Kamni š i Občan St. 19 Leto XXXV Kamnik, 6. novembra 1996 19. seja občinskega sveta Javne poti, zimska služba, vodovodi... Na 19. seji občinskega sveta, 30. oktobra, vodil jo je predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik, so svetniki obravnavali 16 zadev. Pri razpravi o dnevnem redu so najprej na predlog poslanske skupine SKD, s čimer je so-glaSal tudi župan, sklenili, da se predlog odloka o ustanp- tev, poslanska skupina SKD pa štiri, ki pa jih je Bojan Mlakar, kot predstavnik predlagatelja, vključil kot sestavni del odloka. Nanašali pa so se predvsem na bolj jasno opredelitev prenosa pristojnosti pri upravljanju in vzdrževanju javnih poti iz občine na krajevne skupnosti, Se pose- Uspeh mladih kamniških raziskovalcev Stoletje Frančiške Ulčar Pred volitvami v državni zbor Vodnik po Komendi in okolici 2. stran 8. stran _:__ vitvi javnega zavoda s področja varstva predšolskih otrok - Vzgojnovarstvenega zavoda Antona Medveda Kamnik ponovno obravnava kot osnutek. Po mnenju omenjene skupine niso bile dovolj upoštevane pripombe, ki so jih dali svetniki, premalo jasno so opredeljene naloge in pristojnost sveta vrtca, ni opredeljen pomočnik ravnatelja, niti drugi strokovni organi in podobno. Na predlog Milana Šuštarja, predsednika komisije za volitve in imenovanja, pa so na dnevni red uvrstili točko volitve in imenovanja. Predloga poslanske skupine LDS, naj bi z dnevnega reda umaknili presojo zakonitosti prenosa občinskega premoženja, ker, kot sta utemeljevala svetnika Perčič in Zamik, za tako uvrstitev ni navedene ustrezne pravne podlage, svetniki niso sprejeli. Po sprejetju dnevnega reda se je trideset svetnikov najprej lotilo obravnave predloga odloka o gospodarjenju z javnimi potmi. K predlogu odloka je poslanska skupina LDS predlagala pet dopolni- bej, da za graditev ograj in drugih objektov v varovalnem pasu javnih poti izda odločbo občina po predhodnem mnenju in ne po soglasju krajevne skupnosti, da promet na priključkih na javne ceste urejajo pristojni upravni organi in podobno. Sprejeli so tudi amandma komisije za vloge in pritožbe, da mora občinski svet pred odločitvijo o opustitvi javnega dobra pridobiti mnenje upravljalca javne poti. Svetniki so opozorili tudi na to, da je treba pri prenosu obveznosti na krajevne skupnosti zato zagotoviti tudi denar. V tem smislu so imeli svetniki SKD pripravljen poseben predlog sklepa o spremembi tega odloka čez določen čas, vendar ga je kasneje Marjeta Humar umaknila z obrazložitvijo, da bodo to vprašanje morali reševati pri sprejemanju prihodnjega občinskega proračuna. Svetniki so nato z amandmaji dopolnjen odlok o gospodarjenju z javnimi potmi sprejeli. K predlogu odloka o pogojih za dajanje koncesij za opravlja- Moste 88 A s#io Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Obutev za zimske dni Bunde, termoflisi, puloverji.. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. nje javne dimnikarske službe so svetniki sprejeli dopolnilo SKD, da se tako izhodiščna cena kot pogoji za njeno spreminjanje določijo s koncesijsko pogodbo, niso pa sprejeli predloga Zelenih, naj bi letno višino plačila za koncesijo povečali od predlaganih 3 na 6% prometa, ustvarjenega z opravljanjem dimnikarske službe. S sklenitvijo koncesijskih pogodb na podlagi odloka, ki ga je sprejel občinski svet, bodo prenehali veljati sklepi bivšega izvršnega sveta občine Kamnik o dodelitvi dimnikarskih območij posameznim izvajalcem. V odloku o ureditvi zimske službe, ki so ga svetniki sprejeli /. nekaj dopolnili svetnikov SKD. in LDS, je določen prednostni vrstni red odstranjevanja snega s cest in drugih javnih površin, določene so tudi dolžnosti lastnikov in uporabnikov zgradb v času zimskih razmer. Svetniki so brez dopolnitev sprejeli odlok o varstvu vodnih virov, s katerim so zavarovali 14 vodnih virov na območju Tuhinjske doline in Črne. Na vprašanje Antona Rajsarja, kako je z zavarovanjem ostalih virov na primer na območjih Velike Lasne, Palovč in Vranje Peči, je Bojan Mlakar odgovoril, da bo to storjeno, ko bodo tudi za te vire izdelane potrebne strokovne podlage. Lokacijska dokumentacija t treh mesecih? Živahna razprava se je spet razvila ob sprejemu sklepa o določitvi cen storitev v Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik. Na pripombe svetnikov k osnutku je občinska uprava pripravila obsežnejše pojasnilo o razlogih za povišanje cen za lokacijsko informacijo in cen urnih postavk za izdelavo lokacijske dokumentacije. Nadaljevanje na 3. strani Naslednja, 20. številka Kamniškega občana bo Izšla v četrtek, 21 novembra. Prispevke sprejemamo do srede, 13, novembra; oglase, zahvale In obvestila pa do torka, 19. novembra. VNEDEUO, 10. NOVEMBRA, BOMO VOULIPOSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA - V 10. volilnem okraju (I. volilna enota), ki obsega območje občine Kamnik, se bo za eno poslansko mesto pomerilo kar 19 kandidatov različnih strank. Med njimi je U naših občanov, 4 kandidati so iz Ljubljane, 4 pa iz Kranja oz. Tržiča. Na sliki: Predvolilno vzdušje na kamniškem Gla'vnem trgu (fš) Odprtje novega vrtca v Novem trgu Novi dom za Rožlete Končno so otroci in vzgojiteljice enote Rožie kamniškega otroškega vrtca Anton Medved dočakali svoj veseli dan. V četrtek, 24. oktobra, so slovesno odprli nov vrtec v Novem trgu, podsekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport. Ob tem je poudarila, da sta občina in država kljub težavni ekonomski situaciji le uspeli zagotoviti vsaka svoj delež za Odprtje W enote Rožle so popestrili tudi najmlajši z ljubkim prizorom o treh metuljih. v katerem je sedem oddelkov (trije za najmlajše od 1 do 3 let, štirje za otroke od 3 do 7 let) ter večnamenski prostor in kuhinja. Vrtec je ob navzočnosti predstavnikov občine, upravne enote in ministrstva za šolstvo in šport ter staršev in izvajalcev, kijih je v imenu vrtca Antona Medveda pozdravila ravnateljica Marija Boroša, odprla mag. Meta Malus, državna izgradnjo tega za kamniško otroško varstvo tako potrebnega objekta. V imenu ministrstva je čestitala vsem, ki so pripomogli k uresničitvi te zamisli in novemu vrtcu izročila računalnik. »Kljub bojazni, da današnjega odprtja še ne bo, nam je v zadnjem trenutku vendarle uspelo odpraviti še zadnje ovire,« je dejal župan Tone Smolnikar in povedal, da je nov vrtec vreden okrog 140 milijonov tolarjev, vendar še ni v celoti plačan, tako da bo verjetno nekaj denarja zanj treba zagotoviti še v prihodnjem občinskem proračunu. Zaželel je otrokom in osebju prijetno bivanje v novih prostorih in ravnateljici Boroše- vi v zahvalo izročil simbolično darilo - kamniško majoliko in Kamniški zbornik. Ravnateljica je povedala, da bo vrtec zaživel v enem mesecu in se zahvalila vsem, ki so se trudili, da so kamniški otroci končno dobili lepe nove prostore. V zahvalo jim je izročila lične slike, ki so jih narisali otroci. Povedati je treba še, da je objekt zgradilo kamniško gradbeno podjetje Graditelj s kooperanti. Nadaljevanje na 2. strani ^W JEANSCLUB NOVO: TRGOVIMA JUNIOR jeans in oblačila za prosti čas za otroke od 4. leta naprej in za odrasle blagovnih znamk FP.UIT OF THE LOOM, BLUE PETKOL, SEXE5, SPOPTINA, GAT5BY... Posebna ponudba volne in qarna za ročno pletenje. KVITd.o.o. temnik. Fužine 6, rt 332-994 9.00-12.00 In 15.50-19.00, eobota 3.00-12.00 OSEBNA TRGOVINA SRČEK Glavni trg 8, Kamnik Tel: 061/831-520 POSLOVNA DARILA Z veseljem Vas obiščemo na domu in predstavimo naso bogato ponudbo prek 300 različnih artiklov, ki so primerni za obdarovanje Vaših poslovnih partnerjev in strank. Prav tako poskrbimo za kvaliteten tisk in pravočasno dostavo. NOVO V TRGOVINI SRČEK ! VELIKA IZBIRA ŠVICARSKIH UR NAJBOLJ EMINENTNIH IZDELOVALCEV. ODPRTO TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH od 15h do 19h 6. novembra 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Meščanska korporacija Kamnik Uspeh mladih kamniških nadaljuje z oživljanjem raziskovalcev Kljub temu, da Se ni bilo sklicane skupščine Meščanske korporacije Kamnik (predvideva se, da bo enkrat v decembru), njeni organi aktivno delujejo. Tako so po dolgem in mukotrpnem iskanju ugotovljeni vsi deležniki oziroma upravičenci za vseh 194 deležev. Ti so poleg fizičnih oseb še: Občina Kamnik in MKK s po pet deleži, Fizkulturna zveza. Mestna hranilnica. Mestni zaklad ubožnice in Narodna čitalnica s po enim deležem. Fizični upravičenci oziroma njihovi pravni nasle- svojih članov, za ostale bi bilo pa potrebno najti njihove pravne naslednike, drugače bodo njihovi deleži ostali v lasti države, ki bi jih lahko prodala tudi tujcem. Članov MKK bo sicer precej več, kot je deležev, saj ima pravico do včlanitve vsak dedič po umrlem upravičencu, vendar se bo komisija za pridobivanje članstva s takimi člani ukvarjala šele potem, ko bo povsem jasno, kako je z vsemi tistimi člani, ki »pokrivajo« posamezne deleže. To pa pomeni, da bodo verjetno Ob 170-letnici rojstva Luka Svetca - Podgorskega Odkritje spominske plošče v Podgorju V nedeljo, 17. novembra, ob 10. uri bodo na Kulturnem domu v Podgorju odkrili spominsko ploščo narodnemu buditelju, pisatelju, politiku in notarju Luku Svetcu -Podgorskemu. Rodil se je pred 170 leti, 8. oktobra 1826 v Podgorju, umrl pa je 21. januarja 1921 v Litiji. Litijani bodo zaslužnemu možu odkrili doprsni kip v petek, 15. novembra, na ploščadi pred občinsko hišo. (fs) dniki so vsi vložili zahtevek za vračanje deležnih pravic, razen naslednikov Karola Albrehta, Apolonije Dolinšek, Alojza Adamiča, Ane Novak in Ane in Marije Novak. Od pravnih upravičencev oziroma njihovih naslednikov je zahtevek za vračanje že vložila Občina Kamnik. Pričakuje se, da bo to prav gotovo storila ludi MKK v imenu morali tisti »dodatni« interesenti, katerih delež je že »pokrit« z vsaj enim članom, v glavnem kar sami zbrati in urediti potrebno dokumentacijo za včlanitev. Potekale naj bi tudi zadnje priprave za razpis obravnave, na kateri naj bi MKK oziroma upravičenci, ki jim je bila odvzeta pravica do deleža v premoženju MKK. vsaj for- Odprtje novega vrtca v Novem trgu Novi dom za Rožlete Ob odprtju so otroci, ki obiskujejo »malo Solo« v VVE Ro-tle, ki sedaj še domujejo v starih prostorih iupnišča na Šut-ni, pod vodstvom Milene Uran- Marija Boroša, ravnateljica VVZ Anton Medved, je ob vhodu v nov vrtec pozdravila številne goste in starše. (F. S.) kar in s sodelovanjem ostalih vzgojiteljic pripravili ljubek glasbeno plesni prizor Trije metulji. Vsem udeležencem prireditve ob odprtju vrtca je osebje vrtca ponudilo lično brošuro z naslovom Kje donutje otroštvo, ki so jo s svojimi risbicami popestrili otroci, v njej pa je na poljuden način predstavljena organiziranost in vsebina dela vrtca Anion Medved, v njej je opisanih vseh deset enot vrtca od Komende do Stranj, v katerih domuje 770 obrok. Ob prostorih vrtca, ki so razporejeni v 1. in 2. nadstropju poslovno stanovanjskega bloka, je tudi otroško igrišče, kije že opremljeno z igrali, vendar ga bo treba še zasaditi s primernim drevjem, da najmlajšim poleti na njem ne bo vroče. FRANC SVETEU kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svelelj. Strokovna sodelavka Vera Mcjač. Lektor Breda Podbreznik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), lel/fax: 831-311. 2iro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. malno dobili nazaj to pravico. V prvi vrsti bodo to tisti, pri katerih so vse nejasnosti v zvezi z upravičenostjo razčiščene, postopno bodo sledili .še drugi. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da bo to premoženje oziroma pravica do deleža avtomatsko prešla v last sedanjih članov MKK. To bo trajalo še celo večnost, ker se morajo zaradi določil v zakonu izvesti še dedni postopki, verjetno pa se bo našlo še kaj, kot se je še vedno v teh petih letih, od kar so bili vloženi zahtevki za vračanje razlaščenih pravic, da se bo stvar zavlekla in bo stvarna uprava čim pozneje prešla v prave roke, če sploh bo. Žal je zakon napisan tako, da omogoča uničevanje agrarnih skupnosti, namesto da bi jih obudil v podobni obliki in namenu, kot so obstajale nekdaj. Plitvice se namreč ne vračajo kmetiji, hiši, na katero so bile vezane, ampak takratnim lastnikom teh kmetij, hiš, ki pa v večini primerov niso več živi. Zato bo pripadala vsem njihovim dedičem. To pa pomeni, da bodo pravico kaj lahko pridobili tudi taki, ki se požvižgajo na agrarno skupnost, za njen namen in njeno usodo, pomemben jim je le čim večji (nenadejani) dobiček. Stari Rimljani so rekli: »Divide el impera - deli in vladaj!« Pri nas pa velja tudi, da če se »žlahta« že prej ne skrega, se za dediščino prav gotovo, pa čeprav je ta še tako mizerna. • Pripravljajo se tudi osnovne smernice za upravljanje s premoženjem, ki bi ga MKK morala postopno dobiti nazaj. Čeprav bo osnovni motiv dobiček, se ta ne bo samo delil med deležnike, ampak predvsem in daleč največ investiral nazaj. Tudi Kamnik kot mesto in življenje v njem naj bi ga bilo deležno kot že na-kdaj. Vsekakor bistveno več kot sedaj, ko gre ves denar v Ljubljano. Poleg tega se pripravljajo tudi popravki statuta, tako da bi ga posodobili, istočasno pa v čim večji meri, kolikor dopušča zakon, ohranili tudi duh prejšnjega, ki ga je imela MKK pred vojno. B. POLLAK Robert JERAS in Mitja ŠPENDE sta na 30. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki je bilo 11. oktobra letos v Cankarjevem domu v Ljubljani, s svojo raziskovalno nalogo »Grofje Andeški« dosegla prvo mesto med raziskovalnimi nalogami na področju zgodovine. Letošnjega razpisa raziskovalnih nalog za mlade razis- mentorstvom profesorice Mi-rine Zupančič, direktorice Kulturnega centra v Kamniku, in višjega kustosa muzeja Za-price Marka Lesarja, obdelala eno najpomembnejših plemiških družin 13. stoletja pri nas, to je grofe Andeške. Po obsegu sicer ne preveč obširno delo (dolžina je bila omejena), ki pa je zahtevalo ne samo veliko predznanja. Robert Jeras in Mitja Spende kovalce. ki ga je razpisala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije v okviru akcije »Gibanje znanost mladini« in v katerem je sodelovalo več kot 300 mladih raziskovalcev iz cele Slovenije z več kot 110 raziskovalnimi nalogami, sla se udeležila tudi Robert JERAS in Mitja ŠPENDE, dijaka gimnazije Srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku. Tadva sta pod ampak tudi veliko pregledovanja zgodovinske literature, opisuje prihod Andeških grofov v naše kraje, njihovo bivanje in odnose do drugih evropskih fevdalcev, njihov vzpon, zenit in tudi padec oziroma izgubo oblasti na Kranjskem ter prihod novih gospodarjev. Obenem pa nakazuje tudi zgodovino Kamnika v tistem obdobju, za katerega bi lahko rekli, da je bil višek-celotnega kamniškega razvoja. Opisuje tudi nastanek in prebivalce obeh kamniških gradov, pa tudi kovnico denarja in malograjsko kapelico. Naloga sama sicer ni odkrila kakšnih bistvenih novosti ali česa takega, kar že ne bi bilo nekje zabeleženo ali tudi ponekod poznano, vendar ima za Kamnik in njegove prebivalce določeno pomembnost. Na enem mestu so zbrani podatki, ki so sicer raztreseni v več virih. Poleg tega pa ta naloga pove tudi, da so Ka-mnieani lahko ponosni na svojo zgodovino in da iz nje lahko tudi črpajo določene vzpodbude za svoj sedanji razvoj. Zanimiva je tudi navedba listine, v kateri se Kamnik, po doslej znanih podatkih, prvič izrecno omenja kot mesto. Ker je v tej listini napisan tudi datum (22. maj 1267), mlada raziskovalca predlagata, da bi si ga lahko Kamnik izbral za svoj praznik, če je že na občinski praznik izbran drug. za samo mesto Kamnik ne tako pomemben datum iz novejše zgodovine. Pa tudi predlog, da bi tako Kamničani sami, kakor tudi lokalna oblast, spremenili svoj sedanji odnos do zgodovine svojega mesta, in da bi tudi mesto z uporabo zgodovine lahko opomoglo področje turizma, je vreden premisleka in upoštevanja. B. POLLAK Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kamnik obvešča vse sladkorne bolnike, da bo od 11. do 16. novembra POSPEŠEVALNO PRODAJNA AKCIJA V TRGOVINI MERCATOR NA DUPLICI. VABLJENI Spomin na žrtve treh vojn Ob dnevu spomina na mrtve sta Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, in župan Tone Smolnikar v imenu Občine Kamnik na kamniških Žalah položila vence k spomeniku padlim v /. svetovni vojni, na grobišče padlih v NOB ter k spomeniku sprave in žrtvam vojn za Slovenijo z Balantičevimi in Kajuhovi-mi verzi (od zgoraj navzdol). F. S. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK objavlja JAVNO DRAŽBO najdenih stvari: - 5 moških ročnih ur - 1 zlata verižica z obeskom v obliki srčka mnom - 1 baterijska vrtalka - 1 očala z dioptrijo - 4 denarnice - 22 koles - 4 motorna kolesa - deli koles Javna dražba bo v soboto, 16. novembra 1996, od 10. do 12. ure na parkirnem prostoru za poslovno stavbo Občine Kamnik, Glavni trg 24. Ogled predmetov je možen uro pred pričetkom dražbe. Upravna enota razglaša najdene stvari na oglasni deski v avli poslovne stavbe Občine Kamnik od 6.11.1996 dalje. UPRAVNA ENOTA KAMNIK Kamniški OBČAN V ZRCALU DVEH TEDNOV 6. novembra 1996 Svetniki sprašujejo in predlagajo Odvoz posebnih odpadkov in kompostiranje Tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in obrtjo, menijo, da bi bilo dobro, če bi se uvedel odvoz posebnih odpadkov, kot so baterije, škropiva, odpadna olja, barve, kemikalije in podobno, je menila Marjeta Humar in vprašala, kako je to urejeno pri nas. Dodala.pa je tudi, da v Kamniku ni kompostiranja, s čimer bi se bistveno zmanjšana količina odpadkov. Župan Smolnikar v svojem odgovoru pravi, da program ravnanja z odpadki v občini Kamnik temelji na dogovoru o poslovno tehničnem sodelovanju na področju ravnanja z odpadki, ki ga je občina Kamnik sklenila z Mestno občino Ljubljana. V dogovoru je poleg drugih medsebojnih obveznosti določeno tudi kompostiranje, ki ga opravlja Center za ravnanje z odpadki v Suhadolah. Strategija ravnanja s posebnimi odpadki pa je predmet sistemske- zakonodaje, ki je v pripravi. Prometni problemi na Cankarjevi cesti Jože Romšak jc na 18. seji opozoril na težke prometne razmere na Cankarjevi cesti, še posebej v delu od križišča z Molkovo potjo do križišča s cesto Kamnik-Motnik. Še posebej je težak pristop na to cesto, kjer brez izsiljevanja skoraj ne gre. Za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja je. predložil tudi ustrezno zahtevo KS Mekinje. Na njegovo pobudo Upravna enota Kamnik odgovarja, da so pristojnosti Upravne enote na regionalnih cestah omejene na izdajo soglasij v zvezi s postavitvijo prometnih znakov. To pa se lahko izda po prejemu ustrezne vloge s strani Cestnega podjetja Ljubljana. Zato naj zainteresirani občani posredujejo predlog za postavitev prometnih znakov temu podjetju. Upravna enota pa je Cestnemu podjetju že izdala odločbo o priglasitvi del za semaforiza-cijo križišča na koncu Cankarjeve ceste. Gramoznica v Godiču in vračanje zemljišč Svetnik Jože Romšak je mnenja, da bi se morala rana, ki jo je povzročila Graditeljeva gramoznica v Godiču že zdavnaj sanirati, zemljišča pa bi morali vrniti lastnikom za pridelovanje krme in sploh za potrebe kmetijstva. Zato sprašuje, kdaj bo prišlo do zaprtja te gramozni- ce in vračila zemljišč kmetom. SGP Graditelj med drugim odgovarja, da je občinska skupščina leta 1986 sprejela ureditveni načrt za to območje, ki določa izkoriščanje v desetih etapah, trenutno pa Graditelj izkorišča tretjo etapo. Marca 1995 je kamniška upravna enota na predlog Republiškega rudarskega inšpektorata izdala potrdilo o izbrisu 1. etape gramoznice iz evidence pridobival-nih prostorov kot že sanirani del gramoznice. Leta 1992 je bil z Jožetom Pernetom, enim od lastnikov zemljišč v I. etapi, sklenjen dogovor, da se sanacija izvede do aprila 1993. Podjetje za sanacijo ga je kot največjega lastnika pozvalo na prevzem zemljišča oz. izdajo soglasja za novo parcelacijo parcel, s čimer pa se omenjeni lastnik ni strinjal, pač pa je s tožbo zahteval parcelacijo njegovih parcel v prvotnih mejah. Ker pravdni postopek še ni končan, ni možno izvesti parcelacije po potrjenem projektu, ni možno urediti dostopnih poti do novih parcel in vrniti zemljišč lastnikom. Parcelacija parcel po prvotnih mejah pa je zaradi rudarskih posegov, nastanka drugačnih brežin, nižje ležečih zemljišč in podobno strokovno nemogoča. (fs) Javne poti, zimska služba, vodovodi... Nadaljevanje s 1. strani Iz tega pojasnila je razvidno, da se cene lokacijskih informacij drugod gibljejo od 5000 SIT (Radovljica) do 15.000 SIT (Pre-valje), k čemur pa je treba prišteti še stroške terenskega ogleda. V sosednjih Domžalah je ta cena 12.400 SIT. V Kamniku pa je sedanja cena le 2480 SIT. S to ceno, ki je niso spreminjali od 1993. leta, pa ni mogoče pokriti nastalih stroškov. Zato je župan predlagal novo ceno lokacijske informacije v višini 7500 SIT (s prometnim davkom meznih opravil. Kot je dejal Bojan Mlakar, nismo v Kamniku nič boljši in nič slabši kot drugod, upoštevati pa je treba, da so roki odvisni tudi od so-glasodajalcev, ki jih je najmanj od 12 do 14. Na koncu so svetniki le sprejeli predlagani sklep o novih cenah, hkrati pa sklenili, da mora biti lokacijska informacija prosilcu izdana v 14 dneh, za izdelavo lokacijske dokumentacije pa so določili rok 3 mesece. Po sklepu občinskega sveta, ki ga je obrazložil Vinko Ovi- Volitve in imenovanja Predlog za Okrajno volilno komisijo Občinski svet je Republiški volilni komisiji predlagal v imenovanje Okrajno volilno komisijo v sestavi: za člane Gregor Koncilja, Pavel Ocepek in Stanislav Pire, za namestnike pa Božidar Pilej, Stanislav Cerar in Dušan Štrajhar. Statutarno pravna komisija Občinski svet je imenoval statutarno pravno komisijo v sestavi: Stane Zamik, predsednik, in člani Pavel Ocepek, Tone Spenko, Franc Svetelj, Janez Jeglič, mag. Anton Svetlin in Matevž Skatnen. Predstavniki občine v svetu OŠ Šmartno v Tuhinju Občino Kamnik kot ustanovitetja bodo v svetu Osnovne šole Šmartno v Tuhinju zastopale Joži Šuštar, Ani Gerbec in Marija Juhant. Predstavnika občine v svetu SŠ Rudolfa Maistra V svetu Srednje šole Rudolfa Maistra bosta občino Kamnik zastopala dr. Pavlina Mizori Oblak in Matevž Bergant. 7875 SIT), kar pomeni povišanje za 200%. Ceno urne postavke za izdelavo lokacijske dokumentacije pa naj bi povišali od sedanje 2098 SIT na 2813 SIT ali za 34%. Po tem predlogu se bo cena povprečne lokacijske dokumentacije povečala na 45.000 SIT, k čemur pa je treba prišteti stroške soglasij, materialne stroške in kilometrino. Svetniki so imeli največ pripomb na po njihovem mnenju predolge roke za izdelavo lokacijske dokumentacije, zato naj bi po mnenju Marjete Humar občina za to delo pooblastila dodatne izvajalce oziroma, kot je predlagal Stane Zamik, določila roke za izvedbo posa- jač, predsednik UO Sklada stavbnih zemljišč, se bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za drugo polletje 1996 povečala za 2,5%. Zaradi rekonstrukcije križišča Korenova pot (reg. cesta 314) s cesto Podgorje-Kamnik je občinski svet sklenil opustiti javno dobro na površini 41 m2 in pravico uporabe za ta del zemljišča prenesti na Republiko Slovenijo. Predlaganega osnutka odloka o uporabi grba in zastave občine Kamnik svetniki niso sprejeli. Po daljši razpravi, v kateri so svetniki opozarjali na nekatere nedorečenosti v občinskem statutu opisanega grba, so pritrdili mnenju odbora za družbene dejavnosti, naj bi razprave o njem ne zaključili, dokler ta odbor ne pridobi ustrezne strokovne presoje te problematike. Župan je občinskim svetnikom predlagal v razpravo tudi spremembe odloka o priznanjih občine Kamnik, ki ga je občinska skupščina sprejela leta 1991. Odlok je treba uskladiti z občinskim statutom in z odlokom o organizaciji občinske uprave. Prav tako je treba določiti primere, kdaj se lahko priznanja podelijo brez javnega razpisa. Svetniki so sklenili, naj občinska uprava pripravi čistopis ne samo predlaganih sprememb, pač pa celotnega odloka s predlaganimi spremembami vred. Na pobudo svetnikov Miha Prosena in Igorja Podbrežnika so se svetniki lotili zelo aktualne teme - pobude, da se presodi zakonitost prenosa občinskega premoženja (v tem primeru gre za stavbo kamniškega kegljišča za restavracijo Kenda - Planinka) na podjetje Stol d. d. Stol je namreč ta objekt lani že prodal Francu Bukovni-ku iz Preddvora. Svetniki šo menili, naj bi župan pojasnil, kaj je doslej storil za ohranitev občinskega premoženja, še posebej glede na zadolžitev, ki mu je bila naložena na eni od prvih sej občinskega sveta. Sklenili pa so tudi, da se presodi zakonitost konkretnega primera prenosa občinskega premoženja. Na koncu so svetniki sklenili tudi, da se občina Kamnik včlani v Stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije. Tudi tokrat so občinski možje natresli občinski upravi in drugim organom kopico pobud in vprašanj. Bilo jih je preko 30, dali pa so jih pretežno v pisni obliki. O odmevih nanje bomo poročali v prihodnjih številkah Kamniškega občana. FRANC SVETELJ Vi sprašujete, župan odgovarja Železni most se stara Železni most preko Kamniške Bistrice v Kamniku kljub temu, da je bil pred časom prenovljen, vedno bolj kaže znake staranja. To je zlasti opazno na podpornih stebrih, ki so zlasti ob višjih deročih vodah v resni nevarnosti, da jih voda poruši. Ali je v okviru ureditve križišč na obvoznici ali pa sicer predvidena sanacija tudi tega mostu, pomembnega za vstop in jekte, ki so bili pred leti že začeti, a ne uresničeni. Potekajo tudi dogovori o morebitnem sofinanciranju izgradnje mostu. Treba je poudariti, da nismo pridobili dokončnega odgovora, ali ta most sodi med objekte, s katerimi upravlja Občina, ali Direkcija za državne ceste. Zagotovo pa- smo bližje resnici, da je bil most prenesen v lastništvo občine Kamnik takrat, ko se je zgradila obvoznica, ki je postala regionalna cesta skozi Kamnik. Obnova oz. veliko dogajalo, če seveda odmislimo precej obiskovalcev tega bazena v poletnem času in seveda sprejetje ureditvenega načrta, ki ga je tudi na mojo pobudo po čim hitrejšem sprejetju sprejel ob- Stoletni kamniški most že težko čaka na prenovo... (js) izstop in mesta? (KO, Kamnik) I. Zadnje analize, ki so jih opravili strokovnjaki, kažejo, da so temelji mostu preko Kamniške Bistrice v Kamniku v zelo kritičnem stanju in so zato potrebni temeljite obnove. Most, ki je star preko 100 let, je bil pred 15. leti obnovljen samo v zgornjem delu, visoke vode in še posebej poplave pred šestimi leti pa so dodatno obremenile temelje. Nekaj jezov na zgornjem vodotoku Kamniške Bistrice ni bilo obnovljenih, zato je spodjedanje temeljev še toliko večje. Strokovne ocene in predračuni kažejo, da bi bilo za obnovitev mostu potrebnih skoraj 30 milijonov SIT. Obnova temeljev in sedanjega mostu seveda ne rešuje prometnih zagat, ki smo jim priča vsak dan, pravzaprav v vsakem trenutku. Zato se Občina Kamnik pogovarja o možnosti zgraditve novega mostu, ki bi rešil tudi prometne težave in seveda lažji dostop v mesto oz. izhod iz njega. Ocenjena vrednost za zgraditev novega mostu je okoli 70 milijonov SIT. Arhitekti, prometni strokovnjaki in gradbeniki intenzivno pripravljajo pro- izgradnja novega mostu je nujna, tega se zavedamo, zato tudi želimo in hočemo ukrepati takoj, sicer lahko pride do nepredvidenih težav in celo nesreč. Po terminskem načrtu, seveda, če bomo zagotovili denar, bi most lahko zgradili v približno treh mesecih, toliko naj bi trajala gradnja, ali najkasneje do poletja prihodnje leto. Že letos pa naj bi kljub morebitni graditvi novega mostu tudi na tem križišču postavili semafor, ki bo sinhronizi-ran z obnovljenim semaforjem v križišču s Šolsko ulico in semaforjem v križišču Cankarjeve ceste. Kdaj pokrit bazen v Snoviku? Na predstavitvi ureditvenega načrta za Terme Snovik maja letos ste med drugim dejali, da bo še v letošnjem letu urejen in začasno do izgradnje term pokrit sedanji bazen tako, da ga bo mogoče to zimo že uporabljati. Zanj se zlasti zanimajo kamniški plavalci, ki morajo sedaj trenirati v bazenih izven Kamnika, kar seveda ni poceni. Kakšen je trenutni položaj v zvezi z ureditvijo bazena v Snoviku in kdaj res lahko pričakujemo njegovo odprtje za uporabo tudi v zimski sezoni? (PA, Kamnik) 2. Po mojih informacijah se na področju Snovika letos ni činski svet na letošnjem zasedanju pred počitnicami. Ureditveni načrt daje zeleno luč za nadaljevanje zastavljenih načrtov, ki pa jih po moji sodbi lahko uresničuje le znana firma oz, delniška družba, ki se mora ustanoviti za »projekt Terme Snovik«. Že lani spomladi sem direktorju Zarje Kovis g. Ivanu Hribarju na nekaj sestankih omenil takšno usmeritev, vendar doslej do oblikovanja delniške družbe, v kateri bodo delničarji lastniki zemljišč in vsi, ki so v ta projekt že vlagali denar, še ni prišlo. Na razgovoru z g. Ivanom Hribarjem pred mesecem dni me je obvestil, da pripravlja ustanovitveni akt in vse potrebno za ustanovitev družbe in se že pogovarja z morebitnimi investitorji za izgradnjo bazena. Sodim, da mora biti v ta projekt vključena tudi Občina Kamnik, saj gre za zalogaj celotne občine in ne le predela Tuhinjske doline oz. Zarje Kovis, za katero lahko trdim, da jc dosedaj opravila pomembno delo. TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OB 80-LETNICI TONETA CERERJA - ČASTNEGA OBČANA OBČINE KAMNIK TONE CERER, častni občan naše občine, je 30. oktobra 1996 praznoval 80-letnico svojega bogatega življenja. Ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo ostal čil in zdrav ter da bi se še naprej kot veteran uspešno uveljavljal v svetovnem plavalnem športu. Predvsem pa mu želimo, da bi bil tako kot doslej še naprej povezan z rodnim Kamnikom in Slovenijo. TONE SMOLNIKAR Župan 6. novembra 1996 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Stoletje Frančiške Ulčar Memorial Antona Berdnika V kamniškem Domu upokojencev je bila 25. oktobra letos redka slovesnost. Oskrbovanci doma so skupaj s sorodniki in gosti, med katerimi je bil ludi Zupan Tone Smolnikar, praznovali 100-letnico rojstva Frančiške Ulčar iz Šmarce, ki štiri leta živi v tem domu. V lepo okrašeni dvorani so sc zbrali domala vsi oskrbovanci. Iskrene čestitke jubilanl-ki jc najprej izrekla Marta Žer-ko. ravnateljica zavoda, nato pa jc v imenu občine Kamnik Ulčar-jevi, kot najstarejši občanki, zaželel še mnogo zdravih let in ji izročil šopek ter košaro z darili Zupan Tone Smolnikar. Jubilarit-ka je hudomušno vprašala, čc so rože prave »Svcda so. nabrane so danes zjutraj,« ji jc odvrnil župan V imenu kamniškega društva upokojencev jc slaVljcnki čestital njegov predsednik Stane Simšič, v imenu Centra za socialno delo pa direktorica Metka Romšak. Ob priložnostnih pesmih Kamniških kolednikov so sc nato zvrstile še številne čestitke sorodnikov in prijateljev Ulčarjevc Francke, ki pravi, da še vedno bere in plete brez očal. Do nedavnega je bila tudi med nabolj rednimi oskrbovankami. ki sc udeležujejo delovne terapije. Domski kuharji so nato pripeljali v dvorano veliko torto, svečke na njej pa so ji pomagali ugasniti tudi gostje. Ob zdravici En starček je živci, ki jo je ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika zapel basist Rok Lap, so nato vsi udeleženci slovesnosti s kozarčkom nazdravili slavljenki Francki, ki je bila ganjena nad tolikšno pozornostjo. (fs) Zupan Tone Smolnikar jejubilantki Čestital v imenu kamniškega občinskega vodstva. Kolednikoma Roku in Janezu so s kozarčki v rokah pritegnili vsi navzoči: »Oče nebeški, glej, še en kozarček zdej...« SKUPAJ SMO PRAZNOVALI Gospa Francka Ulčar iz Šmarce je 25. oktobra praznovala visoki jubilej - 100. rojstni dan. Dan po njenem rojstnem dnevu so jo so-vaščani iz Šmarce, kjer je preživela več kot 60 let. obiskali v Domu upokojencev in skupaj z uslužbenci pripravili praznovanje. Skupaj s slavljenko smo se udeležili svete maše, ki jo je s svojim petjem popestril šmarski cerkveni pevski zbor. gospod župnik pa je predstavil Franckino življenjsko pot. Po maši so ji gasilci iz Šmarce prinesli torto, predstavnika KS pa sva ji v imenu vseh krajanov izročila šopek vrtnic z Zeljo, da bi ostala dobrega zdravja. V prisrčnem vzdušju smo razrezati torto, nazdravili in skupaj zapeli nekaj narodnih pesmi. Gospa Francka nas jc presenetila z dobrini spominom, saj jc spoznala vsakega, ki ji jc segel v roko in celo svojega mnogo mlajšega sovaščana vprašala: »Ali si ti res še živ?« Veselo razpoloženi smo se poslovili od slavljcnke, ki jc bila najbližji sosed šmarskih gasilcev in bila z njimi vseskozi v dobrih odnosih. Potihcm smo si želeli, da bi sc tudi mi v visoki starosti tako veselili vsakega novega dne. Ciospa Francka - želimo Vam še veliko vedrih dni in upamo, da se drugo leto zopet srečamo. Za svet KS Šmarca M. Juteršek PEKLI BOMO KOSTANJ IN TOČILI JABOLČNI MOŠT! Jesen nam je podarila mnogo dobrot! Nabrali smo jih, da bi z njimi pogostili vse Kamničane: čisto ta'majčkene, pa malo večje otroke, njihove mamice in očke, pa seveda vse ljubeče babice In dedke in tete ter strice tudi! Vabljeni na jesensko gostijo v ČETRTEK, 7. NOVEMBRA, od 9. ure pa do večera na Glavni trg v Kamniku! Vabi vas $»/ r IVANA SKAMEN, kandidatka MeHl-h Naročnik: Zeleni Slovenije - OO Kamnik Slavljenka sprejema čestitke oh svojem jubileju. Frančiška Ulčar. Francka Ulčar je bila rojena v Smarcl 2.5. oktobra 1X96 in je imela dva sinova. Mož in oba sinova sla že umrla. Od ožjega sorodstva živi še sinova žena, vnuki Valerija, Francka, Janja in Miroslav ter pravnuki Jure, Vanja, Spela in Gregor. S slavljenko samo uspeli spregovoriti tudi nekaj besedi. Povedala nam je, da je v upokojenskem domu v Kamniku zelo zadovoljna, počuti se prijetno, rada poklepeta s sostanovalkami. Te dni seje vrnila iz bolnice, kjer je bila na zdravljenju. Povedala namje, da tja ne bo več Sla, »ker tam preveč varčujejo s hrano«. Zaradi težav je prejemala infuzijo. Ko nam je to pripovedovala, se je hudomušno nasmehnila, ker tisto o varčevanju s hrano ni mislila resno. Podarjenega cvetja je bila zelo vesela. Pravi, daje bila njena hiša v Smar-ci polna cvetja ob vsakem letnem času. Rože ji veliko pomenijo. S. S. Plešnarjeva zlatoporočenca Pred nedavnim smo obiskali Jožeta in Rozalijo Plcšnar iz Kamnika.' Imeli smo tehten razlog. 29. julija. 1946 sta se vzcla,.in sedaj sta po 50. letih praznovala svojo zlato poroko. Jože Plcšnar jc bil rojen 22. februarja 1922 v Idriji, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Bil je otrok delavskih staršev v številni družini (8 otrok), ki sc je stežka preživljala tudi zaradi fašističnega nasilja na Primorskem. ?.e v svoji mladosti se jc oblikoval v Njegova življenjska spremljevalka Rozalija je bila rojena 28. februarja 1915 v Srednji Ko-nomlji. Vseskozi jc bila z njim, na njegovi težki, a spoštovanja vredni življenjski poti. V zakonu sta se jima rodila dva otroka. Hčerka Jelka, rojena 1947., je kot gimnazijska maturantka zaposlena v »očetovem« podjetju Titan, sin Ivan, rojen 1950., jc profesor telesne vzgoje in je zaposlen v Ljubljani. Jože in Rozalija sta vedno ve- Jote in Rozalija Plešnar v krogu svoje družine. klenega in poštenega, delavnega, izredno skromnega in zavednega človeka. Danes ga poznamo kot človeka častne drže. Bil jc vztrajen povsod, kjer smo ga v povojnih letih srečevali. Zelo smo ga cenili in njegove besede so vedno našle plodna tla. Kot mlad človek je obiskoval šolo za avtomehani-ka, bil jc pri bratu v Mariboru in se po njegovi smrti vrnil domov, dokler ni 1935. leta emigri-ral v Slovenijo. Politične razmere mu niso dovolile živeti v rojstnem kraju. Vojno je preživel v Zemunu, kjer sc je tudi poročil in si z ženo Rozalijo ustvari družino. V Slovenijo se je vrnil leta 1953 in se zatem zaposlil v Titanu, kjer je dočakal upokojitev. V Kamniku ga srečujemo kot aktivnega sindikalnega delavca, deloval je v številnih društvih in organizacijah, zlasti s področja humanitarnosti. Delal je v zdravstvenem zavarovanju. Rdečem križu in povsod lam, kjer je skrb veljala človeku. To humanitarno področje mu je bilo vedno blizu in tega se še danes z veseljem spominja. Po upokojitvi je delal tudi v DIJ Kamnik, sedaj pa se posveča svoji družini, zlasti svojim vnukom in vnukinjam. sela obiskov svojih treh vnukinj in dveh vnukov. Srečna sta bila, ko so jima čestitali ob njunem jubileju. Ta pomemben dogodek - zlato poroko - sta praznovala v ožjem krogu, daleč od zvedavih oči, skromno, kot je skromno tudi njuno življenje. Tudi ob obisku članov društva Upokojencev Kamnik Marjane, Milene in Staneta sta bila v zadregi, toda srečna in zadovoljna. Vedrega obraza sta sprejela čestitke in skromno darilce. Zlasti vesela sta bila pisnega priznanja, zaželeli smo jima še vrsto let zdravega in življenja,v krogu svojih dragih. Upokojenci Kamnika pa smo zadovoljni, da imamo v svojih vrstah take nadvse spoštovane ljudi. Pred slovesom smo še nazdravili njunemu jubileju in jima krepko stisnili roke in se nadvse prijateljsko poslovili. Srečanje s takimi ljudmi, kot so Plešnarjevi, so za vsakega poseben dogodek, zlasti pa za nas, ki smo včasih skupaj orali ledino na marsikaterem za ljudi pomembnem področju. Obema iskrene čestitke! STANE SIMŠIČ V spomin ribiškemu organizatorju... Malokdaj se oddolžimo človeku, ki je veliko storil za kako od združenj... Tak človek je bil med ribiči Anton Berdnik Ribnik in koča ob njem sta bila njegov drugi dom, kjer je pustil veliko svojega življenja in dela. Ob tem ribniku so sega ribiči spomnili Ob njem se je poznopolet-nega ali zgodnjejesenskega sobotnega dopoldneva zbralo nekaj desetin ribičev, da se (letos že tretjič) preizkusijo v ribiškem tekmovanju ujeti najtežjo ribo -v memorialu zaslužnega, žal pokojnega ribiškega organizatorja Antona Berdnika... Glede na redke take prireditve, kjer bi se človeka spomnili, je prav, da spregovorimo nekaj besed nilo, da ga je neresno tudi jemal. Bil je strog, dosleden, vendar pravičen. Tisti, ki so ga poznali, pravijo, daje bil imeniten gospodar ribiške družine. Neprecenljive so njegove zasluge pri postavitvi brunarice na Križu, njegovo delo je za zmeraj vtkano v organizacijo ribičev na Kamniškem in Domžalskem. Da se ohrani njegov spomin in ne pozabi delo, ki gaje opravil, je dal idejo njegov sin Franc Berdnik, kamniški pododbor pa je pobudi pritegnil in v njeni uresničitvi postal glavni dejavnik... Sin Franc, kije na delu v Nemčiji, je prispeval nagrade in tekmovanje na bogato založenem ribniku na Križu (krap, amurji, ščuke, kleni) je lahko steklo. o človekUi ki mu je bila prireditev namenjena. Anton Berdnik je bil Kamničan (1908-1991) in je dolga leta deloval s prav tako pokojnim Orlom na področju ribištva, saj je bil celo ustanovitveni član kamniške ribiške družine. Leta 1954 so se kamniški in domžalski ribiči združili z Gorenjci Pša-le-Cerklje v RD Bistrica. Življenje ni prijazno ravnalo z njim: od peka ga je poklicna pot vodila k av-tomeltanikom, avtoelektrikarjem, na končuje bil celo šofer pri Špediciji Ljubljana-Transport... in še marsikaj mu je naložilo. Ribištvo je bilo njegov hobi, to pa ni pome- iAitos je bilo to tekmovanje organizirano že tretjič, udeležilo pa se gaje 70 tekmovalcev. V prijetnem vzdušju poznopoletne sobote so tekmovalci predpoldne zvedeli za rezultate: 1. mesto (1925 gramov je tehtala ujeta riba) je osvojil Dušan Šinkovec (Kamnik), drugo mesto (1780 gr.) Sandi Sadnikar (Kamnik), tretji pa je bil po žrebu Igor Pivk (tudi 1780 gr.) iz Medvod. Vsi trije pmmagrajeni so prejeli diplome in praktične nagrade, tekmovanje pa seje izteklo v družabnem srečanju. M.B. Rokovnjaški pohod leta 1997 Organizatorji vsakoletnega nočnega Rokovnjaškega pohoda že snujejo zahtevno turo. Kljub temu, da je do realizacije še dovolj časa, pa s pravočasnimi pri-pravami-žclijo odpraviti vse morebitne probleme, ki bi lahko zmanjšali vrednost te množične planinske prireditve. Pripravljalni odbor je na svoji seji 27. septembra okvirno določil termin in traso poti in hkrati analiziral izvedbo letošnje akcije. Predvidoma bo Rokovnjaški pohod konec maja 1997 in bo potekal na nekoliko spremenjati trasi po teritoriju kamniške in stare domžalske občine. Start pohoda bo na Trojanah, kakor vako leto, cilj pa nekje v bližini Črnivca. S pripravami na to tradicionalno turo je potrebno pričeti pravočasno zaradi številne udeležbe. Vsako leto pride na ta izredno zahtevni pohod od 250 do 300 udeležencev. Vse. ki sc zanimajo za pohod, bodo organizatorji sproti obveščali in jih seznanjali z vsemi novostmi. Stane Simšič NEGA BOLNIKA Nego, oskrbo In varstvo bolnikov, starostnikov in Invalidnih oseb nudimo na vašem domu. Lajšamo bolečine v nogah in hrbtenici. Nudimo pedikuro In ročno ter vodno masažo. Telefon 813-604, po 19. uri. Kamniški OBČAN PRED VOLITVAMI V DRŽAVNI ZROR 6. novembra 1996 5 Spoštovana bralka, spoštovani bralec, te dni Vas listi, ki se potegujemo za Vašo naklonjenost, ogledujemo s plakatov, s poŠto prihajamo v Vaše domove, po pomoli včasih ludi dvakrat, iz ust in izpod peres se cedita mleko in med, o drugih je na splošno znano veliko grdega, na TV lahko spremljate komedije, v kuterih nastopajo najbolj znana imena slovenskega političnega življenja, ja, ni Vam lahko. Še posebno tistim ne, ki vse to jemljete čisto zares in se zaradi tega razburjate. Tudi sam sem deležen teh dobrot in dajem vam jih. Dobivam pošto od mojih tekmecev in verjetno jo tudi jaz njim pošiljam. Kot kandidat za poslanca pa dobivam ludi ono drugo pošto, manj prijazno. Deset let staremu sinu in sedem let stari hčerki, najmlajšemu hvala bogu ne, različni telefonski junaki razlagajo, kakšen paeek je njihov oče in zakaj ga nikoli ne bodo volili. Tudi sam sem o sebi te dni slišal toliko grdega, da se zjutraj niti v ogledalo ne bi smel pogledati, če bi. bilo od tega le kanček res. Je že tako, daje tudi to del demokracije, pri nas pa se je tako ali tako šele učimo. Liberalne demokratke in liberalni demokrati smo se za letošnje volitve odločili, da Vas, spošto-"vane volivke in volivci, predvsem skušamo spomniti na prehojeno pol v preteklem mandatnem obdobju in na našo vizijo Slovenije v letu 2000. fta državnem nivoju bo to nedvomno dobro opravil predsednik naše stranke dr. Janez Drnovšek, zato se bom jaz držal bolj domačih tem. Svoj odnos do šolstva smo pokazali pri investicijah v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, pri prizidku osnovne šole v Komendi, pri novi osnovni šoli v Smarl-nem in pri vrten v Kamniku. Celo pri učiteljskih plačah je bil storjen prvi korak naprej. Po času Marije Terezije ni bilo obdobja, v katerem bi to področje doživelo toliko pozitivnih sprememb. Telovadnica v Komendi, obnova dotrajanih šolskih prostorov in rekvizitov, predvidene vsebinske spremembe učnih programov ter nadaljnja uveljavitev učiteljskega poklica so naši obeti za prihodnost. Kakšen je naš odnos do kulture, smo pokazali pri obnovi Malega gradu, pri obnovi kar nekaj cerkva na Kamniškem, pri obnavi frančiškaskega samostana, izgradnji Matične knjižnice Kamnik in pri postavitvi Bolj-kove galerije v Arboretumu Volčji Potok. Tudi živa kultura je bila ves čas deležna naše podpore in z odkupom slik kamniških slikarjev, ki so bile opravljene na našo pobudo, smo tem dali tudi potrebno materialno priznanje. Infrastruktura pa je nedvomno področje, ki lahko služi kot primer za stari rek, ki pravi: »Kjer je volja, je tudi pot«. Naj spomnim na izgradnjo kamniške telefonije z novo digitalno centralo, na gradnjo tuhinjske in ko-mendske telefonije, na to, kako hitro je bila obnovljena zaradi neurja uničena cesta v Kamniško Bistrico in na obnovo ceste Ijočica - Kamnik - Moste, ki pravkar teče. Vsega tega ne hi bilo, če za to ne bi bila zagotovljena proračunska sredstva z odločitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije ali pa z določitvijo Vlade Republike Slovenije. Kdo pa je imel tam največ besede, se menda ve. Za vsak slučaj lahko zapišem: Liberalna demokracija Slovenije z dr. Janezom Drnovškom na čelu. Koliko laži in podtikanj, koliko prisvojenih uspehov, ki smo jih dosegli po zaslugi Vas, ki ste nam leta 1992 zaupali svoj glas, smo morali požreti. »Pomladniki« so nam kar naprej vsiljevali boj z udbomafijo in svojo razlago zgodovine, oni z leve strani pa so nas na vse kriplje skušali prikazati kot grabežljive zagovornike liberalnega kapitalizma. S svojim delom smo dokazali, da tako eni kot drugi nimajo prav, kajti naš pogled je zazrt v Evropo leta 2000 in Slovenijo v njej. Svoje smeri in obljub se bomo držali tudi v prihodnje, zato naše obljube morda ne zvene tako lepo in niso tako navdušujoče kot besede onih drugih. Zavedamo se in poznamo stiske in zaskrbljenost mnogih, ki žive pod mejo dostojnega. Zavedamo se težav v gospodarstvu, zavedamo se, da nimamo dovolj učinkovitega sodstva in uprave, zavedamo pa se tudi težav ob vključevanju v Evropo. Ne trdimo,^ da imamo enostavne odgovore za vse probleme, ki nas čakajo. Vemo pa, da smo s svojim razumnim delom dose-daj pokazali, da to zmoremo in znamo. Namesto zaključka, spoštovane bralke in bralci, pa vprašam Vas, kaj neki si mislite o tistih, ki kričijo zaradi potrate denarja za volilno kampanjo, sami pa prirejajo ognjemete, naročajo znane ansamble in podobno? Kandidat za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije ---—, „, ,- Maksimiljan Lavrinc Naročnik: LDS OO Kamnik * Demokrati Slovenije Danka SIMSIC Mateja SVET Demokratska stranka Slovenije - Demokrati Slovenije - DS Demokrati Slovenije smo sredinska stranka, ki svoje delovanje strpno, prizadevno, ideološko neobremenjeno, vendar odločno namenja razvoju Slovenije. Z mislijo na vsakodnevno življenje državljank in državljanov smo Demokrati Slovenije z našimi predlogi zakonov in sklepov omogočil: * sprejemljivejše usklajevanje pokojnin s plačami * dosegli, da je država vrnila 20 milijard tolarjev dolga v pokojninsko blagajno * zagotovili doživljenjsko rento za žrtve vojnega (fašističnega in nacističnega) nasilja * omogočili napredovanje po plačilnih razredih zaposlenim v vrtcih in šolah * ves čas zavračali predloge za uzakonitev poslanskih privilegijev * v proračunu zagotovili sredstva za nove, dodatne prostore v Zavodu za usposabljanje invalidnine mladine Kamnik * pomagali staršem hudo bolnih in prizadetih otrok, ki zanje skrbijo doma * uspeli, da so nekatera zdravila za otroke spet na pozitivni listi * skratka, pomagali smo oblikovati sociano občutljivo državo * * podaljšali smo rok za dokapitalizacijo podjetij * poskušali preprečiti, da bi se podjetij polastili ljudje, ki so jih spravili v stečaj * omogočili ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti * pomagali omejiti pretirano zapravljanje strank za volilne kampanje * želeli prispevati k spravi in k spoštovanju zgodovinske izkušnje narodnoosvobodilnega boja * podpirali uveljavitev kulture kot temelje slovenske identitete in samobitnosti * zahtevali dosledno spoštovanje ustave tudi s strani vlade in državnih institucij * Z Vašo podporo bo Demokratska stranka Slovenije v parlamentu še naprej uresničevala odgovorno in zmerno sredinsko politiko. Zato Demokratom Slovenije Vaš glas pomeni izraz zaupanja in priložnost: * da pomagamo oživiti gospodarstvo po vsej državi * da vzpodbudimo podjetnost in podjetništvo * da oblikujemo razumno davčno politiko in poostrimo finančno disciplino * da zdravstveno varstvo ne postane privilegij bogatih * da bo Slovenija socialno pravična država * da uredimo položaj invalidov in drugih od-rivanih skupin * da stanovanjske težave ne bodo ogrožale prihodnosti mladih družin * da zagotovimo svobodo duha in znanja * da ohranjamo slovensko samobitnost * da bo šolanje enako dostopno vsem znanja željnim * da bo šport dosegljiv vsem, ne le izbrancem * da kultura ponovno postane naš ponos * da vero spoštujemo kot intimno odločitev posameznika * da zdravo okolje in naravo ohranjamo tudi za naše vnuke * da zagotovimo delovanje pravne države * da ohranimo pridobitve osamosvojitve * * da omogočimo državljankam in državljanom mirno življenje in varno starost * zato obkrožite Demokrati Slovenije Naredimo korak naprej. Skupaj. ^4 BUHU ALTOUUT1VA ZELENA ALTERNATIVA Kandidat za poslanca Marijan Štele, dipl. ing. s prakso v gospodarstvu, razvoju, inštitutih, zbornicah in kot svetovalec minidstra in mednarodnimi projektnimi izkušnjami ter podjetniško in poslovno prakso. VARSTVO OKOLJA: Predlagal in podpiral bom zakonodajo in aktivnosti, ki iaodo ohranjale čisto okolje, varovanje narave in kontrolirano izkoriščanje naravnih virov, kot so male elektrarne in izkoriščanje drugih mogočih virov. Predlagal boni programe za osveščanje in naravovarstveno kulturo prebivalstva, odnosa do okolja, vlaganja v ohranjanje narave, gospodarno zaprtje JE Krško. Predmstne dejavnosti: eko turizem, prehrana ZAPOSLOVANJE: Predlagal bom zakonodajo, ki bo pospeševala samozaposlovanja. Za upokojence bom predlagal stimulacije in ugodnosti pri delu v pokojninskem obdobju. Za samozaposlitve bom predlagal dvoletno, 2& družinske zaposlitve pa triletno odpravo davkov. GOSPODARSTVO: Predlagal bom poseben zakon o razvoju turizma in podjetništva, ki bo poenostavil poslovanje in brez obdavčitev pri dodatnem zaposlovanju. Turizem, obrt in podjetništvo se s sredstvi države pospešuje in servisira s pomočjo enega razvojnega centra v občini. Predlagal bom: ' - ukinitev vseh državnih sredstev veliki industriji in bankam, ki morajo dobiti tujo konkurenco na izključno tržni zasnovi - ustanovitev skupnih lokalnih razvojnih centrov vseh ustanov na enem mestu ■ poostreni nadzor v vladi in občinah pri trošenju javnih sredstev - oprostitev vseh davkov za upokojence, dijake in študente, ki ustvarjajo dodatno vrednost. Poslo-vanje vrhunskih športnikov, inovatorjev in kulturnikov se ne obdavčuje, temveč se jih dodatno finan-sira po projektih. Zagovarjal bom vključevanje v EZ, vendar za večje ugodnosti Sloveniji in hkratno povezovanje s srednjeevropskimi in daljnjevzhodnimi državami. Zagovarjal bom povezovanje Kranja in Kamnika v skupne regijske, meddržavne in mednarodne povezave in ustvarjanje novih delovnih mest v podjetništvu. Osebni in poslovni podatki o kandidatu Marijan Stelc sem bil rojen leta 1943 v Kamniku. Sem diplomiran patentni inženir in inžener kemijske tehnologije s specializacijami na področju prenosa tehnologij, poslovne informatike, mednarodnega sodelovanja in inovacijskega inženiringa, ki sem jih opravil na Dunaju, MOnchnu,Ženevi, Riedenburgu, los Angelesu in Bostonu. Kot učitelj smučanja z diplomami v Sloveniji, ZDA, Franciji in Avstriji, sem bil demonstrator in delegat v mednarodnih organizacijah in sem profesionalno poučeval v ZDA, Švici in Avstriji. Aktivno obvladam angleški, nemški in balkanske jezike. Delal sem v razvoju, komerciali, vodil podjetje, bil svetovalec in vodja projektov v raziskovalni, tržni in poslovno inženirski dejavnosti. V zadnjem obdobju sem bil samostojni svetovalec na GZS, svetovalec ministra za malo gospodarstvo, zasebni raziskovalec in podjetniški svetovalec. Imam licenco za podjetniško svetovanje in posredništvo pri prodaji inovacij. Bil sem ustanovitelj Slovenske podjetniško inovacijske mreže, vodil izgradnjo poslovno informacijskega sistema in pospeševalne mreže za malo gospodarstvo ter sekcij za podjetniške svetovalce, tvegani kapital in podjetniške klube in združenja. Predavam poslovno informatiko, inovacijsko dejavnost in mednarodno sodelovanje in tuje programe pomoči. Vodil sem projekte turistično informacijskih centrov, podjetniških in inovacijskih centrov vpetih občinah. Trenutno vodim dva velika slovenska poslovna projekta: turistični - ALPSKI: CESTE, ki združuje turistično ponudbo petih regij in 21 občin, ter projekt pomoči novim občinam pri pospeševanju malega gospodvstva, ki vključuje 10 regij in 5# občin. Sem direktor Gospodarskega interesnega združenja za pospeševanje podjetništva, ki združuje 21 podjetniških svetovalcev iz vse Slovenije. Za svoje delo na področju inovacijske dejavnosti, poslovne informatike in mednarodnega sodelovanja sem prejel zlato priznanje WIPO - Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, priznanja mest Nurnberga, Ženeve, Bruslja, Tokia in Denverja, ter zlato priznanje za promocijo slovenskih inovacij v Pktsburgu in Red viteza de Chavalierja - belgijsko državno priznanje za mednarodno sodelovanje. r kandidatka Ivana Skamen Ivana Skamen, rojena leta 1952 v delavski družini Andreja in Marije Pirš, socialna delavka, vodja ka-drovsko-socialnega oddelka v tovarni Svilanit, žena, mati in športnica - to je kandidatka Zelenih Slovenije! Predlagamo jo, ker ji zaupamo in verjamemo, da se bo kot poslanka v državnem zboru z optimizmom in človeško tankočutnostjo zavzemala za to, da bi ljudje doživljali manj krivic in več pravice, da bi narava ostala naravna - za dovolj življenjskega upanja prav za vse. KOGA BO ZASTOPALA V DRŽAVNEM ZBORU? KDO RABI NJEN GLAS? Mnogi otroci In mladi ljudje so kot popki, ki venejo, namesto da bi rasli in vzcvetalL Zakaj? ...družina Hrana, obleka in obutev, celo igre vse bolj delijo otroke na revne in bogate. Kako nuj starši z delavskimi plačami ali celo brezposelni dajo otrokom to, kar nujno potrebujejo za življenje? ... šolanje Storilnostim in profitno naravnano šolstvo spreminja otroke v brezčutne borce za točke, ocene. Otroci bodo kmalu hodili v šolo bolj zaradi preverjanja kot zaradi novega znanja in veselja do učenja! Vse je treba plačali. Brezplačna šola postaja za nekatere nedosegljivo draga. Univerze zapirajo vrata pred mladimi. Namesto, da bi si v času pomanjkanja dela zapolnili čas s študijem in si pridobili novih znanj, je zmeraj težje priti na univerzo. ...služba Delovnih mest je vse manj. Ze krajša brezposelnost je nevarna, da se spremeni v dolgoročno, in to v času, ko ima človek največ moči, znanja, življenjskega optimizma. ...stanovanje Stanovanjski sklad je razprodan. Gradnje novih stanovanj skorajda ni. Mladi ostajajo doma pri starejših in nimajo nobene možnosti za samostojno življenje. Mnogi starejši ljudje še čuttjo veliko moči in življenja, da bi bili bolj uspešni Treba jim je vrniti občutek, da naše življenje bogatijo njihova modrost in izkušnje. KDO RABI NJEN GLAS? ZELENI Slovenije, da bi uresničili svoje poglede, kakšna naj bi bila Slovenija: ... dežela enakovrednih ljudi Človekova vrednost naj bo odraz njegovega dela in sposobnosti. ... socialna dežela Slovenija naj bo dežela, kjer lahko dostojno živijo vsi listi, „ ki ne morejo skrbeti sami zase: bolni, invalidi, ostareli. ... dežela zdravega okolja In naravnih lepot ZELENI Slovenije nasprotujemo, da bi bila naša dežela smetišče razvite Evrope. Slovenija ima Se čisto vodo, prst, ki rodi zdravo hrano, zdrave gozdove z bogatim živalstvom, podeželska in visokogorska naselja s čistim zrakom - dobrine neprecenljive vrednosti. Vse to je treba zaščititi z zakoni in predpisi ter preprečili uvoz oporečne tehnologije in hrane. ... dežela, enakovredna drugim deželam ZELENI Slovenije nasprotujemo povezovanju v take meddržavne zveze, ki bi nam odvzele samobitnost, gospodarsko in kulturno neodvisnost. ... dežela, kjer se spoštujejo tradicionalne vrednote Slovenci smo preživeli, ker smo pošteni, pridni in si med- p sebojno pomagamo. Zavračamo tuje vrednote, ki upošte- | vajo samo pridobitnost. -2 ZELENI Kamnika in vsi, ki imajo Kamnik , radi: | ... zaradi njegove starodavnosti. Kamnik naj bo moderno mesto s plemenito patino staro- 55 davnosli g ... zaradi kvalitete življenja Kamnik naj ohrani delovna mesta v industriji in obrti oh ~ stalni skrbi za čisto in zdravo okolje! □ Za volilni odbor Zelenih: Marija REBA, dipl. biol. I 6. novembra 1996 PRED VOLITVAMI V DRŽAVNI ZBOR Kamniški OBČAN KANDIDAT SLS SE PREDSTAVLJA ANTON HOČEVAR, SLS Slovenska ljudska stranka rojen 1950, kmet, pobudnik in, ustanovitelj podružnice SLS v Kamniku, soustanovitelj kamniškega Demosa, predsednik Odbora za kmetijstvo pri Občinskem svetu Občine Kamnik, podpredsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Odločitev za kandidaturo na volitvah najbrž za nikogar ni lahka, zame je bila Se težja, ker sem kmet in se z ženo preživljava samo s kmetovanjem, kmetija pa zahteva svoje. Vsak kandidat mora imeli svojo vizijo o državi in doma-■ čem kraju ter odločnost boriti se za uresničitev te vizije. Kandidirati zaradi »nastopaštva« ali denarja je skrajno nepošteno. Vizija razvoja domače občine in vloga poslanca pri uresničevanju njenih perspektiv je v skrbi za blaginjo in varnost državljanov in države ter napredek na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja. Poslanec Se posebej, če je poslanec, vladajoče stranke ali koalicije, lahko odpira vrata župunu na raznih ministrstvih v različne sklade in sodeluje pri delitvi državnega proračuna. V prihodnjem mandatu Državnega zbora bo na vrsti organiziranje okrajev, pri čemer bodo poslanci odigrali pomembno vlogo. Če hočemo, da bo Kamnik »okrajno« mesto, mu moramo zagotoviti čim boljšo cestno povezavo. Cesta Čmivec-Kamnik, ki povezuje mesto z Zgornjo Savinjsko dolino, je potrebna popolne rekonstrukcije. Avtocesta Maribor-Ljubljana se bo izognila Kamniku, vendar je treba zgradili povezovalno cesto med Mostami in Želodnikom, da se bo Kamnik približal avtocesti, pa tudi Črnemu grabnu, Moravčam in Gorenjski. V nasprotnem primeru grozi Kamniku položaj zakotnega kraja. O turizmu je bilo v Kamniku že veliko rečenega, pa premalo storjenega, zato tudi na tem področju poslanca čaka ogromno dela. Zagotovitev novih delovnih mest, razvoj srednjega Šolstva in Se bi lahko našleval, so delovna področja poslanca, ki odpirajo nove možnosti za boljSo prihodnost mesta. VSeč mije pregovor: »Ne preklinjaj teme, prižgi luč.« Tako je treba in tako vedno delam. Vedno sem uspeSno podpiral razvoj. 