Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Ptuj, petek, 14. marca 2014 letnik LXVII • št. 21 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Štajerski Kronika Sp. Podravje • Medobčinski redarji spisali za 210.000 evrov glob O Stran 24 Ptuj • O vrtcu Mačice veliko besed in malo dejanj Deset let nategovanja o novogradnji Novogradnja enote ptujskega vrtca Mačice je v načrtu že skoraj celo desetletje. Po projektni dokumentaciji iz marca 2011 je bila gradnja vrtca s 16 oddelki načrtovana na Osojnikovi cesti. Projekt je bil ovrednoten na vrtoglavih osem milijonov evrov. Leta 2012 so se načrti spremenili. Nove Mačice s 14 oddelki naj bi gradili na Raičevi ulici, vrednost projekta je padla skoraj na polovico, ocenjen je bil na 4,7 milijona evrov. A realiziran ni bil niti prvi, niti drugi predlog. Za izdelavo projektne dokumentacije (PGD) za gradnjo vrtca na Osojnikovi cesti je MO Ptuj potrošila dobrih 78.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Sredstva so se porabila za idejne zasnove, prometno študijo, arheološka sondiranja, geotehnično poročilo, izdelavo revizije PGD in geodetske izme-re. Za lokacijo na Raičevi je MO naročila cenitev parcel in idejno zasnovo ter za ta namen odštela nekaj manj kot 7.500 evrov. Ob dejstvu, da se bo na obstoječem, 43 let starem objektu Mačic na Potrčevi cesti izvedla pol milijona evrov vredna energetska sanacija, se zastavi vprašanje, ali bo potem novogradnja Mačic še sploh upravičena. Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Kidričevo • Zahtevajo uradno degradacijo območja O Stran 2 Ptuj na vrhu po številu rejniških družin Podravje • Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. V Sloveniji je trenutno 738 rejnikov, pri katerih je nameščenih 1017 otrok. Država za rejnine letno nameni med 6 in 7 milijoni evrov. O Stran 4 do 6 V proračunih lahko nastane ogromna finančna vrzel Podravie • Sredstva iz Kohezijskega sklada EU za obdobje 2007-2013 so v tem hipu za nedoločen čas za Slovenijo blokirana. Se bodo občine za poplačilo izvajalcev zaradi blokade primorane nenačrtovano zadolžiti, da bodo poplačale že izvedena dela? Država napoveduje tudi težave z likvidnostjo. Z> Stran 7 m Siv'..- •"^'•V ^ -t. -.„■ -'i peg?»-- -L. ..Í^O ÍÍ . MímSfm - i - •! "* - . ">. v , . v -V-.,' 2 Štajerski Aktualno petek • 14. marca 2014 Ptuj • Sveta zavoda Doma upokojencev o gradnji varovanih stanovanj Nakup zemljišča Macice je ad acta Na zadnji seji sveta Doma upokojencev Ptuj, ki je bila v sredo, so o odkupu območja Mačic med drugim razpravljali tudi člani sveta zavoda. Kot je bilo slišati v razpravi, je mnenje sveta zavoda, da Dom Ptuj za nakup Mačic naj ne bi bil več zainteresiran. Razprava o nakupu zemljišča na območju vrteške enote Mačice se je razvila v sklopu predstavitve plana dela in finančnega načrta za letošnje leto. V njem so namreč že več let zapored predvidena sredstva za nakup zemljišča, namenjenega za gradnjo varovanih stanovanj. Kot je povedala direktorica Doma upokojencev Kristina Dokl, je bil dogovor o prodaji zemljišča, na katerem stoji enota Mačice, že pred leti podpisan z vodstvom Vrtca in MO Ptuj. Skupaj s pristojnim ministrstvom so takrat celo pripravili kupoprodajno pogodbo, zemljišče pa dali uradno oceniti, vendar do realizacije do danes še ni prišlo. Po besedah Doklove razlog tiči v dejstvu, da občina vse do danes še ni definirala datumskega roka, do kdaj bo sprostila enoto vrtca in jo prepustila v last Domu. Po neštetih sestankih in pozivih so od občine zmeraj dobili odgovor, da se bodo zadeve sčasoma uredile, a se ni zgodilo nič. »Ker vidimo, da je enota vključena tudi v energetsko sanacijo, smo začeli razmišljati, da tega interesa več ni, zato smo začeli iskati alternativne lokacije za izgradnjo varovanih stanovanj. Občinski upravi smo tako pred dobrim mesecem dni predlagali pet drugih možnih lokacij. Pred petimi V finančnem načrtu ptujskega doma upokojencev je že več let predviden nakup zemljišča za gradnjo varovanih stanovanj. Doslej je bila predvidena lokacija na območju vrteške enote Mačice, a kot vse kaže, se je vodstvo Doma naveličalo čakanja. V igri je sedaj pet drugih zemljišč, med drugim tudi zemljišče ob cerkvi sv. Ožbalta. Kidričevo • Predstavnika civilne iniciative in občanov pri županu Zahtevajo uradno degradacijo območja Župana občine Kidričevo Antona Leskovarja sta v sredo obiskala vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl in predstavnica občanov Magda Krajnc ter mu predala zahtevo, naj vlada skupaj z občino s predpisom določi Kidričevo kot degradirano območje. Vodja gibanja Za Kiričevo Branko Štrucl je poudaril, da imajo občanke in občani Kidričevega po ustavi zajamčeno pravico, da soodločajo o svojem bivalnem okolju in zdravju: »Zato bomo od vlade zahtevali, da skupaj z občino, s predpisom določi Kidričevo kot degradirano okolje. Zakon o varstvu okolja v 24. členu opredeljuje degradirano okolje, zato smo zahtevali okoljevarstvene in zdravstvene študije, saj je skrajni čas, da že enkrat izvemo resnico o tem, kakšno hrano pridelujemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo. Trdno smo prepričani, da onesnaženost okolja v naši občini zaradi posledice industrije in kmetijstva presega zakonske dopustne vrednosti. Gre za onesnažen zrak, zemljo in vodo, posledično pa predvsem za obolenja dihal, rakava obolenja in visoko stopnjo umrljivosti, vse to je dokazljivo.« Vzroki za degradacijo so se nabirali dolga leta Kot je pojasnil Štrucl, so se vzroki za degradacijo Kidričevega nabirali dolga leta in jih je več: »Leta 2010 so raziskave pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentracije arzena, kroma, svinca in živega srebra; to so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata se razprostira sredi polj na 48 ha in ocenjujemo, da ga je med 3 in 6,5 milijona ton. Na dveh območjih sta odlagališči pepela, raznih lugov, žlindre in drugih strupenih snovi, tega je med 2 in 3 milijone ton, ogroža nas tudi deponija odpadnih gum. Madžarska družba Mal proizvaja surovine za kemično, livarsko in keramično industrijo ter surovino za pralni prah, ponaša pa se tudi z vidnim dimnikom, ki predvsem v poznih nočnih urah spušča strupene pline in tako onesnažuje celotno Dravsko polje. Avstrijski Saubermacher ima v sklopu Taluma v lasti Center za ravnanje z nevarnimi odpadki, v katerem najbolj nevarne odpadke zbirajo, prehodno skladiščijo, nekatere pa tudi obdelajo. Ta nevarni center že od leta 2007 krši okoljevarstve