'Želim, da bi me nekoč Ljubljančani krizilirali, češ da preveč skrbim za Kamnik, kot me danes kritizirajo Kamničani, da preveč skrbim za Tuhinj. Danes skrbim za Kamnik in ne pozabljam na Tuhinj, jutri bom skrbel za državo in ne bom pozabil Kamnika. Ko se predstavljam ljudem kot bodoči poslanec, ker pričakujem njihovo podporo pri volitvah, po sploSnem prikazu mojega gledanja na poslansko delo, si želim, da volivci spoznajo moje odgovore na vprašanja, kijih neposredno zadevajo. V mojih predvolilnih nastopih zasledijo samo eno obljubo, to je da bom storil vse, kar je mogoče storiti za dobro domačega kraja in države. Vsako obljubljanje materialnih dobrin je podkupovanje volivcev ali celo norčevanje. Za delo v dobro družbe imam izoblikovane poglede in bi jih rad predstavil. 1. DRUŽINA: Ko se mladi ljudje odločajo za ustanovitev družine, pogosto nimajo denarja za najnujnejše Če želimo, da bodo nastajale mlade družine ki so temelj vsake družbe jim moramo v okviru države preskrbeti stanovanja. Prav lako je v interesu družbe razbremenitev družine pri vzdrževanju otrok. Novorojeni otrok ne sme postati finančno breme za družino, pač pa mora predstavljati najbolje naloženi kapital celotne dnižbe. 2. OBRT IN PODJETNIŠTVO: Čas je, da naša družba začne obravnavati področje obrti in podjetništva kot ključni gospodarski panogi, kjer bo zaposlena glavnina prebivalstva in kjer bo proizvedena večina proizvodov za največji prispevek k narodnemu dohodku. Inovativnost in prilagodljivost malih podjetij, katerih ne hrani birokratski aparat, že danes kažeta, kakšno moč skrivata ob primernem odnosu države, zato upravičeno upamo na njihov razplet Država mora obrti in podjetništvu zagotoviti čim boljše pogoje za nastanek in razvoj. Prostorski pogoji, bančne ugodnosti, uporaba znanosti, povezovanje v združenja, stimulativna davč-'na politika bi bili dragocen prispevek za uspešno delo obrtnikov in podjetnikov. 3. KMETIJSTVO: Kmetijstvo jc specifična dejavnost, ki za lju- di ne prideluje samo hrane, čeprav samo to lahko trži, ampak ima Se mnogo drugih funkcij, katerih kmetom država nikoli ne plača, nekaterih celo ne prizna. Težava kmetov je v tem, da se obremenjeni s svojim delom težko vključujejo v družbene dejavnosti,,zato so pogosto odrinjeni na rob dnižbe. Res pa je, daje kmetijstvo nujno potrebno za naš obstoj. Kako zagotoviti boljše pogoje za razvoj kmetijstva? Ne dovolj pripravljen vstop v Evropsko zvezo bo za obubožane kmete propad. Za krepitev kmetijstva je nujna ustanovitev Kmetijsko gozdarske zbornice, ki bo imela za razvoj kmetijstva velik pomen. Večina slovenskih kmetij je premajhnih za preživetje, zato zahtevajo dodatne dejavnosti, kar današnja zakonodaja ne omogoča ali otežuje. V primerjavi z avstrijskimi so naši postopki za pridobitev dovoljenja hudo zapleteni, včasih je laže dobiti dovoljenje za obrt kot za dodatno kmečko dejavnost. 4. DELAVSTVO: Država s tržno naravnanostjo skrbi za optimalne gospodarske pogoje, za delodajalce in investitorje, istočasno pa mora zakonsko uredili in zagotoviti pravice delavcev, uslužbencev in drugih delojemalcev. Brezvestno obnašanje samozvanih menedžerjev je slika naše oblasti. Oblast, ki pristaja na neodgovorno ravnanje z delavci, ne zasluži zaupanja, novi parlament in vlada bosta morala tako ravnanje spremeniti. Kot poslanec se bom zavzemal za pravice delavcev. Liberalni kapitalizem ne sme imeti mesta v naši družbi. 5. UPOKOJENCI: Upokojenci so kljub obljubam najpogosteje ogoljufani. Občutek pravice do pokojnim je lahko varljiv. Samo zaposlenost in uspešnost generacije, sposobne za delo, bosta zagotovili nemoteno izplačevanje pokojnin. Pokojnina je nedotakljiva pravica vsakega upokojenca, najboljši garant za izpolnjevanje te pravice pa je uspeSno gospodarstvo, močna in pravno urejena država. S SLOVENSKO UUDSKO STRANKO želim uresničiti cilje slovenske družbe. _____Anton Hočevar, kandidat SLS KAMNIŠKI OBČANI - VOLIVCI Pred vami je skrčen program Slovenske ljudske stranke. Naša družba je zabredla v močvirje in vanj se vse bolj pogreza. Iščemo izhod, tavamo brez načrta, v bistvu pa se ne premaknemo nikamor. Po uspešnih zgodovinskih dejanjih, kamor odprava komunizma in ustanovitev samostojne države vsekakor sodita, nam je zmanjkalo energije za odločilni korak, ki bi nas uvrstil v druščino trdnih, bogatih in samostojnih narodov. In kje je izhod? Ko smo v preteklih letih spremljali delo strokovnih skupin v SL% ki so razmere obdelovale analitično, vsaka za svoje področje, zadnje leto je to delo začelo kazati bolj jasno podobo, smo ugotovili, da izhod iz slovenskega močvirja ni nemogoč, le listi na vrhu morajo imeti voljo za tak preobrat. Ljudje, ki dovolijo, da je več tisoč ddavcev ostalo brez dela in govorijo o nujnosti propada 60.000 kmetij in ne storijo ničesar, da se to ne bi zgodilo, ne smejo biti na oblasti. Zaradi ukinjanja delovnih mest in množične brezposelnosti so v nevarnosti tudi upokojenci, da bodo ostali brez pokojnin. Zato so volitve priložnost, da se zamenja taka oblast. Zu zboljšanje razmer je potrebno dvoje: zagotovitev funkcioniranja pravne države in vzpodbu-ditev gospodarskega vzpona. Državni zbor, kateremu Ustavno sodišče v dveh mesecih dokaže kršitev ustave, ne more bili vzor pravnega reda. Tudi vlada, laka kot je, nam ne more zagotoviti varnosti, kar dokazujejo razne poneverbe in goljufije pri lastninjenju podjetij. Z injekcijo dveh in pol milijard DEM našim bankam gospodarstvo ni doživelo vzpona, banke so Se vedno nelikvidne, kar bo po volitvah postalo državni problem SI. I. Očitno so ogromne vsote denarja naSle pot v privatne žepe. Kapital je trikrat dražji od inflacijske stopnje, kar pomeni, da dobro živijo le bankirji. To so ugotovitve strokovnih komisij SIS. Cilj SIS je vama in bogata država. Za njegovo uresničitev smo se temeljito pripravili. Zalo na volitvalt, spoštovani Kamničani, pričakujemo vaš glas. Glavni odbor SLS - podružnica Kamnik Boj za staro pravdo Tudi danes nam oblastniki in njihove strukture oznanjajo zgodbo o uspehu, kot nekoč v Jugoslaviji, torej sama hvala. Takrat naj bi bil ideal socialistični tabor, neuvrščenost itd. Danes pa nam je ideal Evropa in vse mogoče organizacije, za katere plačujemo ogromne članarine, če pa pride kaj navzkriž, se pa vedno sklicujemo na svojo majhnost in se izgovarjamo, da so krivi drugi. Skozi zgodovino od razpada Karantanije pa prek zadnje zgodovine Dunaja, Rima in Beograda ni bilo čutiti neke prave narodolvorne pokončnosti. Ljubljana bi morala odigrati večjo vlogo, pa je ni. ■ Vendar nas novejša zgodovina postavlja pred dejstvo neposredne odgovornosti, pa če nam to paše ali ne. Naivno se vedemo ob vse večjem kaosu, ko se nam sloj malih ljudi vse bolj potaplja v revščino. Tu se zgodovina nekako ponavlja, vendar nas nič ne nauči. Ali bodo morali ljudje poseči zopet po najhujšem? Mislim, da je tu slovenska politika močno odpovedala. Bodimo preprosti in se poslužimo stare resnice, ki jo Nacionalna stranka dela (NSD) vidi v naslednjem programu. Politiki oziroma voditelji naj bi živeli bolj skromno. Poslanci naj bi prihajali tudi med ljudi s političnim programom, odpreti bi bilo treba več poslanskih pisem - biti na voljo narodu. V državnih službah je treba ukiniti razne privilegije kot so visoke plače, benijikacije, itd. Razni novi kapitalisti morajo svojo delovno silo bolje plačevati in jih je treba z ustrezno zakonodajo močno nadzirati, skratka kriza naj se porazdeli na vse. Predvsem pa naj bi oblast z zgledom to udejanila. Nacionalna stranka dela in jaz osebno se tudi zavzemamo za večjo kulturo bivanja v naših naseljih, saj to je zelo velik problem današnjega časa, kajti le notranje urejeni bomo zmogli večjih preizkušenj. Poslanski kandidat Nacionalne stranke dela 00 Kamnik FRANC OPRAVŠ OBKROŽIMO ŠTEVILKO (S SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD Dr. JANEZ SUŠNIK NAŠ KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR STOJIMO ZA SVOJIMI BESEDAMI Na Kamniškem želimo imeti v državnem zboru dobrega poslanca, ki se bo z vsem srcem, z vso poštenostjo, s svojo delavnostjo, znanjem in modrostjo zavzemal za naš skupni napredek, še posebej za napredek našega Kamnika. Zato 10. novembra glasujmo za SKD kandidata dr. JANEZA SUŠNIKA in na glasovnici obkrožimo šte- / vilko 4! Dr. Janez Sušnik je Kamničan z Zapric, rojen 4933, oče sedmih otrok, doktor tehniških znanosti, zaposlen v Inštitutu Jožef Štefan. Dr. Janez Sušnik si bo prizadeval za: ■ večjo varnost, ■ zdravo okolje, ■ ustvarjanje pogojev za novo zaposlovanje, ■ pošteno plačilo dalavcem, ■ večji delež državnega proračuna za kamniško področje. ZA SLOVENIJO ZA KAMNIK SKD ZA VAS Naročnik: O0 SKD Kamnik PREDSTAVITEV LIBERALNE STRANKE Spoštovane volivke in volivci, ki boste 10. 11. 19%. leta volili na Držav-nozborskih volitvah! Sem kandidat LIBERALNE STRANKE v 10. okraju I. volilne enote - kamniško območje. Moje ime je ALOJZ MIHELIČ in stanujem v Špilaliču 5. Dovolile mi, da vam v kratkem predstavim razmišljanja liberalne stranke. LIBERALNA STRANKA se želi konstruktivno in odgovorno vključiti v volilni boj, da hi po volitvah dosegla naslednje cilje: - oživitev tržnega gospodarstva in aktivno zaposlovanje prebivalstva, - socialno politiko, ki temelji na ustvarjalnosti in odgovornosti posameznika, - uveljavitev svobodnega zasebnega podjetništva in odpravo monopolov, - pošteno demokracijo in pravno državo, - varovanje parlamentarne svobode, človekovih pravic in suverenosti slovenskega naroda, - vrnitev ukradenega premoženja in razdelitev družbene lastnine državljanom Slovenije, t - slovenske zemlje ne prodajamo tujcem, - zavzemamo se za poceni državo. Upam, da sem vam zelo na kratko razložil stališča LIBERALNE stranke, ki jo zastopam kot kandidat v kamniškem okraju. Naj vas še spomnim na oblikovalce žlahtnega slovenskega liberalizma, kot sla bila Žiga Zois in dr. Janez Blehveis ter drugi doslej zamolčani slovenski liberalci. Spoštovani, zavedajte se, da je moč samo v slogi, zalo upam na vašo podporo. LIBERALNA STRANKA ALOJZ MIHELIČ Naročnik: Liberalna stranka SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK NOVI TRG 41/A 1241 KAMNIK TEL 06V817-210 FAX 06V817-114 Predmetne učitelje in profesorje tujih jezikov in slovenskega jezika vabimo k sodelovanju pri poučevanju v programih za odrasle. Ponujamo primerno plačilo - pokličite nas! Kamniški ObČAN VOLITVE 96 - ŽIVLJENJE STRANK IN DRUŠTEV r, novembra 19% 7 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SDS ^ (§) Srečo Repanšek Srećo Repanšek se je rodil 30. julija 1957 v Ljubljani. Končal je osnovno solo in gostinsko Solo v Ljubljani. Dodatno se je i/šolal za vodjo enote za dcniontažo in uničevanje minskoeksplozivnih teles. Zaposlen je v Kemijski industriji Kamnik, sodeluje pa tudi s Centrom za usposabljanje SV v Poljčah na Gorenjskem kot predavatelj in demonstrator. Član SDS od leta 1994. Na lokalnih volitvah leta 1994 nastopal na listi SDS v 2. volilni enoti v občini Kamnik. Je predsednik KO SDS Kamniška Bistriea in član predsedstva OO SDS Kamnik. Spoštovani Kamničanke, Kamničani, prijatelji! Sem Srečo Repanšek in kandidiram za SDS Slovenije v 10. volilnem okraju, loje občini Kamnik. Ponosen sem, da kandidiram za SDS, ki spoštuje načela pravnega reda in socialne države. Za kandidaturo sem se odločil na predlog prijateljev, ki se ravno tako kot jaz in mnogi med vami ne strinjajo s potjo, po kateri gre današnji razvoj demokracije v Sloveniji. Pod pretvezo lastninjenja delavci, kmetje in upokojenci izgubljajo svoje pravice, mladi pred seboj ne vidijo nobene perspektive, mlade družine nimajo možnosti, da bi se postavite na svoje noge. Kamnik ima veliko različnih podjetij z različnimi programi in ne bi smelo biti težav pri zaposlovanju, pa se vendarle tudi tukaj srečujemo z odpuščanjem delavcev. Delavci živijo v strahu za svoje delovno mesto. Zmaga naše stranke v prihodnjem državnem zboru bo zagotovila, da bodo ukrepi za zaščito zaposlenih, kmetov in upokojencev celovitejši in da se bodo odprla delovna mesta. Mladina bo dobila svoje mesto v družbi, kiji pripada, in ne tako kot sedaj, ko premnogi ne morejo nadaljevati šolanja zaradi birokratskih in socialnih težav, dela pa tudi ne dobijo. Naša zmaga je hkrati zagotovilo, da se ekološka vprašanja ne bodo reševala z zapiranjem tovarn, ampak z ekonomsko in ekološko uravnoteženim razvojem gospodarstva. Zagotavljam vam, da v primeru izvolitve ne bom izneveril svojih delavskih načel in ljudi, ki Živijo od lastnega dela. Boril se bom za svoj Kamnik in njegovo okolico, da doseže mesto, ki mu po svoji zgodovini in naravnih lepotah tudi pripada. Skupaj bomo zmogli in uspeli doseči spremembe, kijih Kamnik nujno potrebuje! Srečo Repanšek Prišel je čas za spremembe Socialdemokrati verjamemo v Slovenijo. Njena moč je moč njenega naroda, povezanega v celoto brez ideoloških delitev. Treba bo še veliko energije, zaupanja in prizadevnosti vseh Slovencev, da bo Slovenija poslala domovina, v kateri bo prijetno živeti. Tudi veliko krivic bomo morali še popraviti. Slovenija Vas potrebuje. Volitve, ki so pred nami, so priložnost, morda zadnja, za zmago poštenosti, resnice in demokracije. Mojega imena ne boste našli na vrhu nacionalne lisle, ki bo omogočila prvakom drugih strank, da bodo tudi brez glasov volivcev avtomatično poslali poslanci. Zato bo vsak Vaš glas, ki ga boste dali našemu kandidatu, uporabljen v Vaši volilni enoti in bo pripomogel tudi k napredku Vašega kraja. To bo Vaš glas za spremembe, glas za slovensko pomlad. Lepo Vas pozdravljam in Vam želim vse dobro. Janez Janša Naročnik: SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Bili smo na taboru SKD v Beltincih Prečudovito jutro nas je pozdravilo, ko smo se v nedeljo, 20. oktobra, iz Kamnika preko Kozjaka spustili na štajersko stran in naprej v Prekmurje. Daljši postanek smo naredili v Bogojini. Ogledali smo si Plečnikovo eerkev Gospodovega oznanjenja, ki je bila zgrajena leta 1927. Na masivni marmorni steber sredi cerkve se opirajo štirje mogočni loki, na katerih sloni raven masiven strop. . V Turnišču je bila naslednja postaja, kjer smo bili pri sv. maši. Po svoji starosti, arhitekturi in freskah je stara turniška cerkev kullurno-umetniški spomenik I. reda. Bolj kot po arhitekturni plati slovi turniška cerkev Marije pod Logom po svojih freskah (iz 1. pol. 14. stol.). Leta 1914 so ob strani cerkve zgradili novo po načrtih dunajskega ar- hitekta Ferstla: triladijska bazilika v betonski konstrukciji. Gospod župnik nas je po maši povabil na kozarec vina (ni se ustrašil treh avtobusov). Župnija je živa, in če se lahko s čim pohvali, je dejal g. župnik, se s tem. da prve petke obhaja 500 ljudi. Zalo ni čudno, da imajo veliko duhovnih poklicev. Naš eilj. Beltinei, so gospodarsko, kulturno in politično upravno središče dolinskega dela Prek-nuirja. Pozdravila nas je impozantna eerkev sv. Ladislava iz leta 1669; prvotno lesena, nato zidana kapela, ki jo je sredi 18. stol. nadomestila sedanja stavba. Na oboku prezbiterija so freske Ma-lijc Schiffrerja s konca 18. stol. Fara je dala že 40 duhovnikov in tudi največ misijonarjev iz teh krajev, da ne omenim nekaj pomembnih mož iz te župnije. Zraven cerkve je obsežen park z graščino iz 17. stol. Tu je bil naš cilj. Kljub ogromni množici zaradi dobre organizacije ni bilo nobene gneče. Zelo odmeven je bil govor domačega župana Jožeta Kava-ša, predsednika organizacijskega odbora srečanja, dobrega direktorja in zglednega družinskega očeta. Še dolgo so odmevale njegove besede: »Ste v deželi, kjer čutite, kako duša bdi.« In bilo je tako. Bogat kulturni program s folklornimi plesi, popestrenim s Kociprovo bando. In če si imel srečo, si med 15.000 množico srečal prijatelje, sorodnike. Ob dobrotah prekmurskih žena in deklet in zvokih Čukov je čas hitro minil. Ko smo se vračali, smo v Murski Soboti, v Parku miru po-leg renesančnega dvorca, iskali mogočni dob (Quercus robour), z obsegom debla 675 cm. Nismo ga našli, prišli pa smo do spomenika zmage nad fašizmom, ki ga je 1945. leta ob osvoboditvi postavila Rdeča armada. G. Štele, ki je bil takrat zraven, se je spomnil teh dogodkov. Slogan tabora »Za Slovenijo z upanjem, dejanji in poštenjem« nam je udeležencem še dolgo odmeval. Udeleženci SKD tabora s Kamniškega v Murski Soboti pred cerkvijo sv. Nikolaja. Foto: Milan Wmdschnurer METKA MAH Levo zgoraj. Združeni! MOJCA KORETIC Združeni, da bo socialna pravičnost izhodišče uspešnega gospodarstva. Naj se vam predstavim. Sem Mojca Korelič, po poklicu laboratorijski tehnik, zaposlena pa sem v laboratoriju zdravstvenega doma dr. Julija Polca v Kamniku. Pri mojem dosedanjem javnem delovanju mi je bil vedno v ospredju interes mladih in njihova borba za mesto v družbi. Danes pa se mi vedno bolj v ospredje postavlja borba za pravice delavcev. Tako se preko sindikata v tej nepravni državi borim za pravno varnost delavcev, krepitev soodločanja in izboljšanje osnovnih življenjskih pogojev. S svojim dosedanjim delom v krajevni skupnosti pa sem po svojih močeh poskušala uveljavljati interese krajanov. Zato tudi kandidiram v 10. volilnem okraju I. volilne enote. Da bo pravica šibkih enaka pravici močnih. Združeni in zmagoviti' ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov NaroCnik: OO ZL Kamnik Predstavitveno predvolilno srečanje »Pri Marjanci« PEKLI BOMO KOSTANJ IN TOČILI JABOLČNI MOŠT! Jesen nam je podarila mnogo dobrot! Nabrali smo jih, da bi z njimi pogostili vse Kamničane: čisto ta'majčkene, pa malo večje otroke, njihove mamice in očke, pa seveda vse ljubeče babice in dedke in tete ter strice tudi! Vabljeni na jesensko gostijo v ČETRTEK, 7. NOVEMBRA, od 9. ure pa do večera na Glavni trg v Kamniku! Vabi vas gvs T IVANA SKAMEN, kandidatka Mč\W-h NaroCnik: Zeleni Slovenije - OO Kamnik Bližajo se volitve poslancev za Državi zbor Slovenije. Tudi »upokojenci« bomo volili. Da pa se bomo lažje odločili za »pravega kandidata«, je predsednik DU Kamnik g. Stane Simšič povabil na predvolilno srečanje, ki je bilo 28.10.1996, poslance in kandidate tistih strank, ki so do sedaj pri odločanju v Državnem zboru »pozitivno« zastopali stališča nas, upokojencev, in pa predstavnika iz vladne koalicije. Tako so se povabilu odzvali dosedanja poslanka in kandidatka Demokratske stranke (DS) ga. DANICA SIMŠIČ, kandidatka za poslanko te stranke ga. MATEJA SVET, kandidatka Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) ga. MOJCA KORETIČ. kandidat iz naših upokojenskih vrst za zastopanje Demokratske stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) g. Vinko Gobec (predsednik ZDUS), z »zamudo« tudi poslanec ter kandidat vladne koalicije iz Liberalno demokratske stranke (LDS) g. Maksimiljan Lavrinc. Od vseh teh kandidatov smo želeli slišati njihovo stališče za reševanje upokojenskih zadev, zadev borcev - upokojencev, o novem pokojninskem sistemu, o problemih in težavah ter stalnih pritiskih na »tanjšanje« naših pokojnin. Naše društvo šteje nad 3000 članov, ki so zelo aktivni v družbenem, športnem in kulturnem življenju. Ne zanimajo nas samo naše pokojnine, zanima nas splošen razvoj in življenje v Sloveniji, kateri pripada tudi naša generacija. Zato smo želeli zvedeti od dosedanjih poslancev oz. novih kandidatov, kaj je bilo storjenega na področjih, ki zadevajo upokojence. Zaradi omejenosti s prostorom v časopisu ne morem napisati izvajanja vsakega posebej, kaj je bilo v določeni stranki storjeno »dobrega« do sedaj, eventualno »slabo« je bilo zamolčano, vendar naš spomin še ni toliko popustil, da se ne bi spomnili dogodkov, ki so sledili neusklajenemu vladnemu predlogu o neporačuna-vanju pokojnin, ki je bil sprejet v Državnem zboru ob popolni podpori poslancev LDS in SKD, kaj se dogaja z našim kapitalskim in investicijskim skladom, o izstopu ZI.SD iz vladne koalicije zaradi teh neusklajenosti, o protestnem shodu upokojencev iz vse Slovenije v Ljubljani februarja letos, o aktivnostih Državnega sveta ob teh zapletih, o vloženem ustavnem sporu, ki še ni dobil zaključka itd. Iz navedenega in ob dejstvu, da smo samo v letošnjih 7 mesecih prikrajšani že za 25% pokojnine, lahko ugotovimo, da se žal »moramo« še naprej boriti za naše upokojenske pravice. Zato je prav, da vemo, kaj bo z nami »jutri«, kako bodo oz. bomo upokojensko problematiko in ostalo reševali v prihodnje in kakšna so stališča kandidatov do tega vprašanja. V razpravi so bila izpostavljena vprašanja zdravstvenega varstva starostnikov, vdovskih, borčevskih, vojaških pokojnin, odnos do borcev NOB in belogardistov, ki se ne morejo enačiti v nobenem pogledu, vprašanje izgnancev, stališča do spominskih obeležij, ki naj ostanejo, saj so del zgodovine, kulturnega doma itd. Ga. Mateja Svet - DS: Če bo izvoljena, se bo zavzemala za stališča, ki so zapisana v programu Demokratske stranke Slovenije, hkrati pa za vse tisto, o čemer je potekal pogovor ta večer, kot je usklajevanje pokojnin z višino plač. Odnos do NOB ima pozitiven in ni za rušenje spomenikov, prav tako tudi ne za spreminjanje imen. Premalo je Se domov za starostnike, da bi vsi, ki nimajo možnosti domače oskrbe, dostojno živeli. Štipendijska politika naj se izboljša, da šport in vrhunski šport ne bi izgubljala svojih vrednot in naj bo kot tak dostopen starejšim, invalidom, kakor tudi duševno prizadetim državljanom. Dobili naj bi tudi zakon o varstvu živali in za varstvo okolja. Ga. Mojca Koretič - ZLSD: Nezaposlenost bo potrebno reševati z aktivno politiko zaposlovanja. Ostale dejavnosti od otroškega varstva, zdravstvenega varstva s plačilno politiko, dograditev pokojninskega sistema pa naj ostanejo na javnem financiranju. Zavzemala se bo predvsem za rešitev »kaosa« v zdravstvu, da bi bi- la povečana smotrnost, učinkovitost ter da se ohrani »javno« zdravstvo. Vseskozi se je zavzemala za »malega« človeka in tako bo tudi v bodoče. Spoštovala bo sprejeta stališča svoje stranke in bila njena dobra zagovornica. G. Vinko Gobce - DeSUS: Zavzemal se bo, da se družbeni položaj upokojencev ne bo slabšal, saj je pokojnina ekonomska, zavarovalna in socialna kategorija. Upokojenci nismo v breme države in ne zaviramo razvoja, saj pripraviti program kmetijskega razvoja v državi. Razvoj države se dosega z aktivno ekonomsko politiko in ne z restrikcijami in nenehnimi omejitvami, zlasti še pri nas. upokojencih. G. Maksimiljan Lavrinc - LDS: V zadnjih letih so nastale velike spremembe v našem družbenem sistemu. Res ostajajo še določeni problemi, ki so nerešeni, kot je naše sodstvo, ki je bilo nepripravljeno na stvari, ki so se zgodile. Če bi hoteli biti res delavni, bi delali skupaj s tožilstvom. Z leve proti desni: Maks Lavrinc, Mateja Svet, Danica Simšič, Mojca Koretič in Vinko Gobec delimo usodo ekonomskega položaja države, zato nam ni vseeno, kako upravljala vodijo državo. Ne pristaja na to, da bi poslanci v DZ, ki so nam zmanjšali pokojnine, zase predlagali posebne ugodnosti za upokojitev. Pri reformi pokojninskega sistema zahtevamo tudi sodelovanje upokojencev, urediti zdravstveno varstvo enako za vse državljane. Divji liberalizem je treba ustaviti, saj sedanji potiska upokojence, nezaposlene, slabo plačane delavce na rob družbenega dovajanja, premalo pozornosti pa je sedaj dane gospodarskemu razvoju Slovenije. Odprava neracionalnega gospodarjenja z družbeno lastnino, ki sm"o jo ustvarili tudi upokojenci, priprava celovitejšega programa za dodatno zaposlovanje mladih, saj mora biti temeljna naloga naše družbe razvoj in varčevanje na vseh področjih, s čimer bo mogoče povečati družbeni bruto produkt, kakor tudi da bi tako uspešneje preganjali nastajajoči kriminal, ki se pojavlja tako v gospodarstvu in drugod. Tudi vprašanje varnosti je dodobra načeto. Dosti problemov je tudi na področju občinske in državne uprave. Se naprej se bo zavzemal za program ohranjanja delovnih mest v gospodarstvu in tudi v samem Kamniku. Izboljšuje se tudi cestna infrastruktura. Vc, da so nujna tudi stanovanja za mlade in mlade družine ter socialno šibke. Potrebno je dograditi šolske objekte v občini. Ob tem je želel poudariti, da smo v zadnjih letih tudi v Kamniku nekaj dosegli, saj smo zgradili nov zdravstveni dom, knjižnico, obnovljen Frančiškanski samostan z bogato knjižnico, vrtec. Tudi Zavod za •usposabljanje je dobil nov prizidek. Nadejamo pa se šc nadaljnjih skupnih uspehov. MARINKA HRIBOVŠEK Za kulturo jezika Novembrski ali novemberski? So Cisto preproste stvari, ki jih vCasih ne vemo, tako je tudi z zapisovanjem pridevnikov iz samostalnikov na končnico -er. Na težave pri tem kažejo različni zapisi. V časopisju, na televiziji, plakatih lahko preberemo: septemberski in septembrski, metrski in meterski, ministerski in ministrski, kilometrski in kilome-terski ipd. Razlika je res v enem samem eju, vendarle: beseda je napisana prav ali pa narobe. Takih samostalnikov na -er je veliko, zato je tudi problem veCji, kot se zdi na prvi pogled. Po odzadnjem slovarju za prvo knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika so take npr.: gaber, čeber, Jiber, december, bober, cinober, garderober, cvetober, cer-ber, Cuber, cer, harcer, dispečer, do-dekaeder, heksaeder, holoeder, frižider, cilinder, hipohonder, hazar-der, bager, bidermajer, frajer, gon-doljer, baker, bunker, dežemer, de-blomer, globinomer, daljinomer, br-zinomer, časomer, gostomer, drevo-mer, barvomer, betoner, guverner, amper, gaSper, biser, amfiteater, amater, frater, eter, decimeter, cen- timeter, barometer, deciliter, filter, center, minister, helikopter, krater, gangster, graver, buldožer, aranžer in se bi lahko prepisovali. Slovenski pravopis je razmeroma zahteven. (Čeprav moram glede na zadnji televizijski pogovor o slovenskem jeziku reci, da slovenščina za Slovence gotovo ni pretežka, kar pretežki pa so tisti, ki se upajo o njej tako razmišljati, kot smo slišali. Vendar o tem kdaj drugič!) Slovenci ne pišemo, kot govorimo - tako so si olajšali življenje Srbi. Pri pisavi se upošteva nastanek besede: ne pišemo precednik, Čeprav jo tako izgovarjamo, ker je sestavljena iz sedeti pred, besedo glasba zaradi besed glas, glasen, glasiti se zapišemo s s, Čeprav jo izgovorimo glazba. Naš pravopis upošteva tudi tradicijo pisanja, zato vCasih ni mogoCe postaviti pravil, kako kaj pisati. Većinoma pa se da reći, kako se kakšna beseda zapiše v knjižnem jeziku. Besedi iz naslova zmeraj enako izgovorimo, naj bosta zapisani novemberski ali novembrski Te pridevnike pogosto vidimo napačno za- pisane. Tudi ko sami pišemo, pogosto ne vemo, kako je prav. Pravilo, ki nam pomaga iz zadrege, je čisto preprosto. Pridevnik ohrani er-, če se samostalnik, iz katerega je nastal, sklanja tako, da v drugem sklonu ednine ostane -er- Pravilno so zapisani naslednji pridevniki: aranžerski (aranžerja), buldožerski (buldožerja), graverski (graverja), gangsterski (gangsterja), helikopterski (lielikopterja) ipd. Ti pridevniki bi sc pisali brez -e-, če bi samostalnike, iz katerih so nastali, sklanjali: aran-žra, buldožra, gravra ipd. Brez vmesnega -e se pišejo pridevniki iz samostalnikov, pri katerih v drugem sklonu ednine pred črko -r- ni več -eja. Pravilno je torej: novembrski, metrski, centimetrski, ministrski, decembrski, ker se ti samostalniki sklanjajo: novembra, metra, centimetra, ministra, ne pa no-vembera, metera, centimetera, mi-nistera. Težave pa povzročajo samostalniki, ki se sklanjajo na oba načina. Takrat se tudi pridevniki lahko pišejo z -e- ali brez njega. Primer: prav je ba-gerski in bagrski, ker se izhodiščni samostalnik lahko sklanja na dva načina: bager bagra ali bager bagerja, pravilno je tudi kralerski in kratrski, ker se krater sklanja kraterja ali kra-tra. MARJETA HUMAR Vodnik po Komendi in okolici Stilni koncert Prvega slovenskega pevskega društva Lira Lira - včeraj, danes, jutri. . Na začetku letošnje koncertne sezone se je moški zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika pod vodstvom zborovodje Marjana Ribiča predstavil z zanimivim koncertnim sporedom, poimenovanim »Lira včeraj, danes, jutri....« S pomenljivim naslovom, ki odrazil tudi kanček pogleda na prihodnost tega našega najstarejšega zbora. V prvem delu so številni ljubitelji Lirinega petja, ki so napolnili prireditveni prostor v Srednji šoli Rudolfa Maistra, poslušali skladbe, ki so jih Liraši prepevali v prvih petdesetih letih delovanja zbora. Med njimi so bile pesmi Vinski bratje Mihaela Zega, Josipa Kocijančiča Njega ni. Le enkrat še Zorka Prelovca, ki jo je skladatelj leta 1932 ob petdesetletnici Lire posvetil društvu, in narodnobuditeljska Naša zvezda Frana Šaleškega Vilharja na besedilo Simona Gregorčiča, ki je v tistem času pevcem Lire zaželel »bodite v Kamniki narodni dram-niki...« Prvi del koncerta, ki je bil posvečen vsem pokojnim pevcem Lire od ustanovitve do danes, pa so zaključili s pesmijo Junakova svatba Emila Adamiča na besedilo J. Vesela Koseškega, za katero pravijo, da so jo doslej zapeli le pevci Lire, tokrat tretjič. V drugem delu koncerta so prevladovale tuje ljudske pesmi, od andaluzijske Boleras Sevillanas, angleške My Bonny do napolitan-ske Funiculi - funicula, vse v priredbi Marjana Ribiča. Moderno glasbo je zastopala pesem iz Gershvvinove opere Porgi in Bcss. Jesensko barvitost tega dela je za- okrožil venček slovenskih Radovana Gobca, ki ga je z instrumentalno spremljavo sestavil Marjan Ribič. Vsekakor je bila zanimivost drugega dela koncertnega spore- ga pevskega zbora. »Pravilnost današnje programske usmerjenosti Lire, ki v mejah sodobnega okusa poleg kulturne dediščine prednikov uvršča v svoj spored V odmoru smo povprašali sedanjega, kot smo slišali na koncertu, devetega dirigenta Lire Marjana Ribiča, ki že četrto leto vodi zbor, s kakšnim namenom so prekinili dosedanjo Urino tradicijo koncertov in vpeljali tudi instrumentalno spremljavo. Dejal je, da bi radi ravno to tradicijo Lire malo »zmodernizi-rali«. Sestav pevcev je tak, da jih je več že v višjih letih kot v nižjih. Imajo sicer nekaj mladih pevcev, kot so sinovi dolgoletnih Urinih pevcev Toneta Rakarja, Tone in Rok, ter Janeza Krta, Janez in Primož, vendar je mladih še vedno premalo. »Z uvrstitvijo nekaj novejših skladb z instrumentalno spremljavo želimo ustreči tudi mlajšim ušesom, hkrati pa sc nadejamo tako pridobiti še kakega mladega pevca. Poleg nekaj tujih parni želimo tudi z venčkom narodnih dokazati, da imamo tudi Slovenci pesmi, ki se jih da spremljati z instrumentalno glasbo.* Sicer pa zborovodja Ribič meni, da bo treba na nek način pridobiti nove pevce ker se bo ob odhodu sedanjih dolgoletnih pevcev pokazala velika vrzel. Na tem koncertu so se že poslovili od enega najstarejših pevcev Jaka Skrjanca. Zborovodja je izrazil tudi zadovoljstvo, da je Lira končno prišla do potrebnega prostora za vaje, za arhiv in druge potrebe zbora v nekdanjem Gorenjskem kotičku kamniškega Kulturnega doma. V začetku novembra bodo začeli s praznovanjem 115-letnice Lire, ki bo trajalo vse leto. Ob tej priložnosti bodo povabili na srečanje tudi vse sponzorje in se jim tako zahvalili za njihovo pomoč. da prvič v dolgoletni zgodovini zbora instrumentalna spremljava v izvedbi Marije Holcar. klavir, Etelke Posel-Marinšek, harmonika, Jožeta Zupana, kontrabas, in Žiga Kolarja, tolkala. Kot solisti pa so nastopili Tone Rakar ml., Janez Krt mL. Janez Ravnikar, Primož Kri. Dragica Čarman, Rok Rakar, Tone Rakar st. in Marjan Novak. Koncertni program je z izbranim besedilom povezoval Tone Ftičar. ki je uvodoma spregovoril tudi nekaj besed o skrbi in prizadevanjih za nadaljnji razvoj in obstoj tega našega pomembne- tudi tujo literaturo, novitete in moderne ritme, bo potrdila prihodnost. Zanesljivo pa je sedaj eno tistih obdobij, ko bo treba nekaj storiti, da se o Liri v prihodnje ne bo pisalo le v preteklem času. Liraši pojejo danes pesmi od včeraj in jih skrbi, kaj bo z Liro jutri. Tej skrbi sc moramo pridružiti vsi ljubitelji slovenske kulturne dediščine, da nas kronisti 21. stoletja ne bodo uvrstili med krivce za njen propad...« je poudaril Tone Ftičar, vodja strokovne službe ZKO Kamnik. F. SVETEU Bogato kulturno zgodovinsko izročilo Te dni je zagledala luč sveta skromna, vendar po vsebini bogata in lično opremljena knjižica na 34 straneh z naslovom Vodnik po Komendi in okolici. V kamniški Matični knjižnici so jo ob zvokih instrumentalnega tria Društva narodnih noš iz Komende predstavili avtorja dr. Marko Žerovnik, diplomirani teolog Jože Pavlic in predstavnik družbe Bavant Trading d.o.o., ki je poskrbela za grafično pripravo in tisk, Baldomir Kremžar. »Komenda je že dolgo cilj številnih obiskovalcev tako iz Slovenije kot tudi iz zamejstva in tujine. Zato smo se odločili predstaviti ta kraj in njegovo okolico v obliki opisov, slik, fotografij in zemljevida. Vodnik vas bo popeljal po zgodovinsko ter kulturno zelo zanimivi in pomembni Komendi in drugih krajih komendske župnije,« sta med drugim zapisala avtorja v uvodu. Kot je ob začetku predstavitve vodnika dejala Breda Podbrež-nik, ravnateljica Matične knjižnice, je dr. Marko Žerovnik zbral in obdelal geografsko zgodovinske podatke o teh krajih, Jože Pavlic pa je poskrbel za kulturno umetnostni del vsebine vodnika. Kot je poudaril dr. Žerovnik, je imela Komenda nekoč veliko zaledje in bila pomembno središče gospodarskega, kulturnega, verskega in društvenega življenja, še posebno po 13. stoletju, ko se je tbd naselil malteški viteški red, in sredi 18. stoletja, ko je tu deloval najznamenitejši Komendčan Peter Pavel Glavar. Jože Pavlic, ki se je že v študentskih letih srečeval z opisi, re- S predstavitve Vodnika po Komendi v Matični knjižnici - (z leve) Baldomir Kremžar, dr. Marko Žerovnik in Jože Pavlic so s seboj pripeljali tudi trojico ljudskih muzikantov s Komendskega tfs) portažami in pesniškimi utrinki iz domačih krajev, je povedal, da se je njegovo zanimanje za Komendo prebudilo še posebej ob pisanju diplomske naloge Župnija Komenda - pastoralna študija in študije Župnija sv. Petra v Komendi za program celostnega razvoja Komende, Križa in Most. Opisom cerkvenih stavb in pomnikov je dodal še druge stavbe posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena, kot so Glavarjeva knjižnica, »Glavarjev špital«, ostanke kriškega gradu. Šmidovo graščino, kulturni dom. pomembnejše hiše, kot so Breznikova na Križu, Štrcinova in Vodetova v Komendi in druge. Omenjena so tudi zelo stara drevesa, lipe, trta izabela na Gori. Pozornost pa velja tudi pomembnejšim tradicionalnim obrtem, kot je lončarstvo, in kulturnim ter društvenim dejavnostim (konjeništvo). Avtorja sta na koncu omenila tudi nekaj svojih bodočih načrtov. Dr. Žerovnik, ki je pripravil že zajeten snopič zemljevidov in učbenikov, sc namerava lotiti nadaljevanja razprave o narodu in njegovi problematiki, ki jo je začel v letošnjem Kamniškem zborniku. Jože Pavlic pa bi rad napisal knjižico o komendskem župniku in dekanu Viktorijami Demšarju. Po besedah Baldomirja Krem-zarja je Vodnik izšel v nakladi 2000 izvodov, od katerih je. 1000 izvodov odkupila občina Kamnik, ostale izvode pa je mogoče kupiti pri članih skavtske organizacije. F. S. Matična knjižnica Kamnik Od kolesarjenja do družinskega ognjišča Na stilnem koncertu so pevci Ure pod vodstvom Marjana Ribiča izvajali tako najstarejše pesmi kot modeme napeve s spremljavo instrumentov. Tokrat bi vas radi opozorili na nekaj knjižnih novosti v Matični knjižnici Kamnik, ki so bralčeve pozornosti zares vredne. Za tiste, ki so bolj Športni in hkrati vneti ljubitelji kolesarjenja, je nadvse dobrodošel KOLESARSKI VODNIK PO SLOVENIJI avtorja Igorja Maherja (založba Sidarta). Vodnik prinaša predloge za kolesarske izlete po vsej Sloveniji ali, kot pravi avtor sam, po pokrajinsko najbolj zanimivih predelih. Bodoče kolesarske izletnike opozarja tudi na uživanje ob naravnih lepotah in na prednosti kolesarjenja po naravi od Triglava do Gorjancev, seveda ob upoštevanju pravil, ki delajo takšno kolesarjenje prijazno okolju in ljudem, ki v njem živijo. Predlogi za izlete so natančno predstavljeni in vsebujejo kratke informacije o izletu, o značilnostih izleta, vsebujejo predstavitev pokrajine, tehničen opis izleta, dolžino in višinske razlike, izbor najprimernejšega časa, izhodišče, zemljevide, seznam dodatnega branja... Knjigo bogatijo tudi lepe fotografije. Po kolesarjenju pride na vrsto leposlovje. Tokrat vam priporočamo dva romana, ki ne sodita med lahko čtivo, pa sta vendarle dovolj berljiva. Prvega je napisal G. G. Mar-quez, ki sodi med najbolj znane južnoameriške pisatelje in hkrati predstavnike fantastičnega realizma. Gre za roman O LJUBEZNI IN DRUGIH DEMONIH, ki go- vori o mladi Sierve Marie, ki odrašča na domači plantaži in v svetu čarobnih sil, nadnaravnih dogodkov, ki obvladujejo življenja tamkajšnjih veleposestnikov, aristokratov in tudi sužnjev. Siervo Mario ugrizne stekel pes, vendar jo zdravijo, kot da bi bila obsedena s hudičem in jo na koncu zaprejo v samostan, kjer se sreča z mladim duhovnikom. Ravno to srečanje prinese v njeno življenje nov preobrat. Kot vsa njegova dela je tudi to preprosto, vendar pa izredno univerzalno. Drugi roman je delo Penelope Livelv MESEČEV TIGER - v ospredju je življenjska zgodba zgodovinarke, ki umira zaradi raka. V zadnjih dneh se spominja svoje preteklosti in svojega precej nekonvencionalnega načina življenja vojne dopisnice, novinarke, pisateljice in matere. Predvsem pa se njeno življenje izteka ob spominu na edino in neuresničeno ljubezen njenega življenja, ki jo je prekinila vojna. Obe knjigi je izdala Mladinska knjiga v zbirki Zenit.. Zelo dejavna je DESA MUCK - v celovški Mohorjevi družbi je izšla njena romantična grozljivka KREM-PLIN, v Mladinski knjigi pa njena knjiga BLAZNO RESNO ZADETI, ki za hec, a hkrati tudi zelo zares obravnava različne vrste in stopnje zadetosti, ki jih povzročajo tobak, alkohol, »trava, kot jo da narava«, LSD... Vse je seveda hecno le navidez, v kar nas prepriča - če že drugega ne - naslov poglavja Kako se meri ljubezen. Namreč tudi tako, da pomagamo odvisnim, da se rešijo tega svojega življenjskega problema. Posebnost je tudi raba jezika, saj se avtorica s pogovornim jezikom zelo približa tistim, ki jih bo ta tema najbolj zanimala - mladim, seveda. . To pa je kar dober uvod v drugačna, bolj teoretična razmišljanja, ki jih prinaša knjiga PEDAGOGIKA DRUŽINSKEGA OGNJIŠČA avtorice dr. ANGELCE ŽEROVNIK, sicer Komendčanke. Avtorica v svojem delu razmišlja predvsem o vzgoji za vrednote, kar seveda prinaša čas krize vrednot. Napisano je dovolj odprto tudi za nestrokovnjake in starše, ki se o tem želijo le poučiti. Knjiga vsebuje naslednja poglavja: pedagogika družinskega ognjišča, vzgoja za vrednote, šola ob soci-alizacijskih procesih družine, nekatere vzgojne težave in poglavje o medijih, ki so zdaj tretji najpomembnejši dejavnik v vzgoji. Zadnje poglavje pa v komunikativnem stilu prinaša tri konkretne življenjske zgodbe, ki so nenavadne, a zgovorno prikazujejo različne »vzgojne klime«. Temeljno avtoričino sporočilo nas spodbuja k optimističnemu preseganju tragičnih ali kakor koli neustreznih življenjskih razmer. To storimo tako, da si izberemo veselje do življenja in sicer v najmanjši življenjski skupnosti -družini. B.P. Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe Ponovitev Urinega koncerta po šestih desetletjih Ob šestdesetletnici posli-kave Frančiškanske cerkve v Kamniku, ki jo je leta 1936 opravil kamniški slikar Stane Cuderman, smo bili 12. oktobra v isti cerkvi priča zanimivemu koncertu. Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe je namreč z nekaj spremembami ponovil koncertni spored, ki ga je pred šestdesetimi leti odpel mešani pevski zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira. Koncert je obsegal dela iz evropske in domače glasbene literature. Evropski literaturi je bil namenjen predvsem instrumentalni del koncerta, solistični točki solo violine (J. S. Bacha in L. van Beethovna) v izvedbi violinista prof. Dejana Brav-ničarja ob orgelski spremljavi orglarja prof. Huberta Berganta, ki je predstavil tudi dve solistični orgelski točki (W. Amadeusa Mozarta in Cezarja Francka). Vmes so bile razporejene skladbe za ženski, moški in mešani zbor ter dve ariji iz Sattnerjevega oratorija Asumptio (solista tenorist Jože Kores in sopranistka Dragica Čarman, orgle prof. Hubert Bergant). Sledili sta dve pesmi za ženski zbor Stanka Premrla Mati dobrega sveta in H. Sattnerja Svetonočno zvonenje. Mešani zbor pa je izvedel Himno za mešani zbor in orgle J. Ipavca in Aganče božij (iz starosloven-ske maše) Saša Šantla. Koncert pod umetniškim vodstvom prof. Sama Vremšaka je zaključil mešani zbor z izvedbo dveh impozantnih pesmi dveh pomembnejših avtorjev cerkvene glasbe polpretekle dobe: Jobsta in Železnika. Pokroviteljica koncerta, ki je sodil v ciklus Musica Aetcrna, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Kamnik, je bila občina Kamnik. F. S. Prof. Samo Vremšak, umetniški vodja, in prof. Hubert Bergant, orgle, sta prispevala največji delež na uspeli predstavitvi starih sakralnih skladb v frančiškanski cerkvi. Dušan Lipovec nagrajen na ex tempom v Dobrni Jesenski večer ob 70-letnici Boža Mati čiča Napovedani koncert, povezan s 70-letnico znanega glasbenika in kulturnega delavca Boža Matičića, je 28. septembra presegel vsa pričakovanja. Ze pred začetkom koncerta je bil prostor v Avli šole Rudolfa Maistra že skoraj poln. Poslušalci so z radostjo in nestrpnostjo pričakovali začetek. Tako kot se spodobi in kakor je Božu podobno je prvi del koncerta pripravil skupaj s pevko Jožico Kališnik. Njegovi prsti so iz harmonike izvabljali čudovite zvoke Koncert se je pričel s Triglavsko koračnico, tej pa so sledile melodije: Po jezeru in Kje so tiste stezice, ki jih je zapela Jožica. Sledile so številne priljubljene melodije, kot so: Čakala bom, Vcnite rož'ce moje, Ne čakaj na maj. Navdušenje poslušalcev je bilo enkratno in nepopisno. Povezovalca tega enkratnega večera sta bila ga. Marta Zabret in Tone Ftičar, ki sta spretno povezovala glasbeno razpoloženje in spremno besedilo. Med posameznimi točkami sta poslušalec seznanjala z Boževo življenjsko potjo od otroških let naprej. Poslušalci so pozorno sledili zanimivostim. Zanimiv je bil podatek, da se je Božo učil harmonike na skrivaj in celo življenje vztrajal na tej poti. Čeprav ni postal poklicni glasbenik, ga je harmonika spremljala povsod, tudi v partizanih, na obiskih in kjer koli je bil. V razgovoru med Tonetom Ftičar-jem in Božem Matičičem smo slišali marsikatero resno in tudi šaljivo dogodivščino. Ves čas koncerta je harmonika pela in navduševala poslušalce. Prelepa pesem La Paloma, Marina Larina, Vozi me vlak v daljave, Spomin, Zakrivljeno palico in Murka je pomenila lep zaključek prvega dela koncerta. Med programom smo poslušalci zvedeli še vrsto zanimivosti o glasbeni rasti jubilanta v zrelejših le- tih. V koncert sta se vključila že tudi Rok Lap in Janez Majcenovič, v drugem delu pa je nastopil še tretji član Kamniških kolednikov citrar Tomaž Plahutnik. Pesmi kot so: Rad odhajam, Zmeraj sem si mislil, Sem zaljubljen bil, Kamnik so bile ob sodelovanju vseh nasto- opisati občutkov poslušalcev. To je treba doživeti. Skupaj z Božom in nastopajočimi smo poslušalci doživeli enkraten koncert. Zelo prisrčen je bil tudi zaključek. Mnogi so Božu čestitali, mu poklonili cvetje in priložnostna darila, zlasti pa je bil toplo sprejet Jožica in Božo med jubilejnim koncertom. pajočih tako prisrčne, da se je marsikomu orosilo srečno oko. Enkrat-nost nastopa Boža, Jožice, Roka, Janeza in Tomaža je bila nenadkri-ljiva. Navdušenje poslušalcev je bilo spontano navdušeno. Zanimivi in dobro prikazani vložki iz življenja jubilanta so se lepo skladali s samo prireditvijo. To vlogo je izredno uspešno odigral Tone Ftičar. Posebno pozornost je vzbudila pesem Tudi ti boš mamica postala, ki jo je S. Avsenik posvetil prav Jožici na čast v pričakovanju... Pa moje ženke glas ob Rokovem zametnem glasu, Roža na vrtu zelenem cveti z Janezovim tenorjem je presegla vse možno. Po vrsti so se zvrstile še pesmi: V eni revni kajži, Prišla bo pomlad pa še in še. Poslušalci so vsako pesem bogato nagradili. V tem kratkem zapisu ni mogoče niti v strnjeni obliki in vsebini nastop njegovih bližnjih, otrok, vnukov, brata in sester. Ta večer je postal praznik za vse prisotne in tako prijeten dan doživiš zelo redkokdaj. Prijateljstvo in iskrenost, ki je prišla do polnega izraza ob jubilejnem nastopu Boža Matičiča, potrjuje že znano resnico o njegovi priljubljenosti in visoki ravni predstavljenega koncerta. Vsi nastopajoči so bili deležni vsega priznanja. Božu iskreno čestitamo ob jubileju in mu želimo še polno bogatih in plodnih dni. Želimo si, da bi se na podobnem koncertu še srečali. Hvala za skoraj tri ure trajajoči koncert, ki pa je bil za vse le trenutek, poln zadovoljstva. Bravo. Božo! Kamnik, oktober 1996. STANE SIMŠIČ »Lepota je nekaj čudovitega in nenavadnega, kar oblikuje umetnik iz sveta in svoje duše. Ni je stvari, ki bi bila tako vredna proučevanja, kot je narava. Na Dobrni lahko tudi Vi sklenete prijateljstvo z naravo in jo upodobite, kot jo občutite.« To je bil moto letošnjega, že tradicionalnega XV. slikarskega ex tempo-ra v znanem zdravilišču in letovišču Dobrni. Na tej kulturni prireditvi, ki sojo organizirale Toplice Dobrna d. d., je prejel III. nagrado akademski slikar Dušan Lipovec za sliko »Krajina« v tehniki gvaša. Nagrajena slika: Dušan Lipovec, Krajina, gvaš, 30x50 cm, 1996 Oktobrsko koledovanje Kamniški koledniki kot nekdaj prepevamo, radi vas obiščemo, vsem srečo voščimo. (Ivan Sivec) Konec oktobra smo si Kamniški koledniki privoščili koledovanje med dvema stoletnicama. Začelo se je v petek, 25. oktobra 1996, v Domu upokojencev, kjer je s pesmijo, cvetjem in dobrimi željami praznovala svojih »prvih« sto let Ulčarjeva mama iz Šmarce. Zvečer je pesem Kamniških kolednikov zazvencla v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Tam je Slovenska malteška bolniška pomoč zbrala na dobrodelnem koncertu vrsto znanih slovenskih glasbenikov. Naslednje jutro je koledniška pot vodila v Ingolstadt na Bavarskem, kjer je slovenska farna skupnost proslavljala 25-letnico uspešnega delovanja. Iz »nebes pod Triglavom« smo prinesli pozdrave mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in Kamniški koledniki. Tokrat so nas sprejeli rojaki, ki svoje delo, znoj in znanje že desetletja vlagajo v močno industrijo tega mesta. Radostno se oglašajo govorice vseh slovenskih pokrajin, najbolj pogosto pa slišimo rojake iz Prek-murja. V cerkvi in dvorani so predstavili Kamniške kolednike kot »Anklopfer aus Kamnik«, ker s pesmijo potrkamo na vrata in srce. Rekli so tudi, da smo »Sternsangcr aus Kamnik« (pevci pod trikraljevsko zvezdo), ko prepevamo od božiča do svetih Treh kraljev... Med potjo domov smo obiskali še Freising in sc spomnili na Brižinske (FreisinŠke) spomenike, ki izpričujejo starodavno slovensko besedo. Tisoč let jc bila Škofja Loka tesno povezana s Frcisingom! Po naporni poli se je prilegel počitek v domači postelji, ki je bil bolj kratek, saj je bilo treba že v ponedeljek zjutraj zapeti na svečani otvoritvi Mednarodne konference o hiperplastičnih spremembah grla. V akustični »veliki« predavalnici Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani jc najprej zazvencla pesem »Slovenec sem, tako je mati djala...« in najboljši zdravniki z vseh koncev sveta so prisrčno pozdravili pesem iz kamniških grl. Vrsto uvodnih in pozdravnih govorov jc začel organizator lega srečanja akademik prof. dr. Vinko Kambič. Potem so po angleško povedali, da bodo otvoritveni del sklenili »Men Carol Singers of Kamnik«, ki so doma v prijetnem, lepem in starem mestu v naročju planin. Posebno priznanje za pesem »Slovenski zvonovi« je vredno še več, če ga izrečeta predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik in znana operna pevka Vilma Bukovčeva. Pred mnogimi leti sta jo oba »pevska« kolednika občudovala v Prodani nevesti, Tosci, Otellu in številnih drugih vlogah, takrat sta pridno zahajala na dijaško stojišče ljub- ljanske Opere. V prijetnem razgovoru s prijazno gospo Vilmo pride na dan, da je od tistih časov minilo kar precej let. Bodoči citrar Tomaž je bil takrat še v plenicah... Torek, 29. oktobra 1996, si bodo Kamniški koledniki »s tresočo roko« zapisali v svojo kroniko, saj so nastopili na odru velike dvorane v Cankarjevem domu. Na slovesni akademiji ob 100-lctnici veletrgovine MERKUR iz Kranja so sodelovali orkester Opere SNG Maribor z dirigentom Simonom Robinsonom, operna pevka Norina Radovan srni, saj je s svojimi odličnimi rezultati in rekordi zaznamoval slovensko plavanje v času od leta 1934 do 1955. Pa tudi letos je v svoji starostni kategoriji (80-84 let) dosegel pet zlatih medalj in svetovnih rekordov (Mastcrs svetovno prvenstvo. Sheffield, Anglija, 22.-28. junij 1996). Naše mesto in tudi Kamniški občan sta Tonetu Cererju dala zasluženo priznanje. Z grenkobo v srcu ugotavljam, da slovenski športni novinarji še vedno uvrščajo Toneta Cererja med »pozabljene in zamolčane«, tako je menda leta 1956 odredil nek Koledniki Janez, Tomaž in Rok so obudili marsikatero staro slovensko pesem in jo tako oteli pozabi... (fs) in cela vrsta zvezd slovenske zabavne glasbe. Maestro Simon in njegov orkester so z občutkom spremljali kamniško trojko, ki se je (po aplavzu sodeč) dobro odrezala. Povedati je treba tudi to, da je z ustanovitvijo in uspešnim delovanjem veletrgovine MERKUR tesno povezana družina Majdič, ki je prišla iz Jarš (Maj-dičev mlin, Induplati!). Poročilo o oktobrskem kole-dovanju bi lahko sklenili, če ne bi bil naslednji dan 30. oktober 1996, ko praznuje svojo 80-let-nico kamniški častni občan Tone Cerer. Kamniški koledniki bi mu z veseljem zapeli nekaj pe- centralni komite! Morda bi ne bilo odveč, če bi športnim uredništvom slovenskih časopisov poslali zadevne članke iz Kamniškega občana. Kamniškega zbornika 1996 in priporočili branje knjige Plavanje v Sloveniji (1919-1994; Mitja Prešern, Stane Tr-bovc). JANEZ MAJCENOVIČ P. s. Ko sem Tonetu Cererju pošiljal telegram z voščili, sem ga pospremil (v srcu) s pesmijo: »Oj, le šumi gozd zeleni! Kaj ti veš, kako je meni, ko medlim na tujih tleh.« ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 15. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Naravoslovno potopisno predavanje z diapozitivi: GALAPAGOS, DARVVIN IN SLOVENSKI JAMARJI Petek, 22. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Predavanje z diapozitivi: ODPRAVA SLOVENSKIH JAMARJEV V JUŽNO AMERIKO (EKVADOR 1996) Predavanja bo vodil Rajko SLAPNIK. Vstop prost! VABLJENI! Ko sosedovi obmolknejo Vsi se verjetno Se spomnimo gornjega slogana iz reklam za avtomobil hvundai lantro, ki smo jih vsak dan gledali na TV, v časopisju in na reklamnih panojih. Reklamni slogan »ko sosedovi obmolknejo«, za normalen, nepresti-žen avto, s kakršnim se, mimogrede, prevažam tudi spodaj podpisani, se lahko zgodi le v podalp-ski deželici. Takšen reklamni slogan se lahko skoti in vžge le v slovenski malomeščanski srenji, kjer sta zavist in nevoščljivost najpomembnejši motivaciji za finančni in materialni uspeh ter s tem za kopičenje gmotnih dobrin. Bog ne daj, da bi imel sosed boljši avto in večjo hišo. Tega Slovenec ne prenese. Če v tem brezglavem tekmovanju ni uspešen in izgubi, se zapije ali obesi, v najboljšem primeru pa je do smrti zagrenjen. Ker je slovenski človek, ki jc po naravi sicer racionalno delavno bitje, v neprestanem hlastanju za materialnimi dobrinami in nenehnem tekmovanju ter borbi za prestiž izgubil občutek za vsakršno mero, rastejo širom po naši ljubi domovini, še posebej na podeželju, grandiozne zgradbe, rustikalni dvorci z oboki in loki, stolpi in stolpiči, arhitekturna čuda brez primere. Vse te zgradu-rine in arhitekturna skrpucala postavljajo novopečeni bogatini in jara gospoda na krajinsko najbolj občutljivih mestih oziroma kjerkoli, saj so inšpekcijske službe tako ali tako brez. vsakršne realne moči. Vsa Štajerska, Dolenjska in Gorenjska jc tako videti kot eno samo predmestje nekega fantomskega velemesta in težko je najti še kakšno razgledno točko, kjer pogleda ne bi motili never- jetni kupi opek, prekriti z vsemogočimi tujerodnimi kritinami in vse večje in vse bolj pogoste, grde rane v pokrajini. Ta zblojenost se potencira do te meje, da praktično nihče več (naj oprostijo redke izjeme!) ne zna postaviti normalne hiše, ki bi se zgledovala pri modrostih preteklosti, iz katerih so zrasle tiste vrednote, ki jih danes imenujemo kulturna dediščina, hiše, ki bi poleg funkcionalnosti zadostila vsaj osnovnim estetskim arhitekturnim normativom, predvsem pa, da bi bila po meri človeka. Vsa ta »gradbena nenormalnost« je posledica vse večjega hlastanja po statusnih simbolih, ki se izražajo ne glede na standard posameznika v velikih, a funkcionalno in estetsko spornih zgradbah, v kričečih in napačno uporabljenih materialih, v kičasti načičkanosti, nekritičnih tujerodnih vzorih, v zapiranju z ograjami pred sosedi in svetom, skratka - v težnji po samozadostnosti. Ker ne spoštujemo v stoletjih ustvarjenih zakonitosti v domačem bivalnem okolju, nam postaja to tuje in tu so izvori nehumanosti današnje arhitekture in ekološke onesnaženosti. Še huje pa je, da s takšno gradnjo izgubljamo domovino svojih prednikov, svojo lastno identiteto. Ozrimo se Se malo po kamniškem okolišu. Zapeljimo se z odprtimi očmi proti Komendi ali v Kamniško Bistrico ali, denimo, po Tuhinjski dolini in imeli bomo kaj videti. Tudi tu rastejo novodobna, prizadeti bodo morda rekli »postmodernistična« čudesa. Najraje jih vrli lastniki postavljajo na ekološko in estetsko ter krajinsko najbolj občutljivih točkah. Naj se vidi, kaj in kako gradi slo- venski človek! Za pozne rodove, za vnukov vnuke, za stoletja; zato čimveč opeke in betona! Veličastno! Ko se človek takole čudno vzhičen nad sodobnim gradbeništvom pripelje v Sela v Tuhinjski dolini, skoraj ne more verjeti svojim očem. Med vsakršnimi brezobličnimi zgradurinami zagleda lično hiško, zgrajeno po meri človeka po vzoru in vzorcu starega slovenskega kmečkega doma, kot bi ga vzel iz etnografske knjige. Tu je novo domovanje kamniškega arhitekta Bojana Schlegla. Njegovi bližnji in daljni sosedje verjetno niso obmolknili zaradi te lepe, estetske in tudi funkcionalne" arhitekture. Verjetno pa so pomislili ali celo porekli: »Kaj pa je tega negodnika, umetnika in mestnega škrica treba bilo med nas! Da nam kvari povprečje in se nekaj gre! Mi že vemo, kako se gradi hišo na Slovenskem!« Nedolgo tega je pri založbi Obzorja v Mariboru prav tiho in dokaj neopazno izšla lepa knjiga z naslovom Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem. Prebrati bi jo moral vsak, ki se loti pomembne naloge, gradnje lepega lastnega doma. Knjiga je neke vrste priročnik za gradnjo domov, ki naj bi bili udobni, funkcionalni, lepi in predvsem »naši«, prispevala pa naj bi tudi k odpravljanju nepismenosti v arhitekturi in k humanim, ekološkim in kulturnim ciljem v gradbeništvu. Upajmo, da se bo tudi z zaslugo te knjige, morda, morda le kaj spremenilo in premaknilo - tudi v glavah! DUŠAN LIPOVEC Kdo bo vrnil dostojanstvo slovenskemu delavcu?!, II. O tem, da je rešitev gospodarstva, kot sip zamišljajo slovenski delodajalci, združeni v Gospodarski zbornici, v zniževanju stroškov dela (heri zmanjševanju in ukinjanju doiUitkovin nadomesti! delavcem), obžalovanja vredno dejatije, sem že pisala v prejšnji Številki kamniškega občana. Kot sem tudi zapisala, da je jemati nemočnim dokaz njihovi' nesposobnosti in neodgovornosti, da bi se problema lotili pri »glavi«. Po objavljenih indatkih o povprečnih najvišjih bruto plačah v slovenskih podjetjih (MLADINA, it. 44, 29. oktober 19%) je odgovor, zakaj se problema ne lotijo, kot bi se ga morali, na dlani: ne, da je (prejdraga samo slovetvska država z vso birokracijo vred, temveč je (pre)draga tudi vrednost dela vodilnih delavcev! Po podatkih iz Mladine Je kar 82 slovenskih podjetij, v katerih so imeli vodilni delavci povprečno bruto plačo (določeno z individualnimi pogodbami) julija višjo od 740 tisoč SIT, Najvišjo povprečno bruto plačo v visini 2.013,731 STTprejema devet vodilnih delavcev v DELO 1'rodaja ljubljana. Najnižja bruto plača v istem podjetju pa znaša 59,314 S/T (določena po kolektivni pogodbi). Alt zapisano drugače: devet vodilnih delavcev je v mesecu juliju prejelo 18,123,579 STT, kar bi zadostovalo za 305 delavcev z najnižjo plačo! Zaton" je MLADINA seznam objavila? Iz dveh razlogov: ker so bile menedžehke plače dolga leta javnosti neznane, saj so veljale za poslovno skrivnost, in ker je bita pred kratkim odpovedana splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, s čimer želijo delodajalci poseči le po pravicah običajnih delavcev. Sredi junija sprejeti zakon o izvajanju socialnega sporazuma pa je med drugim tudi uzakonil člen, da so plače delavcev, za katere ne vefja tarifni del kolektivnih pogodb (plače, določene z individualnimi pogodbami) - javne! Člen o javnosti menedžerskih plač je bil sprejet s prevladujočo utemeljitvijo, da le javno ob- javljanje najvišjih plač v podjetjih omogoča nadzor In obvladovanje. Ker so predstavniki delodajalcev odpoved splošne kolekiime pogodbe (po kateri prejema plačo večina slovenskih delavcev) utemeljili z vse manfso konkurenč-nostjo gospodarstva, ki naj bi jo zlasti zmanjševali visoki stroški dela, povezani s prejemki delavcev po kolektivnih pogodbah, je seveda razgrnitev njihovih plač, ki so tudi strošek dela, povsem na mestu. Se posebno, ker podatki jtdijskih plač po individualnih in kolektivnih pogodbah kažejo naslednje' * 3258 podjetij zaposluje 384.731 delavce*', * 371.605 delavcev (96,6 odstotka)je zaposlenih po kolektivni pogodbi, 13.125 (3,4 odstotka) je zaposlenih po individualni pogodbi, * primerjava plač pa je razkrila, da je le 3,4 odstotka menedžerjev, ki prejema plačo po individualni pogodbi, prejela julija kar 11,1 odstotka vseh sredstev, ki so Jih v gospodarstvu namenili za plače. To pa seveda nI majhen delež. Nasprotno po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve predstavlja pomemben delež v masi izplačanih plač. Po njegovem seje nemogoče pogovarjati o novih kolektivnih pogodbah in zmanjševanju kakršnih koli pravic drugih zaposlenih vpodjetjili, ne da bi se pogovarjali tudi o stroških dela vodilnih ljudi v podjetjih. Vsemu zapisanemu ni kaj odvzeti in dodati. Morda le to, da so bile usodne napake storjene pred leti, kose je enakopravne delavske partnerje spremenilo v delodajalce in delojemalce. Kajti takrat so se začela pisati merila o vrednosti dela enih in drugih. Kdo je koga zlorabil in Se zlorablja, je zdaj jasno. Kot je jasen odgovor, zakaj se slovenski delodajalci ne lotijo problema gospodarstva pri »glavi«! Morali bi namreč razdreti vsaj nekaj sto individualnih pogodb in znižati stroške lastnega dela na razumno mejo. IVANA SKAMEN Odgovor Zelenih Kamnika na odprto pismo SDS (K občan 17.10.) Primer novogradnje, ki v zunanjosti ohranja vrednote in oblikovanje starega gorenjskega kmečkega doma in se lepo vključuje v okolico. Hiša arh. Bojana Schlegla na Selah v Tuhinjski dolini »ZELENI KAMNIKA so brez dvoma stranka, ki si na kamniškem najbolj prizadeva za ohranjanje prijaznega in zdravega okolja, in ki opozarja na ekološko problematične posege in na Ze obstoječe, naravi neprijazne onesnaževalce. Prav jc, da njihovemu konstruktivnemu prizadevanju skrbno prisluhnemo tudi vsi ostali, ki po svoji moči krojimo usodo občine Kamnik. Prepričani smo, da ni politične stranke v Kamniku, ki bi nasprotovala pametnim ekološkim rešitvam in ki bi spodbijala resno in utemeljeno skrb.« Tako so zapisali predstavniki SDS v Kamniškem občanu z dne 17. 10. 19%. ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK se seveda zahvaljujemo kolegom iz SDS za prijazne komplimente, ki so nam jih namenili. To, da smo stranka, ki ji velja prisluhniti in da so naši predlogi ali kritike pripravljeni z ANALITIČNO NATANČNOSTJO, kol nas, pohvalijo pri SDS, je sicer res, res pa je tudi, da ima tako mnenje tudi za nas večjo težo, če ga izrečejo ko- legi iz strankarske pomladi. Upamo in verjamemo, da nas bo SDS tudi v bodoče podpirala pri ekoloških vprašanjih, ki jih bomo naslavljali na Svet Občine ali drugam. Tudi sami verjetno opažate, da je pod sedanjo občinsko upravo ekologija povsem odrinjena. Prejšnja občinska vlada je imela za ekologijo več razumevanja in sodelovanje jc bilo v korist občine in občanov. Dobili smo profesionalnega ekologa, opravljen je bil kataster divjih odlagališč, zavzemanje ZELENIH za selektivno zbiranje odpadkov je bilo sprejeto in realizirano, prepovedana je bila prodaja premoga s preveliko vsebnostjo SO„ ker smo ZELENI KAMNIKA dokazali, da ima naše mesto, ki je nekoč slovelo kot »zračna banja«, katastrofalno slab zrak in še bi lahko naštevali. Pod sedanjo občinsko vlado smo ostali brez ekologa, ne zaznamo nobenih ukrepov za sanacijo divjih odlagališč, ki jih je v naši občini (po podatkih podjetja OIKOS - Domžale) prek 700, že tako borna ekološka sredstva so se menda »prelila« nekam drugam...; za primer si lahko vzamemo občino Domžale, ki je v DVEH letih sanirala VSA divja odlagališča. Res je, potrebovali bomo pomoč vaše in. vseh drugih strank! Potrebno pa je povedati, resnici na ljubo, ker se iz vašega teksta morebiti napačno razume, da ZELENI postavljamo pogoje, ki bi lahko ogrozili delovna mesta. ZARADI ZELENIH SLOVENIJE, ŠE MANJ ZELENIH KAMNIKA, NI BILO UKINJENO NOBENO DELOVNO MESTO. RES PA JE, DA SO SE V MNOGIH PODJETJIH ZARADI NAŠEGA POSREDOVANJA IZBOUŠALI DELOV NI POGOJI ZAPOSLENIH. ŽAL JE TAKO. DA SO PODJETJA USPEŠNA ALI PA PROPADEJO, TUDI IN PREDVSEM, PO ZASLUGI SPOSOBNEGA ALI NESPOSOBNEGA VODSTVA. Želimo si uspešnega sodelovanja in vas lepo pozdravljamo ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK Ivana Skamen, predsednica Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma Hvala vam, Alpski kvintet' Biti 30 let na samem vrhu narodno zabavne glasbe pomeni samo eno: ogromno dela, povezanega z ljubeznijo do glasbe. Člani ansambla Alpski kvintet z gosti so se z zaključnim koncertom 13. 9. 1996 poslovili od svojih zvestih poslušalcev v prepolni dvorani Kulturnega doma v MengSu. Številni domačini, drugi prvaki narodno zabavne glasbe, prijatelji iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije in celo iz tujine smo preživeli večer, ki se ga bomo Se dolgo radi spominjali. Z vsako pesmijo se nam je predstavil eden izmed članov - s tisto, v kateri Se posebno pride do izraza njegovo mojstrsko obvladovanje instrumenta ali pevska posebnost obeh pevk in pevca. Vsak zase daje ansamblu nekaj posebnega, vsi skupaj pa zazvenijo v poseben ZVEN, po katerem spoznamo Alpski kvintet. Program je povezovala Bctka Šuhelj, brez katere koncert ne bi bilo tisto pravo. PaSa za oči je bila lepo, nevsiljivo, s kančkom simbolike opremljena odrska scena, ki so jo pripravili gospod Anton Benda, Peter KruSnik, Hribar in Marjeta ŠuStar, kije prispevala cvetje. S pravo umetnostjo priprave hrane sc je izkazalo gostinstvo Jožeta Pera, izdelke sta prispevali tudi mesarija Arvaj in Pivovarna Union, ki je skrbela, da gostje niso bili žejni. Gorenjski glas in Radio Ognjišče sta bralce in poslušalce obvestila o koncertu. Hvala Vam, Alpski kvintet, in vsem sponzorjem v imenu Številnih duševno prizadetih mladostnikov, za katere skrbimo v društvu SOŽITJE Mengeš, saj sle nam poleg dobrodošle finančne pomoči, ko ste nam namenili izkupiček od tega koncerta, izkazali tudi spoštovanje do našega dela. Za društvo Sožitje Mengeš - Silva D. Odgovor združenju avtošol Domžale Ne morem si kaj, da ne hi odgovoril na vaše ponovno pisanje laži in žaljivih ter izmišljenih podtikanj v članku »O POCENI URAH VAVTOSOUSMARCA« v Kamniškem občanu 17. 10. 1996. Ker imam omejen prostor, se bom osredotočil samo na najbistvenejše ugotovitve. Žalostno je, da seje ZDRUŽENJE spustilo na tako nizek, gostilniški nivo komuniciranja in reševanja problemov in nepravilnosti. Kje je njihov bonton in naravna inteligenca, da si dovoljujejo spuščati že skoraj v zasebnost človeka? Pri vsem tem podlem pisanju je jasno opazna doktrina - »kdor ni z nami, je naš sovražnik«. Zato ga je treba z vsemi sredstvi uničiti in popljuvati, da ne bo razmišljal s svojo glavo in da ne bo delal drugače, kot hočejo v ZDRUŽENJU. Mislim, da bo taka miselnnsl v ZDRUŽENJU toliko časa, dokler se ne uresniči želja ene ali dveh oseb, to je pridobiti monopol nad vsemi šolami v ZDRUŽENJU. Jaz si tega monopola ne želim, in hočem tržno in pošteno konkurenčnost. Občanom oziroma bodočim kandidatom (katerekoli avtošole) želim povedati, da so podtikanja o padanju na izpitih kot hruške ter opozarjanje kandidatov s strani izpitnega centra poizk us pritegniti v spor še njih in ustvariti nevzdržne razmere na relaciji avtošole - izpitni center. Diskretnost s strani izpitnega centra je zagotovljena tako, da ne more nihče izvedeti, kolikokrat in zakaj je kdo padel na izpitu. Tajnost podatkov je zajamčena tudi z ustavo SRS. Odkod ZDRUŽENJU taki podatki? Morda imajo v svoji dejavnosti tudi tajno službo? Nesmiselna je tudi trditev, da kandidati ne vedo, koliko ur odvozijo, plačajo jih pa. Niste samo v ZDRUŽENJU pismeni! Tudi kandidati znajo šteti. Take trditve so naravnost smešne, če ne kaj več. Kako naj imajo kandidati potem zaupanje v take .šole in inštruktorje, če jih podcenjujete. Kdo ve, kaj boste napisali v naslednjem članku? Morda to, kako se pri vas lahko naredi v prvi učni uri L, 2., .?., 4. vaja in nato naslednjo uro še 5. vaja? (TO NI PO UČNEM PROGR AMU - MAR NE, ZDRUŽENJE). Ali pa to, zakaj vaši kandidati prestopajo v našo AVTOSOW ter kolik"o morajo plačali za dvig »svojega« evidenčnega kartončka vožnje, čeprav so že tudi tečaj CPPplačali. (TO PA JE NEUPRAVIČENO ZASLUŽENI DENAR.) Se to! Način komuniciranja in pranja umazanega perila preko časopisnih stolpcev ste nam vsilili vi iz ZDRUŽENJA, zato ste ga dolžni tudi prekiniti. Ivan Žagar Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije g. dr. Janezu Drnovšku Skrb za sedanjost in prihodnost slovenskega ljudstva, ki mu pripadam po rojstvu in ljubezni do rodne grude, me je prisilila, da Vas na ta način opozorim na brezbrižen in neodgovoren odnos ministrstva za okolje in prostor do temeljne vre- dnote našega obstoja - okolja, v katerem živimo in delamo. Dr. France Bučar je to poimenoval »Habitat naroda«! Že v času priprav zakona o varstvu okolja sem pristojnemu ministrstvu poslal pismo s predlogi dopolnitev in popravkov osnutka tega zakona, ki jeza obstoj slovenskega ljudstva izjemno pomemben. V zadnjem odstavku sem zapisal, da bo zakon brez upoštevanja teh popravkov tako dober, da bo neuporaben, ker bo neizvedljiv - odgovora oziroma popravka ni bilo! Po zamenjavi ministra, kije bila sodeč po izvajanju politike o varstvu okolja nepotrebna, kajti novi minister je ujet v metode grobega izkoriščanja in prisvajanja pristojnosti ter ne zna ali ne sme najti poti iz tega labirinta, sem ponovno poslal pismo. Tokrat s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o varstvu okolja, saj se je v praksi izkazala teza o neizvedljivosti tega zakona na mnogih področjih. Dokaz za pravilnost te ugotovitve so razsodbe Ustavnega sodiSča v ustavnih sporih s tega področja. Tudi novi minister ni utegnil ali menil za primerno, da pripombe upošteva aH vsaj nanje odgovori. Neodzivnost me je spodbodla, da sem objavil članek: »Dostojanstvo, čast, jmložaj in odgovornost« (Sobotna priloga Slovenca). Zopet se je izkazala zarota molka, zato Vas, spoštovani gospod predsednik, pozivam, da prisilite ministra za okolje in prostor, da spremeni svoj odnos do okolja ali pa predlagajte njegovo zamenjavo. Bistveni ix>pravki zakona o varstvu okolja so v načinu pristopa varovanja okolja in v jtlozojiji razumevanja vprašanja ali je okolje dobrina, ki jo moramo varovati in ohranjati (izboljšati je nismo sposobni) za nas in naše potomce ali pa je to vir bogastva, s katerim se lahko nebrzdano bogatimo!!?? Dokler pač bo in mi ne propademo. Tu je potrebno še posebej izpostaviti določbe 70. in 72. členu Ustave Republike Slovenije, ki v povezavi s 3. členom dobijo še posebno težo in pomen. Sedanje prizadevanje s pripravo nacionalnega programa strategije varstva okolja je po moji presoji za več kot tri leta v zamudi, saj bi morala biti prav ta strategija osnova za kvalitetno pripravo zakona o varstvu okolja, tako pa bo pomenila samo še eno meglo več za nadaljnje zamegljevanje in bezanje od zgrešenih odločitev. Zavedati se moramo dejstva, da bo razvrednoteno (degradirano) okolje dolgoročno zahtevalo vlaganje velikih sredstev v obnovo, ki pa jih kot majhna država z omejenimi sredstvi nimamo. Namen zakona o varstvu okolja in tudi nacionalne strategije mora torej biti ohranjanje in zavarovanje obstoječega, kar ne bo zahtevalo prevelikega finančnega vložka, podredno pa postopno odpravljanje in izboljševanje napačnih od- Se bo kaj premaknilo tudi v samem Kamniku? Končno so le začeli delati tretji vozni pas pri semaforju v Kamniku za zavijanje v desno. To bo prav gotovo bistveno izboljšalo pretok skozi križišče, kije zaradi mevžastih voznikov zelo majhen, zaradi divjaških voznikov, ki s pasu za zavijanje v levo vozijo naravnost čez križišče ali celo zavijajo v desno, pa smrtno nevaren. Škoda je le, da ta pas ne bo segal do izvoza iz mestnega središča (do Železnega mosta), saj bi tako še bolj izboljšal promet, vendar bo že to, kar bo narejeno, velika pridobitev. Se bo kaj premaknilo tudi pri prometnem režimu v samem Kamniku? V 7. členu odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Kamnik (U.I. RS 47195) jeJapljeva ulica predivdena kot enosmerna ulica v smeri Trg svobode-Glavni trg, ne pa kot nadomestna obvoznica. Ob zastojih na obvoznici, pa tudi drugič, je tu relativno skoraj tako močan promet kot na obvoznici. Prej, ko Se ni bila pripravljena vboklina na križišču med Trgom svobode, Parmovo in Usnjarsko ulico, so vozniki vozili še dokaj umirjeno. Sedaj pa pridivjajo po klančku navzgor in samo vprašanje časa je, kdaj bo počilo, da o tistih voznikih, ki (še vedno) vozijo v prepovedani smeri po ozki Japljevi ulici, kjer se tudi slučajno ne moreta srečati dva avtomobila, niti ne govorimo. Zaradi močnega prometa prihaja do vibracij, kar se kaže tudi na stavbah ob teh ulicah, pa tudi »izredno ustrezen« tlak (lonalitne kocke) postaja vse bolj vegast. Zato prebivalci tega, po nekaterih virih najstarejšega mestnega predela zahtevajo, da se jih obravnava enakovredno kol prebivalce glavne ulice skozi Sutno in Kolodvorsko oziroma Streliške ulice. Najstarejši mestni predel okoli Trga svobode naj bi bil namenjen samo za obiskovalce, stanovalce in za dovoz, ne pa tudi za tranzit. Zato naj bo tudi ta del zaprt na podoben način, kot je Kolodvorska ali glavna ulica skozi Sutno. Kdo od kamniških svetnikov oziroma katera politična stranka se bo potegnila za Kamnik? Ali pa bodo jiiorali stanovalci kar sami vzeti stvari v svoje roke in »položiti nekaj policajev« (cestnih grbin), kakršnih jih je že nekaj po Kamniku? B. POLLAK Odprto pismo kegljačev Člana Kegljaškega kluba Kamnik in občinska svetnika Miha Prosen in Igor Podbrežnik sta na Občinskem svetu vložila v obravnavo zahtevo po presoji prenosa kegljišča s pripadajočim zemljiščem. Občina Kamnik je prenesla kegljišče na podjetje Stol s pogodbo, s katero je bilo na enak način preneseno tudi občinsko premoženje na Veliki planini in Malograjski dvor v Kamniku. Pogodba je bila podpisana nekaj dni pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Kegljišče je bilo preneseno Stolu brez vednosti kluba, ki v tem objektu domuje že dvajset let. Tudi nadaljnje transakcije z omenjenim objektom so potekale brez vednosti kluba, čeprav so njegovi člani ves čas skrbeli za celotno vzdrževanje objekta, torej niso samo kegljali, ampak tudi odgovorno gospodarili s premoženjem, ki jim je bilo zaupano v uporabo. Zadnji novici, da je Stol kegljišče prodal, in tista najbolj sveža, da se pripravlja ponovna prodaja, sta nas privedli k odločitvi, da naš brezizhodni položaj predstavimo Občinskemu svetu in s tem tudi širši javnosti. Pred tem smo na problem opozorili tudi župana in Športno zvezo. Obenem želimo predlagati rešitve, ki naj bi bile ključne pri podobnih prelivanjih našega skupnega premoženja v privatne žepe, in ki bi obdržale dejavnosti naše- ga kluba v Kamniku v današnjem obsegu in kvaliteti. Kegljaški klub Kamnik je bil ustanovljen 1976. leta s ciljem, da se kegljanje tudi v Kamniku razvije iz takrat zelo popularne družabne igre v množičen šport z močno tekmovalno špico, kar smo vseskozi razumeli tudi kot promocijo Kamnika v državnem merilu. To nam vseskozi uspeva. Tako se na kegljišču odvija občinska rekreacijska liga, klubsko prvenstvo, znani smo po kvalitetnem novoletnem turnirju, obe tekmovalni ekipi, moška in ženska, pa tekmujeta v drugi državni ligi. Hkrati smo uspešni pri vzgoji najmlajših tekmovalcev, saj smo lansko leto osvojili kar devetnajst medalj na državnem prvenstvu najmlajših kategorij. Koliko to pomeni, pove podatek, da slovensko kegljanje sodi med svetovne velesile. Kaj pomeni naše delo, pa lahko pove tudi podatek, da se na kegljišču čez teden zvrsti prek 300 ljubiteljev in tekmovalcev iz naše občine. Zato menimo, da je aktivnost kegljaškega kluba odlična in tudi po organiziranosti sodi v sam vrh kamniškega športa. Zato težko razumemo najnovejše informacije o transakcijah s kegljiščem, še posebej pa ne razumemo, da nismo imeli možnosti, da bi bili o tem informirani. Naša športna dejavnost je tako razgibana, imamo pa tudi pogodbene od- nose s sponzorji, zato st ne moremo dovoliti, da ostanemo brez kegljišča. Ne razumemo najodgovornejših v občini Kamnik, da smo šest let živeli v negotovosti. Naloga lokalne skupnosti je tudi skrb za razvoj in delo športa. V ta namen občina tudi daje denar Športni zvezi Kamnik, ki ga potem, v skladu z dogovorjenimi kriteriji, dodeli športnim klubom. Tudi mi smo člani te zveze. Toda sedaj smo povsem sami v pričakovanju rešitev, ki bodo ohranile delo našega športnega kluba v Kamniku tudi v bodoče. Z nami so samo prijatelji športa, ki znajo ceniti naše delo. Osnovna rešitev je ena sama - kegljišče mora ostati občinsko. Menimo, da je bil način prenosa premoženja sporen. Občina pa naj z nami sklene najemno pogodbo, s katero bo. na nas prenesla breme gospodarjenja s premoženjem in skrb za razvoj kegljanja. Če občina meni, da kegljišče,zaseda predragocen mestni prostor, naj kot dober gospodar poskrbi za drugačno izrabo prostora, nam pa naj zagotovi' enakovredne delovne možnosti kje drugje v naši občini. Obe rešitvi sta ugodni, če se delo kluba ne prekine. Prijatelji kegljanja in športa pričakujemo vašo pomoč. Izvršilni odbor Kegljaškega kluba Kamnik Igor Podbrežnik Kdaj bo urejen grob Petra Pavla Glavarja Prenekateri udeleženec desetega srečanja čebelarjev čebelarskega društva Trebnje, ki je bilo 19. oktobra ob 14. uri na I_anšpre-žu pri Mirni na Dolenjskem, prav posebej pa člani čebelarske družine Komenda-Moste, so se spraševali, kdaj bo urejena in obnovljena grajska kapela, v kateri počivajo posmrtni ostanki znamenitega komendskega rojaka Petra Pavla Glavarja. Da so res tu, so pred leti ugotovili strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, ki tudi vodi obnovo kapele. Našli so okostja dveh moških: Petra Pavla Glavarja (umrl na Lanšprežu 24. januarja 1784) in »krušnega brata« generala Jerneja Basaja (umrl prav tam 16. januarja 1784) ter okostje nekega otroka, za katerega ne vedo, kako je prišlo sem. V kapeli je še vedno videti sledi izkopavanj. Tam, kjer je Glavarjev grob - v ospredju, so za tokratno srečanje obesili na steno Glavarjev portret, ki ga je naslikal slikar samouk Strmole, na grob pa položili cvetje in prižgali svečki. S šopkom rož in svečko so se ga ob 275. obletnici rojstva spomnili tudi komendski čebelarji- Sama obnova kapele napreduje počasi. Kako je z njo, je med srečanjem povedal predsednik obnovitvenega odbora in podpredsednik čebelarske družine Šentru-pert-Mirna Peter Kurent. Obnovljen jc zvonik, kapela je v celoti pokrita s kritino, tako da se ne dela nadaljnja škoda. Izdelana so že okna. Še letos naj bi v kapeli naredili tlak, prihodnje leto pa jo zaprli, tako da ne bo več tako močno izpostavljena vremenskim razmeram, 'tZa obnovo kapele kot tudi za ureditev njene okolice so narejeni že vsi načrti, treba jih je le še izvesti. Kot skoraj povsod se tudi tukaj zatika pri denarju. Peter Kurent upa na širšo družbeno podporo, pa tudi v pomoč Ko-mendčanov, da bo njihov rojak in »lanšpreški gospod« čim prej dobil urejeno poslednje počivališče. Njegovi posmrtni ostanki bodo ostali na Lanšprežu, čeprav so pred leti govorili o možnosti njihovega prevoza v Komendo in ureditvi Glavarjeve grobnice. Lanšprež in grajska kapela bi bila brez njih »brez srca in duše«. Še veliko huje kot s kapelo je z nekdanjo Glavarjevo graščino. Stala je tik ob kapeli na vzhodni strani. V letih po drugi svetovni vojni so jo podrli, še prej pa iz nje izselili redovnice. Kamenje so uporabili za zidavo raznih stavb. Od mogočne graščine so ostale le kleti in nekaj zidovja, »ruševine« pa prerašča grmovje. Na slavno preteklost kraja spominja tudi lipa in nekaj kostanjev. Še najbolje »se drži« kozolec v bližini. Iz hlevov so preuredili prostore za K P. D. Dob. V njih je bilo tudi čebelarsko srečanje. In vendar se je na Lanšprežu marsikaj spremenilo. V bližnjih hlevih ne krulijo več prašiči, kot so po vojni, v kapeli ni po tleh več slame, kot je bila nekdaj, obstajajo pa tudi dobri izgledi, da bo enkrat le obnovljena. Potem bo Lanšprež, kamor se je leta 1766 iz Komende preselil P. P. Glavar, zaradi obnovljenega lepega sakralnega objekta zasijal v veliko prijaznejši luči. Dotlej pa spomin na velikega duhovnika in tudi čebelarskega strokovnjaka prebujajo čebelarji in če-belarke, ki se leto za letom zbirajo v bližini Glavarjevega poslednjega doma. Vedno mu namenijo kakšno spoštljivo besedo, izrečejo priznanje ter pomodrujejo o čebelah in medu. Tudi letos je bilo tako. Bilo je prijetno in veselo, kot je lahko le med prijaznimi Dolenjci. Komend-čane pa je kljub vsemu stiskalo pri srcu in vznemirjalo dejstvo, da naš slavni rojak se vedno nima primernega poslednjega počivališča. Pomagajmo mu ga urediti tudi mi! JOŽE PAVLIC Žalostna notranjščina grajske kapele na Lanšprežu DOSTOJANSTVO - KDO SEM? KAM GREM? Slovenska beseda dostojanstvo ima svoj izvor v latinski besedi dignitas. Beseda je večpomenska, vendar vsi pomeni izhajajo iz človeka in njegove dejavnosti. Iz navedenega lahko zaključimo: dostojanstven je človek, ki ima odgovoren in pošten odnos do sebe in svojega naroda. Kar nekaj člankov na temo neurejenosti Zakona o varstvu okolja in predlogov za njegovo izboljšanje sem napisal v časopisih Delo in Slovenec zadnja tri leta, vendar uradnega odziva ni bilo. Se pa pojavljajo posledice. Primer gospoda Janka Kolar-ja je zelo nazorna posledica te nedorečenosti ih neurejenosti, ki dopušča oblastno samovoljo. Odločitev gospoda Kolarja spremljam v dnevnih poročilih in časopisnih člankih z vso resnostjo in prizadetostjo. Neznansko mora biti breme, ki pripravi človeka na tako, povsem dokončno pot, enako neizmerna pa je tudi odgovornost vseh, ki so s svojimi dejanji povzročili to odločitev. Sam razumem dejanje gospoda Kolarja kot dokončno odpoved družbi, ki ni vredna, da v njej živijo in delajo dostojanstveni ljudje, državljani, zato ga spoštljivo podpiram, pa vendarle upam, da s to odločitvijo ne bo prestopil praga večnosti. Slovenija in slovensko ljudstvo zela potrebujeta odločnih in dostojanstvenih državljanov, ki bodo državi dali odličnost volje in znanja, jo izpeljali iz »egiptovske sužnosti«; žrtev in mučencev slaboumja pa ima že dovolj in preveč. PAVEL OCEPEK Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma ločitev in zablod preteklosti. Stvar nacionalnega programa ne more biti površna ocena, ampak realna osnova naših gospodarskih, predvsem finančnih in strokovnih zmožnosti (kapacitet), ki so v slovenskem prostoru zaradi njene velikosti majhne in številčno omejene. Prva stranka, ki bo razumela pomembnost in usodno povezanost teh povezav ter jih bo sprejela kot pomemben element samoohranitve, bo postala spodbujevalec razvoja v smislu odpiranja novih delovnih mest v ljudem prijaznem okolju, s tehnologijo znanja, kvalitetnega turizma in gostinstva, kar v razvitem svetu postaja vse bolj pomembno. Najslabša možnost priprave nacionalnega programa varstva okolja pa bo, če bo pripravljen po merilih veljavnega zakona o varstvu okolja. Tisti, ki tega ne upošteva, bo ponovno pisal utopične vizije, ki bodo povečevale vrtiljak nezaupanja v strokovnost ministrstva za okolje in prostor ter njegovih sodelavcev. Dokaz za to je (invalidni) zakon o odpravi azbesta v proizvodnji salonita v Anhovem, ki je sicer hvalevreden, saj odpravlja iz proizvodnje hudo kancerogeno snov, v uporabi in prometu pa jo pušča še za neverjetno dolgo vrsto let. Nacionalnemu programu za varstvo okolja pa je bilo s tem zakonom neposredno odtegnjeno že v prvem letu približno 1,5 milijarde tolarjev. Ne smemo pozabili, da je Slovenija zaradi svoje prostorske razgibanosti in posebnosti zelo občutljiv ekosistem, ki ni primeren za raznovrstno eksperimentiranje, ampak zahteva poglobljen in pazljiv pristop tudi na tem področju. Pavel Ocepek Križ na gori še stoji Križ je znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, je zapisano v evangeliju. Križ na Škrlatict pa je še nekaj več, je namreč spominsko znamenje za vse tiste gornike, ki so jih gore zahtevale zase v času njihove moči in gorniške. ljubezni, je hkrati spomin in upanje vstajenja. Križ, ki so ga leta 1934 postavili v spomin padlim gornikom njihovi gomiSki prijatelji, je bil leta 1954 barbarsko odstranjen - zminiran (zlikovce je še živ), prav zaradi ideološkega nasprotovanja križu, Priglasitev del obnove nasilno odstranjenega križa, kije bila izvedena februarja na upravni enoti Jesenice, pa dokazuje, da ne gre za črno gradnjo, ampak za vzpostavitev prvotnega stanja - torej za popravo zablode, iz leta 1954. Dejstvo, da je bila priglasitev v februarju sprejeta, dokazuje, daje bila vloga pravilno vložena. Ta predpostavka pa je tudi odločilna zaradi molka upravnega organa. 62. člen Zakona o urejanju okolja in drugih posegov v prostor v četrtem odstavku določa: »Pristojni organ mora izdati potrdilo po drugem odstavku oziroma odločbo po tretjem odstavku tega člena v 30 (tridesetih dneh) po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve. Če potrdila v tem roku ne izda, se šteje, da so dela dovoljena.« Potrdilo preneha veljati, če investitor ne začne s priglašenimi deli v enem letu po prejemu potrdila. Določba smiselno velja tudi za tiho soglasje, loje za molk upravnega organa. Gornja določba se povsem sklada z določbo 210. člena tč. 4 Zakona o upravnem postopku, ki določa: »Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeli to zanjo nobenih škodljivih posledic« Iz navedenega je mogoče nedvomno zaključiti, da je Upravna enota ministrstva za okolje in prostor prekršila zakon in neupravičeno izdala Odločbo o odstranitvi križa, kije bil obnovljen na osnovi molka upravnega organa - to je tihega soglasja. Zaradi preprečitve nadaljnjih zapletov, če bo zopet nek pregret funkcionar hotel rušiti križe, pa svetujem priglasitelju, da nadaljuje ta z upravnim molkom zaključeni postopek, se pritoži.na mnenje ZVNKD Kranj in nato z vsemi potrebnimi soglasji ponovno pisno zahteva izdajo potrdila o priglasitvi oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del ter s tem odpravi upravni molk in dejansko zaključi upravni postopek. Po Zakonu o upravnem postopku pa so možne naslednje pritožbene poti: 1. Pritožba na odločitev prvostopenjskega upravnega organa v roku 15 dni po vročitvi odločbe na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Župančičeva 6, Ljubljana. 2. Na odločitev drugostopenjskega organa je dopustna tožba na Vrhovno sodišče - senat za upravne spore - v Ljubljani. Tožba je mogoča v roku 30 dni po vročitvi odločbe. 3. Na sklep ali sodbo Vrhovnega sodišča je dopustna zahteva za varstvo zakonitosti ali revizijska zahteva - odvisno od narave izreka in vsebine v roku 6 mesecev po vročitvi. 4. Ustavna pritožba, če je upravičena, pa je dopustna v roku 60 dni po vročitvi odločitve Vrhovnega sodišča. Priglasitelju, ki bo vodil ta postopek, želim obilo dobre volje, in uspeha, kajti tudi na tak način ho pripomogel k uveljavljanju pravne države. Pavel Ocepek Odgovor na objavljeni članek »Pisma, mnenja, odmevi« v zadnji številki Kamniškega občana Če nekdo izgubi razsodnost in spomin, potem se podpiše s kraticami S. M. V zadnji številki Kamniškega občana se je imenovani S. M. skril pod krati ce, kijih Kamničani dobro poznamo. Poznamo tudi njihovega avtorja Marijana Steleta, ki ima obilo možnosti, da še leta in leta piše o svojih grehih in nepravilnostih, kijih je skupaj z nekaterimi sodelavci sooblikoval v minulih letih. Naj napiše nekaj misli o njegovih zgrešenih potezah, kijih Občina Kamnik občuti še danes, npr. na področju Velike planine. Povpraša naj tudi kamniške gostince, kakšno mnenje imajo o njem. Pridobi in objavi naj odgovore o njegovih referencah, kijih imajo odgovorni na Gospodarski zbornici in nekaterih ministrstvih Republike Slovenije! Sam sebi naj izstavi račun za vse, kar jc uničil na področju kamniškega turizma in drobnega gospodarstva, sicer mu ga bo morala izstaviti Občina Kamnik! Županu naj posreduje odgovor, kako je statusno uredil Turistično informacijski center in Poslovno informacijski center; v slednjega seje želel lani spomladi vselili s svojo firmo. Lahko bi še naprej našteval vprašanja, na katera bi Občina Kamnik in tudi Kamničani želeli odgovore. Želim samo, da preneha z blatenjem tistih, ki si prizadevamo, da Kamnik stopi tudi na turističnem in podjetniškem področju korak naprej in hitreje, hitreje kot v času »ministrovanja« g. Marijana Slekla, kije te korake usmerjal samo sebi v prid. Laži naj prihrani za sebe, za svoje samozadovoljstvo in svoj notranji nemir. Tone Smolnikar župan Zeleno Pohorje vabi Letni plan planinskih tur PD Kamnik za leto 96 - 19. in 20. oktober - POHORJE. Saj to je vendar celo pogorje, četrto po vrsti v slovenskem merilu. Mi smo v našem koncu Slovenije navajeni le bolj mogočnih gora -zelo markantnih že na pogled. Kdor pričakuje kaj takega v Pohorju - pričakuje preveč. Drži pa vzdevek, kakor poje tudi pesem, »zeleno Pohorje«. Res je zeleno in v teh krasnih dveh sončnih dnevih je bilo tudi Škrlatno rdeče. Pisali smo 19. in 20. oktober, pa snio nekateri med potjo vztrajno nabirali borovnice in brusnice. Veliko jih je Se bilo in to zelo debele. Na izlet - turo smo s kamniške avtobusne postaje krenili ob pol Šestih zjutraj. Preko Tuhinjske doline smo se peljali do predmestja Maribora, v Hočah smo zavili levo preko HoSkega Pohorja do doma Planinka, nato do Mariborske koče, ki leži na visini 1086 m. Pot smo nadaljevali peS preko krasnih smrekovih gozdov do Ruške koče na Are-hu - 1250 m. Iz gozda stopi hodec na veliko jaso, na robu katere je krasna cerkvica v romanskem slogu, desno na pobočju se prično smučišča in nasproti prijazen planinski dom. Govori se, da so Pohor-ci posebni ljudje. Res so malo posebni in prijetni. Vredno jc prebrati »Pohorske pravljice«, njihov pesnik Janko Gla-zer pa pravi: Sem prijatelj se napoti, kadar truden si, in loti se te zlost nižav; tukaj v teh daljav tihoti. tukaj v teh goščav samoti, spet boš prost in zdrav! Ogledali smo si tudi muzej, posvečen Pohorskemu bataljonu. Toliko mladih življenj jc ugasnilo v teh gozdovih -zakaj? Od tu smo do Peskov (1386 m) zopet sedli v avtobus. Tako smo si pot skrajšali za pet ur. Od koče na Peskih, kjer smo obilo malicali, smo se dokončno ločili od avtobusa in pot nadaljevali proti Lovren-škim jezerom. Pot v gozdu je bila vedno bolj mokra in blatna. Vsak po svoje smo si izbirali pot po čim bolj suhi varianti. Enotni smo si bili vsi le v čevljih - ni jih bilo ne-premočenih. Ko smo nepo-znavalci že mislili, da smo izven gozda, se je pred nami odprl pogled na ogromno vodoravno ruSje. Izgled je bil vabljiv - vse lepo zeleno. Niti slutili nismo, kakšna presenečenja nas čakajo. ■•Prvi del je lepo urejen s pohodnimi mostički ali pomoli, potem pa Udeleženci pohoda na Pohorje. ISCG-IZOBRAZEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 96/97 * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola - 1. letnik - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program - trgovska šola (pričetek februar 97) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina začetni tečaj 150 ur (november) RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, Word for VVindovvs, Excel... EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja - pričetek 18. 11. 1996 tečaj za skladiščno poslovanje tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - pričetek takoj - kuharski tečaj - tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV - pričetek 25. 11. 1996 Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278. pomoli izginejo in pohodnik mora v spopad z vodo in črnim blatom, globokim tudi po nekaj 10 cm. Verjetno se je ruševje z nami poigravalo in nas premetavalo s svojimi vejami sem in tja. Na plan so se pojavljale le naše glave in kriki in vriski, stoki in smeh ob zdrsu v blato. Mokri in blatni smo bili do kolen. To pot je treba prehoditi, da si jo lahko predstavljaš. In zopet in vedno znova ugotavljam, kako je naša Slovenija raznolika in kako lepa. V Ribniški koči, kjer smo spali, smo se dobro ogreli, najedli in posušili. Zjutraj smo pot vzeli za svojo ob 8h. Po tako deževnem tednu nas je pozdravljalo sonce, ozračje je bilo kristalno čisto, razgled pa od Raduhc in Olševe, do Kamniških planin, že vseh pobeljenih s snegom. Kako lepo. In že smo bili preko Velike Kope - 1640 rti, tu je Pohorje najvišje. Male Kope z prijetnimi smučišči, mimo partizanskega doma do Krcmžarjeve-ga vrha na 1164 metrih. Tu smo naredili zopet malo daljši postanek. Na pot pa tudi nismo mogli naprej, dokler ni Andrej pojedel celo skladovnico palačink. Baje so bile čudovite, z borovničevo marmelado. Do Slovenj Gradca smo izbrali krajšo - bolj strmo pot, in ko nas je oskrbnica doma videla, kje gremo, je rekla s tipičnim pohorskim naglasom. »Tu sc boste po riti dričali«. Mi se nismo dali in ob štirih popoldne smo že bili na avtobusu. Preživeli smo dva lepa dneva, polna smeha in dobre volje. Izlet je bil dobro pripravljen, potekal je brez zapletov, nikomur nismo zlomili noge. Vsi pohodniki, skupaj z vodniki nas je bilo 39, so se organizatorju in vodniku Klene Jožetu lepo zahvalili. Pred zadnjim pozdravom na avtobusu še povabilo na naslednjo turo. Srečno. . KATJA Med planinci PLANINSKE KOCE SO ZAPRTE V nedeljo, 13. oktobra, so zaprli postojanki na Kamniškem in Kokrskem sedlu, medtem ko je Kocbekov dom na Korošici zaprl svoja vrata že precej prej. Žal letošnja sezona ni bila najbolj uspešna, saj je večino časa nagajalo vreme in tako preprečilo veliko planinskih načrtov. Pa tudi za ta konec tedna, čeprav je bilo v gorah jasno vreme, ni bilo pretiranega obiska. Kljub temu je bilo zelo živahno, mogoče še bolj prisrčno in po domače, ker ni bilo veliko ljudi. Tako sedaj v Kamniških Alpah ni več planinske koče nad 1750 m nadmorske višine, ki bi bila stalno odprta. Pa tudi drugod po slovenskem gorskem svetu so planinske koče na večjih nadmorskih višinah, razen nekaj redkih (na Komni, na Vršiču, v Tamarju) zaprte. Glede, odprtosti ali zaprtosti posameznih planinskih koč pa je najbolje da tisti, ki ga to konkretno zanima, povpraša PZS, še bolje pa planinsko društvo, ki oskrbuje to postojanko. ZIMSKE SOBE Na kamniškem območju Ka-mniško-Savinjskih Alp sta planinski društvi Celje in Kamnik v svojih kočah, kijih redno oskrbujeta samo poleti, pripravili za naključne zimske obiskovalce zimsko sobo.. Ta je še najboljša na Kokrskem sedlu. Na šestih ležiščih se v suhem prostoru pod skupaj okoli dvanajstimi odejami kar da nekako preživeli noč. Podobno je tudi na Kamniškem sedlu, vendar je prostor, kije sicer precej velik, močno vlažen in ne nudi kakšnih posebnih užitkov pri prenočevanju. Zato pa je zimska soba na Korošici bolj podobna luknji kot pa sobi. Brez predprostora, ki gaje manj kot za normalni WC, je velika komaj dobre štiri kvadratne metre in je brez postelj oziroma pogradov. Če bi kdo hotel prespali v njej, je v ta namen tam nekaj SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA TREH VRHOV v ■ < I (A 6}U^*~* Trj ZK iZko ................ ....... „.^£...y?m..,.^i^t... :?*o • iK: i:«o M. i-y. i Kamniški alpinist Marko Prezelj se je udeležil odprave v Himalajo, v zahodni del Nepala na Api, Nampo in Bobaje. Od tam nam je poslal lepe pozdrave. podmetačev bivše JLA in okoli 6 odej - vsekakor bolje kol pa bivakiranje zunaj v snegu. Vse te sobe so opremljene tudi z radijsko postajo za klic v sili, ki pa včasih tudi ne dela. Od bivakov je listi na Malih podih, ki ga oskrbuje .40 PD Ljubljana malica, vsekakor bistveno večji in bolje urejen kot pa »trajtka« na Velikih podih. Slednji ima samo en pograd in nekaj odej, se mu pa pozna, da je zraven poti, saj mu marsikateri mimoidoči ni prizanese!. In še prošnja do vseh tistih, ki boste obiskali ali zimske sobe ali bivake. Po obisku pospravite zimsko sobo ali bivak, zložite odeje, dobro zaprite vsa okna in vrata, ne odnašajte s seboj nobene opreme, kije notri ali zraven (odeje, stoli, lopate itd.), odnesi-te pa s seboj v dolino vse smeti. NOVI VODNIKI Pohvalno je, da planinsko društvo Kamnik, posebej pa še njegova planinska sekcija v Komendi, skrbi za dvig strokovnosti vodenja in s tem seveda tudi za večjo varnost na svojih izletih. Zato tudi redno pošilja svoje vodnike ali kandidate za vodnike na tečaje in izpopolnjevanja, ki so organizirani v okviru PZS. Tako tudi na tečaj za pridobitev-zahtevnejših kategorij vodenja, kije imel zaključek na Kokrskem sedlu. Kokrsko sedlo je namreč zanimivo za izvedbo posameznih delov tečajev za pridobivanje zahtevnejše planinske (gorniške) izobrazbe, kadar je manjše število udeležencev. Ena stvar je prijazna oskrbnica in razumevajoče planinsko društvo, druga je Cojzova koča, posebej še sedaj, ko so naredili vrata v gostinski sobi, tako da lahko tečaj nemoteno poteka, medtem ko so ostali gosti v glavnem prostoru. Naslednja stvar je pa opuščena plezalna pol na Kalško goro. Tam vodnik laltko povsem praktično in v stvarni situaciji pokaže, kaj mora narediti, da varno pripelje vodene tudi po tistih delih poti, kjer je neurje ali zmrzal ali pa kaj drugega odstranilo varovala (žične vrvi, kline in podobno). V soboto in nedeljo, 11. in 12. oktobra, je bil torej na Kokrskem sedlu izpit za-pridobitev kategorije vodenja B. Tega izpita seje udeležilo 11 kandidatov. Pokazali so solidno znanje, tako teoretično (testi iz psihologije vodenja in tehnike vodenja - pri slednjem ni nijiče dobil manj kot 68% od 100% možnih točk pri 80 vprašanjih!), kakor tudi praktično na sami turi čez Kalško goro in skozi Kalca v Kamniško Bistrico. Med temi »novopečenimi« vodniki so tudi trije iz planinskega društva Kamnik, planinske sekcije Komenda in sicer Tomaž DROLC, Katja TABERNIK in Brane ZAMERNIK. Ti trije so letos na začetku poletja naredili izpit za vodnika A kategorije (lahke poti), sedaj pa še za vodenje po zahtevnih in zelo zahtevnih označenih poteh, po zalttev-nih neoznačenih poteh, čez krajša snežišča poleti in po lahkem brezpotju vse v kopnem. Ko bodo opravili še pripravništvo (vodenje 5 tur pod mentorskim nadzorom), jim bo ta kategorija (licenca) tudi potrjena. Poleg tečaja za B vodniško kategorijo seje na Kamniškem odvijal tudi tečaj za C kategorijo, to je za vodenje po zahtevnem kopnem brezpotju. Prvi del je bil že septembra v plezalnem vrtcu na Perovem, drugi del 12. in 13. oktobra na Kokrskem sedlu in v Kalški gori. Teoretični izpit je bil nato deloma na Kokrskem sedlu in deloma v Kamniku, praktični pa nato v nedeljo, 27. oktobra, spet na Kokrskem sedlu. Tu so morali kandidati za to zelo zahtevno vodniško kategorijo pokazali potrebno znanje vodenja in obvladovanja situacije na opuščeni lovski poti od Cojzove koče do Pasje glave, po brezpotju do označene poti in naprej po plezalni smeri na greben med Kalško goro in Kal-škim grebenom in nato navzdol skozi Kalca v Kamniško Bistrico. Na izpitu je sodelovalo 6 kandidatov, za izpraševalce oziroma ocenjevalce pa so bili trije gorski vodniki, člani kamniškega planinskega društva: Janez Ažman, Marjan Kregar in Bojan Pollak. Iz istega društva je bil tudi eden od kandidatov in sicer Primož BR1SNIK, ki je uspešno opravil izpit in tako postal vodniški pripravnik za kategorijo C, to je vodenje po zahtevnem kopnem brezpotju. TEČAJ ZA GORSKE VODNIKE Predzadnji konec tedna v oktobru je bil na Vršiču in v Trenti tečaj iz kopne tehnike vodenja in reševanja za gorske vodnike. Kot tečajnik se ga sicer ni udeležil noben član kamniškega planinskega društva, vendar sta kot predavatelja sodelovala gorska vodnika Rado Nadvešnik in Bojan Pollak. Iz mengeškega planinskega društva je bil kot tečajnik Janez Slokan, iz domžalskega pa Janez JEGLIČ, ki sta oba tudi dana postaje GRS Kamnik. PRVA TURA ALPINISTIČNE ŠOLE Žal je slabo vreme preprečilo, da bi se. udeleženci letošnje alpinistične šole spoznali že prav na začetku na skupni turi. Zato je bila ta šele zadnji konec tedna v oktobru. Iz Kamniške Bistrice so skozi Repov kot in čez Srebrno sedlo šli na Korošico. Vrnili so se čez Sraj peske in deveto lovsko stojišče (»Nojnarštant«). Namen le ture, medsebojno spoznavanje, preveritev kondicije, hoja po poteh in brezpotju in učenje tega, praktično spoznavanje nevarnosti gorskega sveta, ogled zanimivih plezalskih območij, predvsem pa uživanje v naporu in naravi, je bil povsem dosežen, tako da se sedaj laltko nadaljuje z zahtevnejšimi temami. BO.IČ Komunalno podjetje Kamnik, dd, prosi uporabnike vodovodnega sistema, da uredijo dostope do vodomerov zaradi lažjega odčitavanja. Smučarski klub Kamnik se prebuja Razstavni prostor Veronika tokrat ni gostil nobene razstave, ampak je bila tam v četrtek, 24. 10., ob 19.30 skupščina Smučarskega kluba Kamnik. Na povabilo odbora SK sta se skupščine udeležila predstavnik Smučarske zveze Slovenije Mitja LET-NAR (sekretar sodnikov Slovenije pri nordijskih disciplinah) in predstavnik Športne zveze Kamnik Olaf GRBEC. Po izvolitvi delovnega predsedstva je prisotne člane najprej pozdravil predsednik SK Matjaž RIBAŠ in na kratko predstavil delovanje celotnega kluba v sezoni 1995/96. Po dveh letih ponovnega zagona delovanja so uspeSno vzpostavili delo v posameznih sekcijah, kot so: sekcija strokovnih kadrov, alpska šola, sodniška sekcija in snovvboard sekcija. Opozoril je na nove klubske prostore, kamor so vljudno vabljeni vsi, ki želijo kakršnekoli informacije o SK, poravnati obveznosti,... Novi prostori SK Kamnik so v zgornjem delu Kamnika na Medvedovi 10, uradne ure pa so vsak torek od 17. do 19. ure. Sledila so poročila o delovanju posameznih sekcij v sezoni 95/96 z načrtovanim programom dela v letošnji sezoni. Tako je Tomaž. VERBOLE predstavil delo sodniške sekcije, ki je bilo v lanski sezoni dokaj uspeSno - glede na to, da so se začeli organizirati šele, ko je že zapadel sneg. Njihovi načrti za letoSnjo sezono so viso-koleteči: organizirati še več tekem - morda celo kakšno FIS tekmo, se povezati z ostalimi klubi v Sloveniji ter izmenjati merilno ekipo, organizirati zabavna srečanja, plese... skratka resnično oživiti in popestriti ta del kluba. Zelo kratko je bilo poročilo Jožeta GALICIČA, ki je vodil sekcijo snovvboarderjev. Uspeli so oblikovati tekmovalno ekipo, ki se je udeležila kar dveh pokalov. Balantines in West, v sezoni 96/ 97 pa želijo oblikovati šolo snow-boarda. Uspešna je bila tudi sekcija strokovnih kadrov, ki jo vodi Matej LAH, saj so organizirali tečaj za vaditelje in tako pridobili v svoje vrste nove, mlade kadre. Sodelovali so pri organiziranju Belega dne, tradicionalnega kamniškega memoriala, prirejanju sindikalnih tekem, pripravili so smučarski sejem, šolo v naravi, tečaje med počitnicami... Skratka, njihovo delojc bilo zelo pestro in raznovrstno. Zadnje pa je bilo poročilo alpske sekcije, ki ga je predstavil Tone ROMŠAK. Po zaslugi dveh trenerjev Roka JARCA in Aleša DOPLIHARJA so vsi otroci uspeSno vadili celo leto, uspeli so izboljšati svoje motorične sposobnosti in pridobili osnovno znanje smučanja. Po koncu sezone so se razdelili v dve skupini - glede na znanje in sposobnosti: alpska šola (25 otrok) in predtekmovalna sekcija (10 otrok). In kakšni so njihovi cilji? Predvsem, pritegniti vse več otrok k smučanju in seveda povečati tudi število trenerjev. Mladi upi v prebujenem Smučarskem klubu Kamnik so tako s svojim požrtvovalnim delom vsem dokazali, da želijo klub oživiti in mu povrniti nekdanji ugled. JOŽE JANKOVIČ ml. VELIKA PLANINA - PRIPRAVE NA NOVO SMUČARSKO SEZONO Od prvega septembra letos ima družba Velika planina. Zaklad narave d. o. o. novega direktorja oziroma direktorico. Prejšnji direktor, Dušan Božičnik, ki je precej pripomogel, da je žičniški sistem Velike planine spet pričel pridobivati ugled, je v avgustu letos sporazumno prekinil delovno razmerje in konec septembra predal posle Patriciji Verbole. Ta se je takoj po prevzemu dela morala spopasti s težavami, ki jih v normalno urejenem podjetju ne bi smelo biti. Začela je na sodobnejši in primernejši način urejati zadeve, saj je dobila še veliko neurejene »zgodovinske dedi- ščine«: manjka nekaj dokumentacije, sporna so nekatera naročila prejšnjega direktorja, »virus« je zbrisal celotni disk v računalniku, veliko poslovanja je bilo v stilu »po domače«, kadrovske zadeve niso povsem razčiščene in podobno. Šele ko bodo te reči primerno urejene, bo lahko začela uresničevati svoje zamisli tako, da bo postalo poslovanje Zaklada narave skupaj z ostalim delom sčasoma ne samo bolj kvalitetno, ampak tudi rentabilno. Seveda bo morala pri tem imeti močno podporo, tako moralno kot tudi materialno, vseh zainteresiranih, predvsem pa večinskega lastnika Balinarski klub Virtus pripravil Memorial Mira Mikuša Na balinarskem turnirju na dupliškem balinišču se je med seboj pomerilo dvanajst ekip, ki jih jc pred začetkom pozdravil predsednik Virtusa Marjan Golob. Balinarji dupliškega Virtusa so v začetku oktobra že četrtič izvedli balinarski turnir za memorial Mira Mikuša, pokojnega dolgoletnega igralca lega kluba. Turnirja na dupliškem balinišču se je udeležilo 12 štiričlanskih ekip iz Ljubljane in okolice, ki tekmujejo v I. državni ali v ljubljanski območni ligi. V polfinalu je ekipa Mizarstva Kranjčič premagala ekipo Zaloga s 13:7. moštvo Virtusa pa ekipo Ihana s 13:1. V finalu pa jc ekipa Virtusa z zmago nad M. Kranjčičem z 10:6 osvojila prvo mesto, v boju za 3. in 4. mesto pa jc bil z rezultatom 13:7 boljši Ihan pred Zalogom. V prvo polovico nastopajočih ekip se je na 5. mesto zelo dobro uvrstila ekipa Društva upokojencev Kamnik, sledile so ekipe Stola Virtusa. Hermesa, Tuhinja itd. Lepo vreme je omogočilo tekmovanje tudi na na nedavno zgrajenih odprtih stezah, zato je bil turnir kljub sorazmerno velikemu številu nastopajočih lahko končan že v popoldanskih urah. Tekmovanje jc sodil drzavrii sodnik Marjan Prc-lovšck, ki jc ob zaključku dejal, da jc potekalo brez zapletov, k čemur je pripomoglo tudi novo dvostezno igrišče, ki omogoča prirejanje tudi večjih turnirjev. Sicer pa se je prva ekipa Virtusa v pretekli tekmovalni sezoni kljub odhodu treh igralcev pet kol pred koncem uspela obdržati v I. državni ligi. Tudi ekipa Stol Virtus bo nadaljevala tekmovanje v II. ljubljanski območni ligi. (fs) družbe - Občine Kamnik, da ne bo spet vse skupaj strel v prazno. Medtem pa na žičnicah na Veliko planino potekajo razna nujna obnovitvena dela. V septembru je namreč inšpektor po pregledu žičnic izdal odločbo, v kateri je zahteval določeno sanacijo. Pri tem je bila najbolj kritična sedežnica. Zato ta od takrat tudi stoji. Zavod za raziskavo materiala je nato določil obseg in način njene sanacije, ki bo narejena v novembru, če le vreme ne bo povsem nemogoče. Poleg tega se pripravljajo tudi druga dela (priprava in postavitev varovalnih mrež, opozorilnih tabel itd.), ki naj bi bila končana do 15. decembra, ko naj bi bil začetek zimske sezone. Seveda, če bo zapadel sneg. Poleg tega se pripravljajo še nekatere novosti, o katerih pa več besed šele takrat, ko bodo na poti uresničitve. In koliko bomo morali odšteti za smučanje na Veliki planini? Celodnevna smučarska karta za odrasle bo 2.300 SIT, za otroke pa 1.600 SIT. Družinska (starša in otrok) bo 4.900 SIT. Popoldanska bo 1.600 SIT, za otroka 1.100 SET. Možno bo kupiti tudi večdnevne karte, na katerih pa bo morala biti slika. Tako bo dvodnevna karta za odrasle stala 4.300 SIT in za otroka 2.950 SIT, trodnevna 6.200 SET (otrok 4.300 SIT), petdnevna za odrasle 9.800 SIT in za otroke 6.800 SIT, sedemdnevna pa 12.900 SIT oziroma za otroke 9.000 SIT. Karta za celo zimsko sezono (od 15. decembra 1996 do 31. marca 1997) s sliko stane 39.100 SIT za odrasle in 28.500 SIT za otroke, če pa kdo kupi celoletno karto (s sliko), bo moral zanjo odšteti 54.600 SIT zase oziroma 35.200 SIT za otroka. Ce bo kdo hotel imeti celoletno karto, s katero se bo lahko vozil vsakdo, ki jo bo imel v rokah (zanimiva predvsem za podjetja in lastnike turističnih koč, ki jih oddajajo), bo zanjo . moral dati 195.500 SIT. Pri cenah smučarskih kart imajo študentje med 10 in 15% popusta. Cene sicer niso izjemno nizke, vendar še vedno povsem znosne, posebej še, če jih primerjamo s cenami bližnjih gorskih smučišč. Karte je možno kupiti v predpro-daji od začetka novembra naprej (do 4. decembra jc 10 do 15% popusta!) v prostorih družbe Velika planina v Kamniku, na Glavnem trgu 23, v prvem nadstropju, na blagajni pri spodnji postaji nihalke ter na sejmu SKI EX-PO v Ljubljani BOJČ VZDRŽUIVOSTNI ŠPORT POGUM, ZLATO IN ŠE KAJ Velikokrat športnika med uspehom in neuspehom loči le tenka črta. Tako kot v drugih porah življenja odloča včasih le malenkost, trenutek, delček sekunde. V športu pa odločajo tudi tehnični pripomočki, s katerimi upravljamo. Seveda, pri teku oz. gorskem teku odlični športni copati nc odločajo veliko, pri gorskem kolesarstvu, triatlonu pa vsaka izboljšava pri teži, aerodinamiki,... kolesa pomeni že določeno prednost. Tudi v smučanju oz. pri smučarskem teku so smuči odločilnega pomena, pa tudi maže pripomorejo k boljšim rezultatom. Vendar vrhunsko pripravljen športnik odloča o rezultatu sam, oprema jc le sredstvo za doseganje rezultatov. Z opremo pa je povezan - denar. In z denarjem sponzorji. Da ni pri športu pomemben samo zven in šelest denarja, meni večina športnikov. Za zdrav način življenja bi se seveda odločilo veliko več ljudi, če jtli ne bi onemogočal škratek lenuhek, ki vedno najde kakšen prijazen izgovorček: ni časa, ni lepo vreme, nimam tega. nimam onega... lako se ne gibljemo redno, vsak izlet je že muka. Ostane še najljubši šport: nogomet na TV in simuliranje smučanja na računalniku, dokler osebni zdravnik ne zapove diete in gibanja. Za začetek- pove le toliko. Poleg teh razmišljanj o športu še nekaj rezultatov. Na spustu gorskih kolesarjev z. zagrebškega Sljemena sta tekmovala Sandi Sr-dar, ki je le po nekaj treningih z novim kolesom za spust z dvojnim vzmetenjem dosegel 6. mesto (7 sekund za zmagovalcem), in Grega Bele. ki je osvojil 9. mesto med mladinci. Kamniški tekač Lado Urh tudi to jesen nadaljuje z odmevnimi dosežki na domači ta-kaški sceni. Poleg gorskih tekov so mu zelo pri srcu tudi razni ulični, cestni teki, saj ga poleg vzdržljivosti odlikuje tudi hitrost, tipična za atlete srednje in dolgoprogaše. Nekaj km preteči pod mejo treh minut na km zanj ni poseben problem. Njegovi konkurenti, s katerimi se kosa na teh ravninskih tekih, so prvouvrščeni z DP na 3, 5, 10 km. Tako je bilo tudi na teku okoli dolenjskih Benetk, Kostanjevice na Krki, kjer so poleg naših tekačev sodelovali Se odlični atleti s Hrvaške. Lado Urh je na 4 km dolgi progi (čas - 11.20 min.) zaostal za Zagrebčanom Čc-ličem in Velenjčanoni Bahtirijem, prehitel pa državnega prvaka Grojzdcka, sicer tudi dru- gouvrščenega z letošnjega krosa Dela. Na tem tekmovanju občinskih reprezentanc Kamnik žal ni imel svojih predstavnikov. Ce so nekaj let nazaj najboljši tekači tekli le za pokal, medaljo, trenirko, pa sedaj na teku brez denarnega sklada boljših tekačev že več ni. Poleg najboljših pa odmeven tek naredi tudi množična udeležba, na katero organizatorji privabijo z lepo organizacijo prireditve. Tako je v italijanskem mestecu Cimeta pri Benetkah teklo čez tisoč tekačev (1. Mahjubi - Maroko, 8. Lado, 18. Ivan Urh), na 1. Ljubljanskem maratonu pa se jih je zbralo nekaj čez sedemsto. Tudi tu je Lado odigral eno glavnih vlog. Čeprav za pravi maraton na 42,2 km še ni zbral dovolj korajže, pa je bit na polovičnem - malem maratonu - prehiter za tekmece. »Na cilju so se repoterji iz časopisnih in TV hiš kar tepli za moj intervju.« jc pod vtisom dogodkov zmago opisal hitri Kamničan. S polmaratonom so se z svojo osebno zagnanostjo spopadali še številni Kamničani: Lado Kveder, Marjan Vcršnik, Matevž Ska-men... Med pripadnicami nežnejšega spola pa jc visoko 5. mesto pripadlo Tinkari Skameii. Za pravi maraton se je (po mojih podatkih) Odločil preteči le en Kamničan, pa Se njemu je volje zmanjkalo po pretečenih 30 km. Po snežnem treningu na ledeniku Dachstein je tekačica Andreja Mali tekmovala še na enem od zadnjih tekmovanj z rolkami v Dolu pri Ljubljani in še šestič v tem pripravljalnem obdobju: hitrejše od nje bilo nt nobene. Še nekaj nasvetov: če bo kdaj potrebno koga peš poslati v Ljubljano, je pravi naslov Lado Urh. Ce otroci želijo posebno dostavo poštne pošiljke z lepimi željami in naročilnico za darila, ki jo naslovijo s sv. Miklavž ali Božiček, se lahko oglasijo pri smučarski tekačici Andreji Mali, ki se že novembra podaja na snežni trening in tekme v deželo dobrih mož. rta sever Skandinavije. Če želite obiskati zlato deželo, po navodilih pisatelja Ivana Sivca, Sc podajte pod in na Kamniški vrh, posebno takrat, kadar jc lepo vreme in narava zašije v zlatih poznojesenskih barvah. Rudarji, pozor! Tam pod Kamniškim vrhom pa se verjetno Se najbolj zlato bleščijo pokali in medalje kolesarke Vide Uršič, ki zbirko priznanj dopolnjuje vsak konec tedna (115 zmag). METOD MOČNIK 9. tradicionalni tek okoli Tuhinja Športno društvo Zgornji Tuhinj je v mesecu športa organiziralo 9. tradicionalni tek okoli Tuhinja in sicer v nedeljo, 22. 9.1996. Kljub jutranjemu dežju se je teka udeležilo 80 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Tek jc potekal na 1500 m, 7000 m in 17000 m. Tekmovalci in tekmovalke v teku na 1500 m so bili razvrščeni v štiri skupine in so dosegli naslednje rezultate: DEČKI DO 10 LET: 1. mesto Bernard Jarc, čas: 6.35 Domžale, 2. mesto Sašo Repnik Pre-šern, čas: 7.13 Domžale, 3. mesto Blaž Bajde, čas: 7.25 ŠD Tuhinj. DEČKI OD 11 DO 15 LET: 1. mesto Grega Zore, čas: 5.38 ŽAK Ljubljana, 2. mesto Se-bastjan Bajde, čas: 5.40 ŠD Tuhinj, 3. mesto Matej Bajde, čas: 5.48 ŠD Tuhirtj. DEKLICE DO 10 LET: 1. mesto Vesna Poljanšck, čas: 7.39 ŠD Tuhinj, 2. mesto Jana Drolc, čas: 7.50 ŠD Tuhinj. 3. mesto Simona Hribar, čas: 8.12 ŠD Tuhinj. DEKLICE OD 11 DO 15 LET: I. mesto Vida Repnik Prešern čas: 6.55 Domžale. 2. mesto Karmen Repnik Prešern, čas: 7.21 Domžale, 3. mesto Nina Kalan, čas: 7.51 Merkur Kranj. Tekmovalci in tekmovalke v teku na 7000 m so bili razvrščeni v štiri skupine in so dosegli naslednje rezultate: ŽENSKE DO 30 LET: 1. mesto Meta Boncel, čas: 37.54 IT 100, 2. mesto Andreja Močnik, čas: 41.30 Kamnik, 3. mesto Meta Pongerčar, čas: 46.37 Domžale. ŽENSKE NAD 30 LET: 1. mesto Veronika Bohinc, čas: 38.09 ŠD Krašnja, 2. mesto Marjana Košar, čas: 49.02 Velenje. MOŠKI DO 35 LET: 1. mesto Zdravko Volkar, čas: 32.43 ŠD Šmartno, 2. mesto Tone Kopač, čas: 35.15 Podgorica, 3. mesto Milan Hodnik, čas: 36.38 Triatlon Bohinj. MOŠKI NAD 35 LET: I. mesto Tomaž Kalan, čas: 30.06 Šmarnogorska naveza, 2. mesto Branko Kranjc, čas: 30.58 Velenje, 3. mesto Janez Sitar, čas: 33.41 Velenje Tekmovalci na 17000 m so bili razvrščeni v tri skupine in so dosegli naslednje rezultate: MOŠKI OD 16 DO 30 LET: 1. mesto Janez Volk, čas: 1,05.16 TIP Ljubljana, 2. mesto Jože Svrženjak, čas: 1,05.51 Ptuj, 3. mesto Marjan Zupančič, čas: 1,09.27 Alma mix Redbool. MOŠKI OD 31 DO 45 LET: 1. mesto Igor Marnik, čas: 1.02.40 Celje, 2. mesto Marjan Veršnik, čas: 1,09.41 Kamnik, 3. mesto Miran Centrih, čas: 1,13.15 Velenje. MOŠKI NAD 45 LET: I. mesto Franc Kocjančič, čas: 1,18.05 Kočevje, 2. mesto Miha Hrovat, čas: 1,26.02 Kamnik, 3. mesto Marjan Klemen, čas: 1,27.10 Ljubljana. V imenu Športnega društva Tuhinj seT bi za sponzorstvo zahvalila Športni zvezi občine Kamnik in Sitotisku Jesenovec. Zahvalila bi se tudi krajanom KS Zgornji Tuhinj za razumevanje zaradi zapore cestišča. Še enkrat najlepša hvala vsem. BRIGITA SENOŽETNIK r Trgovina z obutvijo 1 L Kamnik, Maistrova 3, tel.: 817-546 Na zalogi nepremočljiva obutev goretex, comfortex, comtex, sympatex. Velika izbira ženske in moške obutve za mrzle zimske dni Možnost plačila na odlog. LB. Eurocard, American Express. Obiščite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. J Priznanje MOK-a za nastop na olimpijskih igrah V začetku oktobra je bila v prostorih Olimpijskega komiteja Slove- nije slavnostna seja komiteja. Na to sejo so bili povabljeni vsi Športniki, ki so na minulih olimpijskih igrah dosegli več kot osmo mesto. Kot častni gostje bil povabljen g. Drago Ulaga. V oktobru je praznoval svoj 90. rojstni dan in ob tej priložnosti mu je Mednarodni olimpijski komite podelil častno priznanje. G. Drago Ulaga je eden od začetnikov organizirane Športne dejavnosti v Sloveniji. Vedno se je zavzemal za športno rekreativno dejavnost. Bil je tudi eden prvih športnih profesorjev na Fakulteti za šport. Vsem 13 športnikom, toliko jih je namreč doseglo mesto pod osmim, je Mednarodni olimpijski komite namenil posebno priznanje za odličen nastop na olimpijskih igrah. Eden izmed teh šport- Prva tekma ŠKL V sredo. 16. 10.1996, jc bila na OS Frana Albrehta odigrana prva tekma Šolske košarkarske lige v drugi sezoni. Med seboj sta se pomerili ekipi OŠ Irana Albrehta in OŠ Ledine iz Ljubljane. Tekma se je začela s polurno zamudo, kajti tekmovalci OŠ Ledine so zamudili. Začetek tekme je bil zelo zanimiv. Prvo četrtino so odigrala dekleta. Na začetku so takoj povedli igralci OŠ Ledine, vendar pa so jih naše igralke kmalu ujele in nato še povedle, tako da so po prvi četrtini naše tekmovalke visoko vodile. Med prvim odmorom bi morali nastopiti navijači gostujoče šole, vendar pa jih ni bilo. Tako so kmalu zaceli z drugo četrtino, v kateri pa so nastopali fantje. Tudi v drugi Četrtini so naši igrali zelo dobro in obdržali vodstvo, vendar pa jc bilo vodstvo manjše kot v prvi četrtini. Sledil jc glavni odmor, v katerem so nastopile plesalke naše šole. Svojo točko so izvedle dobro. V lanski sezoni so osvojile tretje mesto na državnem prvenstvu. V tretji četrtini so ponovno igrala dekleta. Nenadoma so se igralke OŠ Ledine z zelo dobro igro začele približevati našim in skoraj izenačile. Naše so vodile samo še za dve točki. Med tretjim odmorom so nastopili navijači naše šole. Nato je bila na vrsti odločilna četrta četrtina. Fantje iz Ledine so začeli z zelo dobro igro in kmalu povedli. Naši jih niso mogli več dohiteli in na koncu so izgubili za devet točk. Rezultat je bil 54 za OŠ Ledino proti 47 za OŠ Frana Albrehta. Kot kaže, sc jc poskus, da bi ŠKL, naredili podobno NBA, posrečil. Tudi gledalcev jc bilo veliko, tako da so imeli redarji, ki so bili učenci naše šole, kar nekaj dela. Prva tekma je bila tehnično dobro pripravljena. Želimo si, da bi bile tudi naslednje tekme podobne. Naslednja tekma, ki se bo odvijala na naši šoli, pa bo 20.11. 1996. Upamo, da bodo naši igrali še bolje in mogoče tudi zmagali. Vsi vljudno vabljeni. GREGA KVAS & BOJAN PUSCHNER Turnir Nova LB V letošnji sezoni so bili v organizaciji Teniškega kluba Kamnik in pod pokroviteljstvom NOVE LB podružnice KAMNIK izvedeni trije teniški turnirji za mlajše starostne skupine tekmovalcev. Vseh tekmovanj seje udeležilo preko 130 tekmovalcev (deklic in dečkov). "Zadnjega turnirja se je udeležilo 46 igralcev in igralk, prisotnih je bilo veliko število staršev in prijateljev tenisa. Na vsakem turnirju so najboljši prejeli lepe medalje, vsak udeleženec pa praktično nagrado. Po zadnjem turnirju (29. 9.) so najboljši v skupnem seštevku točk prejeli pokale, od predstavnika NOVE LB prvi trije v vsaki skupini tudi hranilne knjižice s simboličnimi denarnimi nagradami. Želja vodstva kluba in udeležencev je, da bi turnirji postali tradicionalni. REZULTATI 3. TURNIRJA IN KONČNI VRSTNI RED: DEKLICE do 10 let: za 1. mesto: T. JER AS: M. ČUČIČ 614, za 3. mesto: M. ŠKOFLEK : M. KO-KAU 614. SKUPNO: 1. T JER AS (TK Kamnik), 2. M. ČUČIČ (TK Mengeš), 3. M. KOKAU m Kamnik). DEKLICE do 12 let: za 1. me- STAMPIUKE, VIZITKE Cena navadnih štampiljk od 2.200 SIT, avtomatskih od 2.400 SIT in avtomatskih datumskih od 3.400 SIT naprej. Cena 100 kos barvnih vizitk enostransko plastificiranih 3.000 SIT. V ceni je že vključen 20% PD. INFORMACIJE: tel.: 831-524 ali osebno pri Ivančič, Cesta treh talcev 24A, KAMNIK-MEKINJE, vsak dan od 9. do 21. ure. nikov je bil tudi kamniški olimpijec in član lokostrelskega društva Mamut Matej Krumpestar, kije to priznanje dobil za doseženo 5. mesto v ekipnem tekmovanju v lokostrelstvu; skupaj s svojima kolegoma iz ekipe Samom Medvedom in Petrom Ko-privnikarjem. Matej pravi, da mu to priznanje izredno veliko pomeni in da bo na naslednjih olimpijskih igrah poskušal doseči takšen ali še boljši rezultat. Povejmo še, da so takšno priznanje dobili vsi športniki iz celega sveta, ki so na olimpijskih igrah dosegli mesto, boljše od osmega. Poudariti pa je tudi treba, da to ni prvo mednarodno priznanje za odlične dosežke v lokostrelstvu v Matejevi zbirki. Matej je namreč tudi mladinski svetovni rekorder; na razdalji 30 m je leta 1994 v Italiji dosegel svetovni mladinski rekord s 351 krogi. Ta razdalja se strelja v okviru tekmovanja PITA. Še vedno veljaven pa je Matejev mladinski rekord v olimpijskem dvoboju; z 18 puščicami na razdalji 70 m je nastreljal 170 krogov. Dosegel ga je ravno tako v Italiji na istem svetovnem prvenstvu kot prvega. V sezoni, kije pred vrati, mu želimo še veliko podobnih uspehov in Se veliko takšnih priznanj. PETRA UDOVČ Uspešna sezona za člane Vaterpolo kluba Kamnik Članska ekipa veterpolistov Kamnika je bila v letošnjem letu zelo aktivna. Sodelovali so na številnih tekmovanjih in na nekaterih dosegli lepe rezultate. Omenimo samo nekatere izmed njih. 27. julija je v Novi Gorici potekal zaključni turnir 2. vaterpolo lige. Rezultati so bili naslednji: Kamnik : Žusterna 8:14, Kamnik : Gorica 16:7, Kamnik' : Portorož 24:4. Najboljši strelci na tekmah so bili: Pibernik, Homar, Kralj, Rom-šak in Pšenica. Naslednja tekma je bil turnir v Kopru. Tu so bili rezultati naslednji: Kamnik : Portorož 5:12, Kamnik : Koper mlajši 6:16, Kamnik : Celje 14:5, Kamnik : Gorica 17:3, Kamnik : Žusterna 11:12, Kamnik : Koper 0:5. V pretekli sezoni so bili člani vaterpolo kluba Kamnik zelo uspešni in za dosežene rezultate jim lahko iskreno čestitamo. S 30. septembrom pa se je tudi že začela nova sezona. V zimskem delu se bodo vaterpolisti Kamnika pripravljali na sezono v Športnem bazenu v Kranju. Starejši člani vadijo 5-krat tedensko v bazenu, en trening pa je, kot rečeno, na suhem. Mlajši člani pa trenirajo 3-krat tedensko v bazenu, 1-krat pa v telovadnici starega zdravstvenega doma. Povejmo za Sc nekaj tekmovanj, ki jih čakajo v tej sezoni. 24. novembra sc začne liga za dečke od 13-17 let; kadete od 17-19 let pa ravno tako čaka držav- no prvenstvo. Vaterpolisti Kamnika še vedno v svoje kroge vabijo nove člane, kjer bodo dobrodošli vsi, ki se jim zdi ta šport zanimiv. Vpisi so vsako sredo ob 17. uri v telovadnici starega zdravstvenega doma. Vaterpolistom Kamnika lahko zaželimo še veliko takšnih sezon, kot je bila pretekla. PETRA UDOVČ Uspešen zaključek sezone Z državnim prvenstvom se je končala sezona v streljanju z malokali-brskini orožjem. Letos že Šesto državno prvenstvo je potekalo v Ljubljani od 13. do 15. 9.1996 v organizaciji Mestne strelske zveze. Na prvenstvu je bil dosežen državni rekord v kategoriji MK puška 30x20 pri članicah, kjer je Renata Oražcm (Olim-pija) pristreljala 571 krogov. Na državno prvenstvo je odšlo 6 kamniških strelcev, vsi še mlajši mladinci in mladinke. Ker v kategoriji mlajših mladink ni bilo zadostno število prijavljenih, so morale Bojana Bombač, Vesna Zore in Maja Mlakar nastopiti v kategoriji članic, kljub temu pa so dosegle visoke uvrstitve. Kategorija MK puška 60 leže - članice posamezno: Bojana Bombač 578 krogov, 3. mesto - Maja Mlakar 569 krogov, 7. mesto - Vesna Zore 567 krogov, 8. mesto. V kategoriji mladincev 60 leže sta nastopila dva mlada kamniška strelca. Miha Radcj je s 6 krogi prednosti pred drugouvrščenini zasedel 1. mesto s 576 krogi. Damjan Burja pa s 563 krogi 5. mesto. Tudi v disciplini 3x40 pri mladincih sta se odlično odrezala. Miha Radej je osvojil 1. mesto, kar je pomenilo zanj drugo zlato medaljo. Damjan Burja pa je s 1091 krogi zasedel 4. mesto in za sto: T. PLEVEL : E. ZUPANIČ 61 2, za 3. mesto: E. VIDMAR : S. LEMUT 612. SKUPNO: L E. VIDMAR (TK Kamnik), 2. T. PLEVEL (TK Stranje), 3. E. ZUPANIČ (TK Kamnik). DEKLICE do 14 let: SKUPNO: L T. MLAKAR (TK Kamnik), 2. S. KOŽELJ (TK Kamnik), 3. M. K A LISNI K (TK Kamnik). DEČKI do 10 let: za L mesto: A. MULALIČ: R. BENKOV1Č 615, za 3. mesto: S. VAVPETIČ: G. PODOBNIK 614. SKUPNO: 1. A. MULALIČ (TK Kamnik), 2. R. BENKOV1Č (TK Kamnik), 3. S. VAVPETIČ (TK Kamnik). DEČKI do 12 let: za I mesto: U. MLAKAR :A. CEVKA 911, za 3. mesto: A. POGAČAR: M. CRN-KOVIČ 716. SKUPNO: 1. U. MLAKAR (TK Kamnik), 2. A. CEVKA (TK Kamnik), 3. M. CRNKOVIČ (TK Kamnik). DEČKI do 14 let: za 1. mesto: R. VTLHAR : M. JER ASA 914; za 3. mesto: A. BAČAR : A. JEMEC 715. SKUPNO: 1. A. JEMEC (TK Kamnik), 2. A. BAČAR (TK Kamnik), 3. R. VIIJ1AR (TK Cetis Celje). TENIS 91 le nekaj krogov zgrešil bronasto medaljo. Naše mlajše mladinke so tudi v disciplini 3x20 nastopile v članski kategoriji in dosegle naslednje rezultate: 6. mesto - Bojana Bombač 545 krogov. 8. mesto - Vesna Zore 543 krogov. 9. mesto - Maja Mlakar 537 krogov. Prav v tej kategoriji je Renata Ora- Zem, članka Olimpije, dosegla državi rekord 571 krogov. Kamniško strelsko zvezo jc na tem DP zastopal še mladinec Martin Pogačnik, ki je v kategoriji mladincev z MK pištolo proste izbire s 499 krogi dosegel drugo mesto. Ob zaključku sezone je potrebno pohvaliti kamniške strelec za dosežene rezultate, še posebej Miha Ra-deja za dvakratni naslov državnega prvaka. Pred strelci pa je nova sezona v streljanju z zračnim orožjem, saj se že prihodnji teden začnejo ligaška tekmovanja. Za kamniški klub streljajo tri ekipe v ligi in sicer: prva ekipa v postavi Rcpič, Zore, Radej v prvi ligi puška, druga ekipa v drugi ligi puška - jug in ekipa v streljanju s pištolo v prvi državni ligi. Poleg ligaških tekmovanj pa strelce čakajo nastopi na raznih turnirjih in kontrolnih tekmovanjih. URŠA POGAČNIK ENAJSTMETROVKE Spremenljiva jesen Člansko moštvo NK Kamnik jesensko sezono nadaljuje s spremenljivimi igrami. Največ pokaže takrat, ko si tega ne obeta nihče, in zataji, ko to skoraj ni mogoče. Tudi zadnja tekma z moštvom Delo - Krim (1:1) je pokazala, da igralci ne morejo izkoristili niti najlepših priložnosti. Do konca sezone je možno še marsikaj popraviti. Franci, Franci! Prosti branilec članskega moštva Franci Vugrimcjepričetek sezone za-?el v velikem slogu. Z domiselnimi rešitvami je ničkolikokrat rešil vrata svojega moStva. V zadnjih tekmah pa svojo športno domišljijo usmerja na sodnike in njihove odločitve Vsi se veselijo, če na igrišču ostane do 90. minute. O - mladinci Bil je mali derbi. Mladinska ekipa Kamnika je 20. oktobra gostila vrstnike iz Komende v okviru tekmovanja v 2. slovenski ligi. Po dobri igri Ko-mendčanov v 1. polčasu so Kamničan! v nadaljevanju igre trikrat prebili oklep vitezov in zmagali s 3:0. Za prihodnost ni bojazni, mladinska četa Andreja Vavpetiča je na pohodu. Poslančeve trenirke Dejavnosti NK Kamnik glede zbiranja materialnih sredstev in športne opreme se je ročno odzval Maksimilijan Lavrinc, član Državnega zbora RS, kije klubu podaril dvajset kompletov trenirk, v belo-modrih barvah kamniškega mesta in kluba. Vzpodbuda in lepši izgled igralcev. Brušenje talentov Delo z najmlajšimi je podobno brušenju dragocenih tvarin. To je moto novegb trenerja ekipe starejših dečkov »Beka« Gdvranoviča, kije v kratkem času uspel urediti vrste najmlajše kamniške ekipe in igralca članskega moštva Braneta Modrijana, ki že 22 let igra za NK Kamnik in ob tem trenira mlade nogometaše iz Tuhinjske doline. Poleg treningov pozornost namenjala tudi vzgoji otrok. M. M. Šahovske novice Šahovski klub Komenda je letos že tretjič uspeSno nastopil v II. slovenski šahovski ligi - zahod, saj jc ekipa izboljšala lansko uvrstitev, ko je osvojila III. mesto. Tekmovanje je potekalo v Kranju od 4. do 6. oktobra 1996. Nastopilo je 14. ekip. Ekipo sestavljajo štirje člani, članica in mladince. Odigranih je bilo 5 kol po Svi- Odbojkarji še brez izgubljenega niza Odbojkarji Se vedno nadaljujejo z odličnimi igrami in so tako na zelo dobri poti, da se vrnejo nazaj v elitno 1. A ligo. Na gostovanju v Skofji Loki so pričakovali večji odpor, saj jim igra gostiteljev ne odgovarja, ker igrajo hitro in zelo dobro v polju. Vendar pa je celotna ekipa Kamnika igrala odlično, najboljši je bil Matjaž Žagar, kije zlahka zaustavljal napade gostiteljev, in Gašper Ribič, kije navdušil predvsem s svojo borbenostjo z igro v polju. V tekmi proti Ljutomeru smo vsi pričakovali večji odpor gostov, ki pa so resnično daleč od vrnitve v elitno ligo. Kamničani so odlično zaigrali že na začetku in gostom niso dopustili, da bi razvili svojo igro. Bili so tudi zelo zmedeni, Kamničani pa so svojo dobro igro le stopnjevali in prepustili gostom le 13 točk. Kot kaže, so v letošnjem letu spremembe v moštvu pozitivne Tako se pozna vrnitev Mitje Koprtvca in nova pridobitev Jani Ma-lovič, kije na žalost igral le malo, saj se poleg odbojke ukvarja tudi z baseballom. Vsekakor lahko pohvalimo celotno ekipo, saj kljub težkim razmeram in pomanjkanju igralcev trenirajo zavzeto. Na žalost v Kamniku in okoli še vedno ni razumevanja, saj klubu še vedno manjkajo potrebna sredstva. Vsa čast svetlim izjemam, kot je na primer podjetje CALCIT, ki ne išče izgovorov, ampak je pripravljeno pomagati. Upamo, da bodo uspeli pridobiti čim več sredstev, saj je 1. A liga na dosegu rok, s tem pa so povezani tudi večji stroški. Tako bi lahko v Kamniku zopet gledali vrhunsko odbojko, saj bi gostovala vsa najboljša moštva (Salonit, Maribor, A banka...). in nka...). Naslednje tekme v Kamniku: 6. //. ob 18. uri proti Črnučam 23.11. ob 18. uri proti Žirovnici Vabljeni' JOŽEJANKOVIČ carskem sistemu. Ekipa Šahovskega kluba Komenda je osvojila 11. mesto. Končni vrsti redje bil sedeči: 1. mesto ŠD Stari trg ob Kolpi, 10 meč točk in 25 šahovskih točk, 2. mesto ŠK Komenda, 8 meč točk in 22 šahovskih točk, 3. mesto ŠK Novo mesto, 8 meč točk in 16,5 šahovskih točk, 4. mesto ŠK Ribnica, 6 meč točk in 18 šahovskih točk itd. Ekipa ŠK Komenda je premagala ekipe: ŠK Borovnica 5:1, ŠK Naklo 5,5:0.5, ŠS Tomo Zupan Kranj 4.5:1,5, ŠK Jamstvo Ljubljana 5:1 ter izgubila z ekipo ŠK Novo mesto z 2:4. Za ekipo SK Komenda so uspešno igrali na članski deski: Bojan Hribar 4, Tone Trebušak 2,5, Robert Bergant 4, Igor Juhant 2,5; na deskah članic: Tjaša Ipavec 0, Tina Vogrinec 1, Simona Zupane 5, Danijela Jurgec 1, Marija Pavlic 1; na mladinski deski jc igral Matej Seliškar 4,5 točk. Sponzor nastopa ekipe ŠK Komenda na tem tekmovanju je bila firma: MATEJA -hitra priprava in dostava hrane iz Škofje Loke. Občinska šahovska zveza je pričela s serijo občiaskih prvenstev za leto 1996. V ponedeljek, 21. oktobra 1996 so se v Kamniku pomerili veterani na POSAMEZNEM PRVENSTVU VETERANOV OBČINE KAMNIK ZA LETO 1996. Nastopilo je 9 igralcev in ena igralka. Odigrali so 9 kol po Bergerjevem sistemu, tempo igranja 10 minut na igralca. Naslov občinskega prvaka je osvojil Albin Štraj-har. Končni vrstni red jc bil sledeči: Albin Štrajhar (ŠD Kamnik) 7,5 točk, Pavla Košir (ŠD Napredek Domžale) 6,5 točk. Tone Trebušak (ŠK Komenda) 5 točk, Franc Ravnikar (ŠD Kamnik) 5" točk. Tone Božič (ŠD Mengeš) 5 točk, Marjan Og-rinec (ŠD Kamnik) 4,5 točk, itd. Občinska tekmovanja se bodo nadaljevala in sicer: 9. novembra za šolarje hitropotezno, 15. novembra člansko hitropotezno, 22. in 23. novembra pa mladinsko pospešeno. FRANC POGLAJEN Kamniški ObČAN IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV - REPORTAŽA 6, novembra 1°% 75 Predvolilno srečanje z Mojco Koretič »Zavzemala se bom za socialno državo in proti Čedalje večjemu izkoriščanju delavcev. Moj interes je na strani delavcev in ljudi, ki so na robu preživetja,« je med drugim dejala Mojca Koretič, kandidatka ZLSD za poslanko Državnega zbora, na nedavnem predvolilnem srečanju s člani in simpatizer-ji stranke. Mojca Koretič, laboratorijski tehnik v Zdravstvenem domu Kamnik, ki jc bila na območnem zboru stranke s tajnim glasovanjem izbrana med tremi možnimi kandidati, pravi, da se bo v skladu s programom stranke zavzemala tudi za to, da se pravice ljudi na področju zdravstvenega varstva in pokojninskega sistema ne bi zmanjševale. Pokojninski sistem je treba prilagajati novim razmeram počasi in premišljeno. Večje stroške države na tem področju in tudi na področju izobraževanja, ki naj bo dostopno vsem mladim, pa naj bi pokrili s pravičnejšim in doslednejšim obdavčevanjem dobička. Poudarila je tudi, da nase zgodovine ne smemo pozabiti ali je celo spreminjati, saj so sc partizani borili na strani ljud- rovanja, ki bodo usklajene s predstavniki upokojencev, da brez. prizadevanj Združene liste ne bi bilo študentskih bonov za prehrano, ne urejene prehrane v srednjih šolah in Sc marsičesa. Menila je tudi, da bi bila popolna ukinitev javnega zdravstva in popolna privatizacija te dejavnosti usodna za položaj zdravstvene- Koncert upokojencev -Srebrni glas Božo PUej, predsednik območne organizacije Združene liste SD (na desni), je zaželel Mojci Koretič in Rini Klinar kar napeč uspeha na bližnjih volitvah. ga varstva ljudi, saj socialni status zdravnikov ne bi smel biti odvisen le od pacientov, kot je to rečeno v nekem gradivu zdravstvenega ministrstva. m stva. Zato je treba ohraniti tudi spomenike iz tega obdobja. Srečanja se je udeležila tudi članica predsedstva ZLSD Rina Klinar, bivša ministrica za delo, ki je med drugim V prostorih srednje. Sole. Rudolfa Maistra je bil prirejen koncert z naslovom Srebrni glas, ki sta ga organizirala Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Kamnika. V soboto, 19. oktobra, so se predstavili upokojenski pevski zbori iz vseh predelov Gorenjske. Sodelovali so: ženski pevski zbor DU Javornik-KoroSka Bela pod vodstvom Mojce Ijegat, moški pevski zbor Janez Cerar iz DU Domžale pod vodstvom Staneta Habeta, ženski pevski zbor UPA iz DU Kranj pod vodstvom Draguške Vlasič, moški pevski zbor DU Kranj pod vodstvom Nade Kranjčan, ženski pevski zbor UPA iz DU Radovljica pod vodstvom Elizabete Demšar-Zupan, moški pevski zbor DU Tržič pod vodstvom Trama Saru-bona, mešani pevski zbor Srebrni glas iz DU Ziri pod vodstvom Ivana Rijavca in mešani pevski zbor iz DU Kamnik pod vodstvom Karle Urh. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Celotni program je lepo povezovala ga. Marta Zabret. Letošnji koncert upokojenskih pevskih zborov je bil zelo pričakovan. Na koncertu so prvič nastopili člani mešanega zbora DU Kamnik. Zbor je bil ustanovljen šele maja, zato so imeli tako pevci kot tudi poslušalci nekaj treme. Vsi nastopajoči pevski zbori so poželi vrsto priznanj in burnih aplavzov za lepe in čustvene pesmi. Čeprav je bila ob istem času v Kamniku še druga glasbena prireditev, je bila udeležba Kamni-čanov kar dobra. Veliko organizacijskega dela z nastopom pevskih zborov Gorenjske so opravili delavci Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik, zato jim gre vsa zahvala. Pevovodje, predsedniki zborov in zbori sami so za svoje nastope prejeli šopke cvetja in lepo oblikovana priznanja. Nastopajočim pevkam in pevcem se je za dobro uspeli koncert zahvalil predsednik Društva upokojencev Kamnik, prav tako seje zahvalil za odlično organizacijo vsem, ki so pri tem zahtevnem delu sodelovali. Posebna zahvala velja pove- zovalk i programa ga. Marti Zabret, kije odlično vodila pevsko prireditev. Pohvala in zahvala pa velja tudi Tonetu Ftičatju in Božu Mallč.i-ču za skrbno pripravljeno organizacijo in potek prireditve. Poslušalcem bo koncert - Srebrni glas - ostal v prijetnem spominu kot dogodek, ki ga le poredkokrat doživimo. Veselo razpoloženje in zadovoljstvo seje nadaljevalo tudi med družabnim srečanjem po končanem koncertu. Ponovno je zadoneta pesem iz 200 grl, kar je vse ganilo. Imeli smo lep^tečer in lepo pevsko prireditev. STANE SIMŠIČ Prejemniki šopkov cvetja in priznanj, v ozadju mešani pevski zbor DU Kamnik dejala, da Združena lista z demokracijo misli resno, kar je dokazala tudi kot edina stranka z izborom kandidatov na najbolj demokratičen način. Zato se je odločila, kot ena redkih strank, za opustitev nacionalne liste. Dejala je, da se stranka zavzema le za tiste postopne in preudarne spremembe v sistemu pokojninskega zava- Velika planina - popoletno razmišljanje (2) Upokojenska razstava ročnih del Društvo upokojencev Kamnik - ženska sekcija - bo pripravilo razstavo ročnih del svojih članic in članov. Razstava bo odprta predvidoma v začetku decembra v prostorih DU Kamnik. Upokojenke, in v zadnjih letih tudi več upokojencev, pripravijo izdelke svojih pridnih rok vsako drugo leto. Sedaj se že marljivo pripravljajo, da bi javnosti predstavili najboljše, kar znajo. K sodelovanju na razstavi bodo povabili tudi DU Komenda in Motnik-Spitalič ter Dom upokojencev iz Kamnika. Vodstvo ženske sekcije DU Kamnik vabi vse svoje članice in člane, da sodelujejo na razstavi in začno pripravljati in izbirati svoja ročna dela, kijih bodo dali na ogled. 0 načinu zbiranja izdelkov, točnem datumu prevzema, datumu raz^ stave in o vsem, kar je potrebno za tako pomembno akcijo, bodo člani in članice društva in vsi upokojenci kamniške občine pravočasno in podrobno seznanjeni. STANE SIMŠIČ Stanovi Zgodba zase je pa spreminjanje oblik stanov. Tudi tu se uspešno nadaljuje, podobno kot v Kamniku, »spomeniško-varstvena zaščita, ki, prevedena iz orwellov- MONTAŽA KNAUF PREDELNIH STEN, STENSKIH OBLOG, STROPOV (Armstrong, Gips, Dampa), TER IZDELAVA MANSARD. Kramat d.o.o. Kamnik, Trg talcev 5, tel.: 832-510. Tomšičeva 17; Kamnik, tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: jupol, belton, barve, lake, čopiče, SVEČE, posodo emajl, porcelan, kristal, gosp. strojčke, belo tehniko, plastično posodo, sanitarno keramiko, posode za zelje PVC od 20 I do 220 I, žeblje, vodovodne armature Armal; pri nas kupljena darila aranžiramo. Prodaja na 3 čeke. Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19., ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar d.o.o. trgovina Veriga se priporočal Gradiško v oče je bil s 87 leti najstarejši pastir na planini skega »novoreka« v običajen jezik, pomeni spreminjanje starega, originalnega v psevdostaro, kulturno in zgodovinsko psevdode-diščino. Stare, ovalne pastirske koče na Veliki planini so kot zvezdne ladje, so tisočletno izročilo ljudi izpod planin, vtkano in prilagojeno planini. Nove, oglate koče so kot socialisitčni zaboji (»kiste pira«). Posebno tiste, ki nimajo strehe skoraj do tal, so v primerjavi z ovalnimi prav grde. Res naj bi bilo v taki »kišti pira« več prostora, res je, da se lahko notri naredi več sob (tudi za »turiste«). In še enostavneje jih je narediti. Jc to cena napredka? Napredka? Izginja večtisočletna tradicija, izginja tisto, kar tudi dela Veliko planino edinstveno v celem svetu. Sedanja generacija uničuje, spreminja pradavno arhitekturno izročilo. Vendar mogoče to še ni nič hudega, saj se koča lahko zgradi na novo v prvotni obliki in bo pač naslednja generacija popravila to, kar sedanja uničuje. Bodo otroci ali vnuki popravili grehe svojih očetov ali dedov, podobno kot naj bi sedaj mi ali pa naši otroci popravili to, kar naj bi naši očetje in dedje leta 1945 napačno zastavili? Tudi pri veli-koplaninskih stanovih, saj so se oglati stanovi pojavili predvsem po tem letu. Bo mar ostala Pre-skarjeva bajta edini spomenik nekdanje vclikoplaninske arhitekture? Jc čudovita, čeprav ne ustreza več današnjemu standardu in načinu pastirskega življenja. Zato ni obljudena in je pod varstvom Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine iz Kranja. To je vse lepo in prav. Pa vendar. Ali mora biti v lopi vsa tista navlaka in ropotija, od plastike do polomljenih orodij in starih blazin, ki pusti obiskovalcu, predvsem pa tujcu, tisti balkanski priokus? Je premazovanjc skodel na strehah stanov res nujno s temno barvo ali celo odpadnim oljem? Voda, ki se nabira v koritih z večine takih streh, ni pitna niti za živino, da ne rečem, da je strupena. In namesto srebrnih piramid je na planini vedno več črnih strašil. Žal. Skrb za planino Skrb za planino je podprla tudi država in pastirji so to z razumevanjem sprejeli. Zato ni bilo tlake samo pred pašno sezono (razvoz in raztros gnoja, popravilo ograj in podobnega), ampak je bilo skupno delo tudi med samo pašo. To se je kazalo predvsem v skrbi za planino v ohranjevanju in povečevanju pašnih površin, ki jih je zaraščalo drev- je. Kjer je bilo tega preveč, so ga posekali in spravili na kupe, da je ostalo več prostora za travo. Velika planina naj ohrani svojo edinstvenost. Tudi v govorici. Tam so samo pastirji, ni nobenih planšarjev in planšaric. Ne smemo dopustiti, da »meščani« s svojim pojmovanjem pastirstva prevladajo tudi na Veliki planini. Majerice so v bohinjskem koncu, morda še kod drugod, tu pa so samo pastirji, pa naj bodo-moške-ga ali ženskega spola. Saj menda veste, da dekleta v vznožju kamniških planin govore »na fanta«! So lahko tudi planinci, v izgovorjavi »pvvaninci« in na »pvvanini« in pašna skupnost jc »pwaninšna«. Zakaj bi morali kopirati »moder- je še za postoriti cel kup dela okoli stanu in po planini. Ko pa pride večer, mora pastir iti po živino, kar je neugodno, da ne rečem nevarno, kadar jc močan dež ali gosta megla. In ko je živina privezana v lopi, sledi še molža, priprava mleka za naslednji dan, za predelavo v sir, maslo ali samo za kisanjc. Ni nobene televizije, računalnikov in drugih »blagodati« moderne civilizacije, pa saj so nepotrebne, ker je treba iti spat, da se lahko naslednje jutro spet ob uri vstane. In vsak pastir doživlja planino in pašo po svoje. Vsak ima šc svoje križe in težave: bolezen, starost, odsotnost od domačih, muhasto živino ali kaj drugega. Vendar je vsem Namesto »zvezdnih ladij« novodobne »kiste pira«. nejše« - modne besede? Ohranimo to, kar je naše in ponosni bodimo na to, saj smo lahko! In ne sramujmo se v prostem pogovoru naših krajevno-besednih posebnosti! Težka je pastirska, težka, toda lepa: vstajanje še pred dnevnim svitom, kar pomeni junija že pred pol peto uro, pa molža ih to večinoma na roke, saj ni elektrike, da bi gnala molzne stroje, agregat pa ni poceni in šc ropota. Nato je potrebno gnati živino na pašo na kraj. kjer je dovolj trave, v lopi pa skidati gnoj in jo počistiti. Šele nato je na vrsti zajtrk za pastirja. In čeprav čez dan ni potrebno veliko paziti na živino, jc venomer prisotna skrb, kaj se z njo dogaja. Poleg tega pa enotna skrb za živino, navezanost in skrb za planino in to jih druži v zanimivo in prijetno skupnost. Zato pa ni naglice, značilne za dolino. Je pa čist zrak, neokrnjena narava, mir, tišina, čudoviti pogledi in razgledi in šc marsikaj, kar lahko doživi samo tisti, ki se vživi v planino, v njene posebnosti in hodi po njej z odprtimi očmi in odprtim srcem. In ljudje, ki so hodili po svetu, videli razne kraje, iskali svoj mir, samega sebe in meditacijo v Južni Ameriki, Himalaji in drugod, vedo povedati, da je Velika planina tudi eden od tistih krajev sveta, ki so BOJČ 16 6. novembra 1996 MED MLADIMI - KRONIKA Kamniški OBČAN MePZ Cantemus odpira novo poglavje S koncem septembra je z. umetniškim vodenjem Mešanega pevskega zbora Cantemus prenehala dosedanja zborovodkinja Janja Dragan. Poleg številnih vaj in nastopov je za vodenje takega zbora potrebno tudi veliko individualnih priprav - vse to pa seveda zahteva tudi ogromno časa. Tega pa je Janji vedno bolj primanjkovalo, saj med drugim v Ljubljani vodi še dekliški zbor, poje pa tudi pri komornem zboru Ave. Ob tej priložnosti bi tudi širšo javnost rad opozoril na nekaj pomembnih dosežkov MePZ Cantemus, ki smo jih pod njenim vodstvom v preteklih dveh sodelovali še pri sv. maši v slovenski cerkvi. Očitno se nismo odrezali slabo, saj smo dobili novo povabilo - tokrat od Slovenskega kulturnega inštituta na Dunaju. Ta sc je pridružil nekaterim prominentnim avstrijskim kulturnim ustanovam (Akademija za glasbo in igralsko umetnost na Dunaju, Poletna glasbena akademija v Lilicnfeldu, društvo Ideal-verein »Artcomplex«) pri velikem praznovanju 1000-letnice imena Ostarrich (Avstrija), ki sc je z mnogimi kulturnimi, izobraževalnimi in promocijskimi prireditvami raztezalo po vsej Avstriji. »V pogovoru z organizatorji v Lilicnfeldu ter z nekaterimi strokov- Društvo »Vereinc Favorite Forch« iz nemškega mesta Rast-tat je septembra praznovalo 100-letnico ustanovitve. To seveda pomeni, da se je tudi nova sezona , za nas začela z gostovanjem v tujini - na praznovanje njihovega jubileja smo bili na njihove stroške (vključno s prevozom) povabljeni tudi mi. Medtem ko njihovo gostoljubje že skoraj presega meje verjetnega, oni v zameno pričakujejo samo eno stvar, edino, kar jim mi sploh lahko nudimo - naše petje. Seveda pa je temelj naše izredno medsebojno prijateljstvo. Pripravili so nam res nepozabni vikend, s čimer so nam zadali težko nalogo - med- Priložnostni nastop s slovensko pesmijo pred cerkvijo v Liliengeldu. letih dosegli. Ne bom dolgočasil z naštevanjem nastopov v Kamniku in okolici, temveč bi rad opozoril samo na res najpomembnejše dogodke. Najprej bi omenil sodelovanje našega zbora na zadnjem državnem tekmovanju »Naša pesem 95« aprila lani. Zbor je na tem tekmovanju sodeloval petič - in z osvojenimi 84,4 točkami že petič osvojil srebrno plaketo mesta Maribor. Da smo na odru zapustili ugoden vtis po svoje priča tudi dejstvo, da so na nacionalni televiziji v »špici« napo-vednika za TV oddaje o omenjenem tekmovanju predvajali ravno naš zbor. Nagrada sama pa je bila nova potrditev za nas, nenazadnje nova promocija za mesto Kamnik (smo edini zbor iz naše občine, ki se tega tekmovanja sploh udeležuje), hkrati pa smo ponovno dokazali, da se uvrščamo med najvidnejše slovenske zbore. Po izvedbi koncerta januarja letos v Kamniku (strokovna kritika tega koncerta izpod peresa prof. M. Bohtc je bila v Kamniškem občanu že objavljena), so se začele priprave na gostovanja v tujini, ki so nas čakala v naslednjih mesecih. V prvi polovici maja je bila cilj avstrijska prestolnica - Dunaj. Poleg nekaj nastopov v centru mesta - na prostem, smo njaki v Sloveniji se je strokovna komisija odločila za Vaš Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika. Zato Vas prisrčno vabimo k udeležbi na Poletni glasbeni akademiji. Vaš nastop bo pri osrednjem slavju v nedeljo. 7. julija ob 10. uri. ko bo dunajski kardinal Christopher SchOnborn predsedoval slovesnemu bogoslužju za vse udeležence Glasbene akademije v Lilicnfeldu,« je bilo med drugim zapisano v prejetem vabilu. Že teden dni kasneje smo sodelovali na Poletnem glasbenem festivalu (Si. Paulcr Kultursom-mer 1996) v St. Paulu na avstrijskem Koroškem. Že bežen pogled nanarogramski list festivala, ki se je odvijal skozi celo poletje, nas prepriča, da smo bili uvrščeni v spoštovanja vredno druščino izvajalcev. Glede na odziv organizatorjev si povabilo lahko obetamo tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti bi se rad javno zahvalil g. Marinu Mrčeli za vso pomoč pri organizacijskih pripravah na omenjeni nastop. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da smo na vseh omenjenih nastopih predstavljali tudi Slovenijo in seveda Kamnik. Tudi v ta namen smo izvajali dela predvsem slovenskih (H. Satt-ner, J. Gallus) ter tudi kamniških (S. Vremšak) skladateljev. tem ko nas bo v začetku novembra obiskal njihov predsednik g. Hans Gangl, se poleg tega z mislimi že pripravljamo na obisk celotnega društva, ki ga pričakujemo prihodnje leto. Tega projekta pa bi se v Kamniku veljalo lotiti širše? Oktober pa je mesec, ko smo pri umetniškem vodenju dobili novo moč - pridružila se nam je nova zborovodkinja ga. Nada Kos iz Kranja, ki jc do letos vodila mešani pevski zbor »Mušica Viva« iz tega kraja. Glede na njena priporočila smo pri odpiranju novega poglavja optimistično zazrti v prihodnost... To jc tudi čas, ko sprejemamo medse nove pevke in pevce. Vabimo vse, ki si želijo poustvarjati z nami, da sc nam pridružijo ob sredah ob 19.30 v dvorani kamniške glasbene šole. Ker nismo ravno pogost polnilec stolpcev v časopisju, bi to priložost izrabil za še nekaj javnih zahval. Najprej si to vsekakor zasluži ga. Ana Stelc, ki je tako prijazno in nesebično priskočila na pomoč, tako pri iskanju novega zborovodje kot tudi pri vodenju vaj v medobdob-ju! Zahvaljujemo se občini Kamnik, ki je priskočila na finančno pomoč, in pa tovarni Svila-nit ter cvetličarstvu Lap, ki sta nam omogočila, da smo naše prijatelje iz Rasttata razveselili z lepimi darili! Ob vedno slabšem finančnem položaju našega zbora je bila 'Vsa omenjena pomoč resnično dobrodošla in hkrati na podobno sodelovanje upamo še naprej. Poleg tega pa postaja vse bolj očitno, da si bo potrebno poiskali še kak dodatni vir financiranja... Posebna zahvala gre Glasbeni šoli Kamnik, ki nam omogoča resnično enkratne pogoje za vajo, pa tudi Srednji šoli Rudolfa Maistra, ki nam daje na razpolago njihove prostore za izvedbo koncertov! Ob koncu se res iskreno zahvaljujem še Strokovni službi Zveze kulturnih organizacij Kamnik, še posebno pa njenemu generalnemu tajniku g. Tonetu Ftičarju, za vso organizacijsko, materialno in moralno pomoč; ne nazadnje pa tudi naši zvesti publiki, katere naklonjenost je vsekakor dragocena vzpodbuda pri naših ljubiteljskih kulturnih prizadevanjih! TOMAŽ VRABEC Ob zaključku mednarodnega knjižnega kviza »Otroci za boljši svet« In kdo drži v rokah to veliko, zlato sončnico? O, da hi se sklonita bliže k zemlji - s pritiski bi izkopal zlata semena in jih dajal črnim delavcem, z dela se povračajočim v mesto, za njih bolne otroke. (Srečko Kosovel: Sonce ima krono) Naravoslovni dan Ker je oktober mesec požarne varnosti, smo obiskali ncvelj-ske gasilce. Prijazno nas je sprejel gasilec Lojze. Najprej smo si ogledali gasilno orodje. Delimo ga na ročno in strojno. V prvo skupino spadajo cevi, vrvi, ključi za pritrjevanje cevi, cevne obveze, trojak, ročniki, metle, lestve, svetilke... Med strojna orodja spadajo av-tocisteme, kombinirana vozila, orodna vozila, motorne brizgal-ne... V Nevljah imajo samo nekatera od teh orodij. V garderobi smo videli osebno zaščitno opremo, brez katere gasilec ne sme na požarišče. To jc obutev, obleka, čelada, pas s sekirico in karabinom ter zaščitna maska. Ko smo si vse to ogledali, smo šli v dvorano. Tam nam je gasilec Lojze pokazal dva gasilna aparata, na peno in p*ah. Razložil nam jc, da doma začetne požare lahko pogasimo s peno. če pa bi zagorelo v knjižnici, bi uporabili prah. Izvedeli smo tudi, zakaj gorečega dimnika nikoli ne gasijo z vodo. Ce nam zagori obleka, je ne smemo trgati s sebe. Najbolje je, da se povaljamo po tleh. Za konec smo si ogledali posnetke požarov s Kamniškega vrha in nad dolino Bele ter gasilsko vajo v mekinjski šoli. Pri prvih dveh požarih so si gasilci po-' magali z nahrbtnjačami in metlami. Na pomoč jim je priletel ludi policijski helikopter. Za slovo smo dobili piškote. Prijaznemu gasilcu smo se zahvalili, za izčrpne podatke o njihovem delu. Spoznali smo, da je delo gasilcev težko in nevarno. Želim jim, da bi imeli' čim manj dela. Monika Vombergar 4. razred OŠ Nevlje V ponedeljek. 7. oktobra, smo se ob zaključku mednarodnega knjižnega kviza »OTROCI ZA BOLJŠI SVET« mentorji s prvonagrajenci zbrali v Ljubljani v Cankarjevem domu. Gospa. Tilka Jescnik, ki je vseskozi skrbela, da je kviz po knjižnicah potekal nemoteno, nas je prisrčno sprejela pred Štihovo dvorano in prevzela rešitve in poročila o žrebanjih, ki so potekala po knjižnicah po Sloveniji. V Matični knjižnici Kamnik je potekalo žrebanje kviza 17. septembra, kar smo v Kamniškem občanu že pred kratkim poročali. Prvonagrajcnka kviza je bila učenka 3. razreda OŠ Frana Albrehta PETRA GREGUR, ki se je s knjižničarko Tatjano Tratnik tudi udeležila omenjenega srečanja. Mednarodni knjižni kviz je reševalo 20.000 slovenskih osnovnošolcev in že ta podatek nam pove, da je med mladimi veliko prijateljev knjig. Program srečanja je bil pester in zanimiv. Po sprejemu v Cankarjevem domu (po našem odhodu je nato potekala v dvorani okrogla miza na temo REVŠČINA IN OTROCI) smo sc peš odpravili s spremstvom vo-dičke do Šentjakobskega gledališča, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo S. Makarovič Sapra-miška. Po predstavi smo se pogovarjali z režiserjem g. Lobodo o tem, kako nastane lutkovna predstava, za spomin na udeležbo kviza pa je Mladinska knjiga vsakemu učencu podarila knjižno nagrado. Ob zaključku nas je ga. Ja-mnikova povabila na udeležbo naslednjega kviza, ki bo potekal na temo o hrani. Prepričana sem. da so učenci med prebiranjem knjig, ki so jim bile v pomoč pri reševanju kviza, spoznali, da veliko otrok na svetu živi v pomanjkanju in revščini. Vsi otroci na svetu imajo pravico do čistega okolja, čiste vode, hrane, zdravstvene oskrbe, varstva, šolanja, igre... Mnogim otrokom je prikrajšana pravica do vsega tega in živijo v nenehnem strahu in pomanjkanju. Zavedati se moramo, da je človek ob rojstvu tabula rasa in da najrazličnejši vplivi iz okolja oblikujejo njegovo osebnost. Njegov osebni list se od rojstva naprej dopolnjuje in le občutek varnosti, topline in ljubezni pozitivno vplivajo nanj. Otrok mora odraščati v družinskem okolju in občutku topline ter ljubezni svojih najbližjih. Pomanjkanje vsega tega pomeni kršenje najosnovnejših pravic otroka. Do tega pa pride v mnogih količkih sveta in čeprav nc slišimo obupnih klicev na pomoč in krikov lačnih, ponižanih, bolnih in izkoriščenih otrok, prav lahko čutimo njihovo bolečino. Tudi sama sem mati dveh otrok in to bolečino še kako razumem. Pomagajmo jim. da bodo živeli v boljši prihodnosti, kjer bodo imeli več možnosti učenja in občutek varnosti in ljubezni. l£ tako bo svet postal boljši in lepši, saj,.neznanje pomeni revščino, znanje pa je pot, ki svet pelje k mirnemu in lepšemu življenju. Naj naši otroci živijo v taksnem svetu! TATJANA TRATNIK Pot v šolo ni vama Člani Sveta staršev in Sveta šole Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik so veliko pozornost namenili prometni problematiki in opozorili na nevarnosti, ki prežijo na učence pri prihajanju v šolo in iz šole in od pristojnih organov zahtevajo odpravo nevarnih točk v prometu: -"križišče pri Metalki (cesta jc neurejena in nevarna), - pešpoti in prehodi pri šoli Frana Albrehta in sosednji šoli niso ustrezno označene, - zahtevamo povečano kontrolo policije na cestah v urah, ko otroci prihajajo v šolo in ko odhajajo domov, - v Mekinjah, kjer otroci prihajajo v šolo iz Rodjclš in Zduše, ni pločnika, cesta je ozka, na enem delu ravna in hitra, otroci so tu vsak dan v življenjski nevarnosti, - v Nevljah vozila parkirajo na pločniku pred šolo in na pločniku pred trgovino Kočna, otroci so prisiljeni hoditi po cesti, - otroci so pri uporabi podhoda pri Soli Frana Albrehta v življenjski nevarnosti, ker ga uporabljajo kolesarji, motoristi in vozniki avtomobilov, - kolesarska steza na dvorišču šole Frana Albrehta dnevno ogroža učence, - ozko in majhno dvorišče Frana Albrehta so občani spremenili v javni parkirni prostor - kje so odgovorni? Po razpravi o prometni problematiki sta Svet staršev in Svet šole sprejela naslednji sklep: Svet staršev in Svet šole Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik zahtevata od vseh pristojnih organov, da takoj prično razreševati prometno problematiko in da odpravijo pomanjkljivosti ter dolgoročno zagotovijo varno pot v Solo in domov za vse učence osnovnih šol v Kamniku. Predsednica Sveta staršev Predsednica Sveta šole Vodstvo šole Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik ZIV-ZAV V soboto, 12. oktobra, je Klub staršev pri MC Kamnik pripravil otroški Ž1V-ŽAV ob zaključku Tedna otroka in Tedna prometne varnosti. Otroci so si lahko ogledali lutkovno igrico, se učili trikov v ča-rovniški delavnici, plesali, risali, se frizirali in lepotičili, si naredili zapestnico, se igrali namizne igre in spoznali skavte... HELENA STERLE Tako smo se z ga. Mileno igrali poučno-zabavne igre. Klara in Tina nam kažeta, kako je treba pravilno podrgnitl zobe. V ozadju so Kočnlna jabolka, ki smo jih delili za zdravo malico. Otroci so si lahko poslikali majico in nagrajena majica s Hugom je delo Denisa Zajca. Kamniški OBČAN KRONIKA - MED MLADIMI 6. novembra 1996 17 Projekt »Skupaj proti kriminalu« Knjižne nagradne uganke Policisti že dalj časa ugotavljajo, da priće in očividci različnih kaznivih dejanj vse pogosteje želijo ostati anonimni, zlasti pa zavračajo, da bi se kot priče pojavljali na sodišču. Razlog za to je v tem, da ima osumljenec oziroma storilec možnost spoznati njihovo identiteto, ter na tej podlagi v bojazni, da bi se storilec nad njimi maSčeval ali izvajal kakršnekoli pritiske nanje. Tako ostaja policija vse bolj osamljena z omejeno količino informacij. Policija pa za svoje uspešno delo nujno potrebuje informacije, na podlagi katerih načrtuje aktivnosti za raziskavo posameznih kaznivih dejanj, ali za odkritje jn prijetje njihovih storilcev. Upoštevajoč, da državljani vedo za vrsto za policijo pomembnih informacij, ki bi prispevale k uspešnim preiskovalnim dejanjem, in dejstvo, da smo vsi odgovorni in zainteresirani za večjo varnost, smo se v Upravi za notranje zadeve Ljubljana odločili, da uvedemo telefonsko številko, na katero lahko državljani pokličejo in policiji posredujejo informacije ter pri tem ostanejo anonimni. S pomočjo anonimnih klicev na kaznivih dejanjih«, in smo ga za obdobje 6 mesecev poskusno uvedli s 1. oktobrom 1996. Začetni rezultati so ugodni, saj je bilo v prvem tednu <<^g^ SKUPAJ > JH&J PROTI KRIMINALU mJjP tel. 080-1200 W|mI ^0-^ Uprava za notranje zadeve Ljubljana 7. »IMe zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni« tel. št. 080-1200, ki je za klica tc 1 je brezplačna, želimo vzpostaviti z državljani boljši stik in jih motivirati za posredovanje informacij. Številka je na voljo 24 ur na dan. Na številko pričakujemo informacije o kaznivih dejanjih, storjenih na območju UNZ Ljubljana, in njihovih storilcih. Projekt poteka pod geslom »Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ampak podatki o Kronika V oktobru so se poročili - OGRIN Dušan, elektrikar energetik iz Kosiš, in ŠMIDOVNIK Marjanca, pom. živ. del. s TunjiSkc Mlake - SPRUK Matjaž, dipl. ing. lesarstva iz Kamnika, in GRILC Sabina, učiteljica praktičnega pouka z Ginajnice ...... - BARLE Štefan, kmetovalec iz Nlasovč, in BOLKA Martina, Študentka iz Poženika - KOMATAR Andrej, prodajalec iz Mekinj, in LIPOVŠEK Barbara, ekonomski tehnik iz Velikega Rakitovca - ŽELEZN1K Franci, slikopleskar iz Češnjic v Tuhinju, in GERMADNIK Zdenka, frizerka iz Ljubijc pri Mozirju - MATJAN Anton, delavec iz Mekinj, in DOBOVŠEK Maja, PTT tehnik z Županjih njiv - KORITNIK Miran, strojnik iz Spodnjih Stranj, in KREGAR Marija, šivilja iz Kamnika - HORVAT Ervin, dipl. ing. kemije iz Kamnika, in ŽAVBI Miljana, fizikalni tehnik iz Podsmrečja - LANIŠEK Dušan, projektant izdelkov iz Mekinj, in L1POVŠEK Marija, ekologinja iz Praproč v Tuhinju - PAVLIN Stanko, prevoznik iz Potoka v Crni, in ROSEC Irena, slaščičarka z Županjih Njiv V oktobru so umrli - KOPITAR Karolina, druž. upokojenka iz Ljubljane, Levčeva 7, stara 87 let - ŽELEZNIKAR Peter, upokojenec iz Tunjic 31, star 92 let - KRIŽNIK Jože, kmet iz Zg. Motnika 14, star 50 let - OGRINEC Ivana, upokojenka iz Podgorja 5, stara 95 let - ZAJEC Janez, voznik iz Špitalića 6/B, star 42 let - RIFEU Marija, upokojenka iz Ljubljane, Cesta 27. aprila 29, stara 80 let - KOČAR Frančiška, upokojenka iz Zagorice nad Kamnikom 5, stara 82 let - HRIBAR Jožef, upokojenec z Malega Hriba 4, star 63 let - VEROVŠEK Milena, delavka iz Godiča 30, stara 50 let - POGLEDNIK Barbara, gostinska delavka iz Kamnika, Trg svobode 4, stara 22 let - NOVAK Julijana, upokojenka iz Ribnice, Kolodvorska 4, stara 78 let - GRABNAR Luka, upokojenec iz Mekinj, Drnovškova pot 12, star 92 let - KLEMENČIČ Svobodan Janez, sam. podjetnik iz Domžal, Miklošičeva l/D, star 50 let - HORVAT Stjepan, upokojenec iz Kamnika, Žale 8, star 54 let - JERIČ Jernej, delavec v skladišču iz Snovika 5, star 45 let - HRIBAR Frančišek, km. upokojenec iz Praproč v Tuhinju 2, star 88 let - ROŽANC Janez, upokojenec iz Mekinj, Cankarjeva cesta 8, star 71 let izvajanja projekta sporočenih preko 90 informacij. Kaže pa tudi na to, da ljudje čutijo odgovornost in so pripravljeni pomagati, če se jim pri tem ni potrebno osebno izpostavljali. Že sedaj lahko rečemo, da smo dobili vrsto pomembnih informacij, ki bodo prispevale k raziskavi posameznih kaznivih dejanj, Se več pa jih pričakujemo v bodoče. Ministrstvo za notranje zadeve Ful kul policaji Lansko leto smo imeli predavanje o prometnih predpisih. Predaval je Tine Drnovšek, ki je bil zelo prijazen. Obljubil pa je tudi, da nas bo peljal naokrog s policijskim avtom. V petek, 17. novembra, pa nam je uresničil želje. Peljali smo se na dupliško jamo, okoli Duplice, po gozdu v Volčjem Potoku in nazaj pred šolo. Tako sta dve uri hitro in zabavno minili s prijaznim policistom. Denis, 4. r. OŠ Marije Vere Policisti, možje v modrih oblekah, so varuhi reda in miru V petek zjutraj so nas povabili na krajšo vožnjo s policijskim avtomobilom. Po nas je pred šolo prišel policist Tine Drnovšek. Prijazno nas je povabil v avto. Med vožnjo nam je prikazal zvok sirene. Pogovarjal se je tudi po telefonu, ki ga je imel kar v vozilu. Polni novih vtisov smo se vrnili v šolo. S policisti smo se seznanili že ob začetku šolskega leta, saj so dobro varovali našo pot v šolo. Alenka, 4. r. OŠ Marije Vere, Duplica V Matični knjižnici Kamnik smo lani uvedli posebno popestritev, ki naj bo hkrati tudi spodbuda k branju. V mislih imamo seveda mlade bralce, saj sc bralne navade oblikujejo zgodaj, potem pa žal ne več. Zato smo se odločili za knjižne uganke meseca in za žrebanje tistih, ki zapišejo pravilno rešitev. Nagrade so zelo mikavne, na kar kaže tudi odziv mladih bralcev. V tem mesecu je bil skrivnostni junak knjižne uganke As-terix, kar sta ugotovili tudi prvonagrajenka: GFRBEC MARIJA, Tunjice 42, Kamnik, in drugonagrajenka: MARIN- KO MIRJAM, Zg. Stranje 33/ a, Stahovica. Žrebala sta: KLAVD1JA IN KLEMEN SLAPAR. Nagrade jc prispevala knjigarna POLA z Duplice, za kar se ji zahvaljujemo. "Tudi za naslednji mesec pripravljamo presenečenje, ki bo sladko, morda pa tudi malo kislo. Srečanje z gasilci Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Spomnimo se na odgovorna dela, ki jih opravljajo gasilci. V petek, 25. oktobra, so nas obiskali tuhinjski gasilci. Vsi učenci naše šole smo Sli v četrti razred. Tam nam jc poveljnik gasilcev Tomaž povedal, kako ravnamo v primeru požara in nam pokazal nekaj njihovih pripomočkov. Ko smo končali z govornim delom, smo šli v svoje razrede in čakali zvok sirene, ki je naznanjal alarm za požar. Čez nekaj časa jc res zatulila sirena. Umaknili smo se iz razredov in tekli na šolsko igrišče. Tam nas je učiteljica preštela in nihče ni manjkal. To vajo smo izvedli dvakrat in drugič smo bili hitrejši. Učenci prvega in drugega razreda so šli skozi kuhinjo. Gasilci so nas pohvalili, ker smo uspešno in brez poškodb izvedli vajo. Po tej vaji smo šli pred trgovino Zinka. Tam so gasilci s črpalko črpali vodo iz Tuhinjščice in pokazali, kako se gasi požar. V tem smo se preizkusili tudi učenci, vendar so nam pri držanju cevi pomagali gasilci. Gasilci so pospravili ce- Doma imamo staro Hišo Doma imamo staro hišo, v njej živeli dolgo smo, ko sezidali smo novo, z nje se preselili smo. V njej zaklad lepote skrit je, v skrinjah rožnatih cveti, levov, kraljev vseli živali, se pa prav nič ne boji. V njej živijo le še muhe, puste, drobne palčiće, a varujejo jo dobro, da se rev'ca ne podre. Hišo staro zdaj pogrešam, a mi v novi tu'd je všeč, če jo bom pa pozabila, stare hiše ne bo več. Barbara Kuhar, Sela [VZ VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. vi in se postavili v zbor. Eden izmed gasilcev jc povedal poveljniku, da je gašenje potekalo v redu in brez poškodb. Na koncu smo se gasicem zahvalili in jih nagradili z aplavzom. Oni pa so naši šoli dali gasilski aparat in knjige Kronika PGD Zg. Tuhinj. Še enkrat hvala za poučno učno uro in veliko uspehov ter čim manj požarov. Sabina Hribar OŠ Zg. Tuhinj 3. razred Obiskali so nas gasilci iz GD Zgornji Tuhinj Danes nismo imeli pouka, saj so nas na Soli obiskali gasilci. Veliko zanimivega so nam povedali 6 gasilskih aparatih, maskah, o gašenju in reševanju ljudi v požaru. Kdor je želel, jc lahko poizkusil dihati preko maske. Nato so uprizorili požar na Soli. Sedeli smo v razredu, ko se je nenadoma oglasila sirena. Požar na šoli! Hitro smo morali zapustiti šolo, ker nam je grozila nevarnost, da bi sc kdo zadušil. Naenkrat smo bili vsi učenci na šolskem igrišču. Čeprav so nas učiteljice preštele, če smo vsi, so gasilci odšli v šolo in se sami prepričali, da res ni nihče ostal v stavbi. Prikazali so nam tudi požar v naravi. Zagorelo jc na kozolcu. Gasilci so sc z avtom in vključeno sireno pripeljali na kraj požara. Gasili so z vodno črpalko. Tudi mi smo se izkazali v gašenju, saj so nam gasilci dovolili podržati cev in »šprica-ti«. Ko jc bila vaja končana, so nam pokazali, kako se pospravi orodje. Mi smo z nekaj več znanja o požaru, gašenju in reševanju ljudi odšli domov. Spoznal sem. da je gasilski poklic zahteven, odgovoren in težak. NA POMOČ! Klemen Jeras, 4. r. OŠ Zgornji Tuhinj Naše igre V Oševku se najraje skrivamo. Najprej določimo, kdo bo mižal, potem pa se skrijemo. Najpogosteje lovi Aleš. On je namreč najboljši v teku. Kadar miži on, mu nihče ne more uiti in se »pofločkati«. Tisti, ki je prvi »potločkan«, miži. Jaz se skrijem na kozolec in me nihče ne najde. Potem noče nihče več mižati in se skregamo. Začnemo sc porivati v blato. Vsi smo umazani kot pujski. Starši so hudi, a kaj morejo - igra je igra. Tina Zohavnik 4. razred OŠ NevUe Najraje se igram gumitvist. Igramo se pred hišo. V igri sodelujejo: Manca, Janja. Kristina in jaz. Včasih se nam pridružijo tudi Rok, Tine in Tomaž. Najvećkmt skačemo nemško. Elastiko držita dva igralca. To sta Janja in Kristina. Najprej sva na vrsti Manca in jaz, ker sva mlajši. Zelo se zabavamo. Ko se ena zmoti in če druga naredi, jo ta lahko reši. Ko se nam pridružijo fantje, nam začnejo nagajati. Potem sc začnemo prepirati. Ko jim rečemo, da se ne bomo šli več, nehajo. Igra se nadaljuje. Ko je ena skupina boljša, začnejo spet prekinjati. Včasih se tudi stepemo. Potem fantje odidejo na igrišče. Punce se igramo naprej. Toda igra ne traja več dolgo. Tudi me se raziđemo. Igra mi je všeč zato, ker se malo razgibamo. Nina Gostič 4. razred OŠ NevUe d.o.o. STAHOVICA UROŠ URANIČ Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 SERVIS IN PRODAJA RADIO - TV - HIR - VIDEO MONTAŽA AVTORADIJEV, SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN. 6. novembra 1996 OGLASI Kamniški OBČAN Praznujmo skupaj! Najboljši v Kamniku! RTV Slovenija - glasbeni program in Nogometni klub Flok Komenda vabita ob 43-letnici najstarejše oddaje JI v soboto, 16. novembra 1996, ob 19. uri na javno snemanje dveh oddaj JI, ČETRTKOV VEČER DOMAČIH PESM IN NAPEVOV v Športni dvorani v Kamniku sodelujejo: * ansambel ŠTAJERSKIH SEDEM * IGOR IN ZLATI ZVOKI * ansambel EKART z EDVINOM FLISERJEM * ansambel NAGELJ * ansambel BRANETA KLAVŽARJA * DEKLIŠKI KVINTET Iz Logatca * ansambel BRATOV POLJANŠEK * ROBERT GOLIČNIK - zmagovalec Ljubečne '96 Povezovalca: Nataša Bolčina-Žgavec in Igor Velše Po snemanju VELIKI ŽUR do jutranjih ur Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel bratov POLJANŠEK Bogat srečelov bo pripravil NK FLOK KOMENDA Glavni dobitek je TV SPREJEMNIK Prodaja vstopnic: HRAM ROŽICE, tel.: 061/737-240; 737-510; 739-037 TURISTIČNA AGENCIJA VERONIKA KAMNIK, tel.: 061/832-662; 817-000 Rezervirajte si čimprej svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji! RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI hp CENTHR 713-660 Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, VVINDOVVS, WORD FOR VVINDOVVS EXCEL (20 ur) AUTOCARD, CORELDRAVV TANGO... MALI OGLASI: Oblikovanje raznovrstnih besedil (grafi, sheme) - barvno primanja Tel.: 825-354, Majda Iščem varstvo za otroka stara 3 In 1,5 leta Tel.: 814-856. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662 k^cna PE TITAN - MERKUR (tel. 813 428) IZREDNE CENE Ul * JEDILNI SERVIS iz porcelana - uvoz iz Kitajske: - 30-delni 3.822 SIT - 20-delni 2.430 SIT * BARVNI TVTelefunken E 37 37.920 SIT *AVTORADIO Philips od 10.428 SIT do 29.436 SU * VIDEOREKORDER Philips 4 glave 50.998 SIT NE ZAMUDITE !!! PE ŽELEZNIMA (tel. 831-444) VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE: RP SODI ZA VINO AKCIJSKE CENE: * GARNITURA KLJUČEV UMOR * ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE ISKRA PE MODNA HIŠA (Medvedova la, tel. 831-404) ZA VSAKOGAR NEKAJ! za ženske: za moške: - zimske jakne - tople hlače že za 5.698 SIT - zimske bunde že za 5.085 SIT - suknjiči po 15.092 SIT za otroke: - smučarski kombinezon od 4.537 SIT dalje - velika izbira otr. bombažnih trenirk SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Za topel dom iz Metalke: - oljni gorilnik Baltur 3SP............ 54.900.- - el. grelnik vode Tiki TG80E........18.900.- - pribor za cisterno za kurilno olje Gok................ 9.900.- - peč na plin SC 85 DE Longhi........ 20.900.- - peč na petrolej Toyotomi RCA 23..... 42.900.- - el. radiator Fl 20T De Longhi........ 29.900.- Božično novoletni okraski KREBS: Pravočasno se pripravite na bližajoče praznike. Oglejte si odlično ponudbo čudovitih okraskov, uvoženih iz Nemčije. SAMSUNG Velika izbira televizorjev in glasbenih stolpov po zelo ugodnih cenah! METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA KAMNIK Šutna 37, tel: 061/811 555 METALKA TRGOVINA PEUGEOT RODEX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 faks: 727-319 Kompleten program Peugeot PEUGEOT 106 OD 17.300 DEM (lx airbag, koda proti kraji tonirana stekla) PEUGEOT 306 OD 21.300 DEM (2x airbag) PEUGEOT 406 OD 29.600 DEM (2x airbag, ABS, servo volan) Ugodnejše cene vozil Peugeot 306 in 406 do 20. novembra! Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. SADJE, ZELENJAVA Moste pri Komendi (v križišču, nasproti Gostilne Kralj) Nudimo sveže ter kvalitetno sadje in zelenjavo po ugodnih cenah. Pri nas lahko nabavite tudi ozimnico. Obiščite nas vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 18. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure. 0^~~i k. Saj ni rečeno, da te ni. čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, ATI - še vedno si med nami li. ZAHVALA Kruta usoda nam je nepričakovano vzela našega dragega moža, atija, . dedija, brata in strica JOŽETA KRIŽNIKA izZg. Motnika 14 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, predvsem ga. Pepci in ga. Ivanki, prijateljem, znancem in vsem za neizmerno pomoč, za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja in spremstvo našega atija na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi župniku g. Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Krajevne skupnosti Motnik g. Janezu Trcbušaku za besede slovesa in Vranskim pevcem za ganljivo zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega atija spoštovali in ga imeli radi. Žahrjoči vsi njegovi CVETJE POSTREŽEMO VSAK DAN 8.00 - 19.00 SOBOTA 8.00 - 16.00 Klavčičeva 11, Kamnik, tel: 814-348 NEDEUA 800 - 12.00 Zg. Motnik, Kamnik. Vransko, oktober 1996 gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 AKCIJA! - barvni TV od 47.900 SIT dalje - sušilec perila - 38.500 SIT - pralni stroj 904 - 51.300 SIT - pralni stroj 906 - 59.989 SIT - pralni stroj 909 - 71.500 SIT Cene veljajo za gotovinsko plačilo. Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov s 5% popustom, na 10 čekov ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja. Brezplačna dostava. Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure Moje življenje je bilo samo trpljenje. pri Bogu ho novo življenje. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil brat in stric LUKA GRABNAR iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazili sožalje. Hvala dr. Hrovatinovi in patronažni sestri Darji Vrtačnik, g. župniku za lepo opravljen obred. Društvu zveze borcev Kamnik in govorniku g. Merčunu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Oktober 1996 ZAHVALA V 80. letu življenja je tiho za vedno odšla naša mama, stara mama, sestra in teta MARIJA RIFELJ iz Gornjega Grada Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za dolgoletno skrb in nego med njeno boleznijo, Heleni Mušič, pevcem in župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Sin Jernej z družino Oktober I996 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nus vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Ob prerani smrti našega ljubljenega moža, nadvse skrbnega in ljubečega očeta in sina JANEZA ZAJCA iz Špitaliča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem šoferjem, sodelavcem SŠRM, dijakom 2. I Ekonomske šole Kamnik z učitelji. Gasilskemu društvu Špitalič, osebju ZD Kamnik in vsem drugim za vso pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovo poslednjo pot. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornikom za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Špitalič, Bela, oktober 1996 v vseh Napredkovih trgovinah Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670 Za vas smo pripravili • Jedi po naročilu • sobotna, nedeljska in praznična kosila • naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC • ob sobotah zvečer pečene svinjske krače • razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove, čokoladne, s sadjem, sladoledom, marmelado... • v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina Pričakujemo vas vsak dan od 14. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 24. ure. Dobrodošli! TEL: 817-321 KOLEDARJI 97 ROKOVNIKI, SVINČNIKI, VŽIGALNIKI SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP UREDIMO TUDI TISK AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Kamnik, Novi trg 26/a tel./fax: 817-767, tel.: 847-124 ORGANIZIRAMO ENODNEVNE NAKUPOVALNE IZLETE NA MADŽARSKO IN V ITALIJO IN DVODNEVNE IZLETE NA ČEŠKO PELJEMO NA OBRTNI SEJEM V MONCHEN 1.12. IN 2.12.1996. VOZIMO IN ORGANIZIRAMO ŠOLSKE IN SINDIKALNE IZLETE PO KONKURENČNIH CENAH PO DOMOVINI IN TUJINI. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča. Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije. S. BOR, d.o.o., Kamnik tek 813-870, Rast oder Vse kaže, da se bomo še letos lahko vozili po tretjem voznem pasu v križišču obvoznice s Šolsko ulico, ki bo namenjen zavijanju v desno. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana te dni postavljajo »škarpo« na obrežju Kamniške Bistrice. Del Novega trga dobiva novo podobo. Tu sta letos »zrasla« dva poslovno stanovanjska bloka s trgovinami, bifeji in drugimi lokali v pritličju. Pretežni del desnega bloka (na sliki) pa je namenjen nedavno odprtemu otroškemu vrtcu. Upajmo, da tudi na ureditev okolice ne bo treba predolgo čakati V teh dneh, še posebej pred dnevom spomina na mrtve, je bila tudi kamniška tržnica založena s pisanim jesenskim cvetjem, (fs) AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 gorenje AKCIJA! • pralni stroji od 51.500 SIT naprej • hladilnik dvovratni, viš. 140 cm 54.000 SIT • barvni TV od 39.251 SIT naprej • videorekorder od 43.200 SIT naprej Cene veljajo za gotovinsko plačilo. Ugodno: sušilci perila, pralni stroji, hladilniki, štedilniki, pomivalni stroji, zamrzovalne skrinje in omare, pomivalna korita, likalniki, posoda in... 10% gotovinski popust ali možnost nakupa na 5 čekov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!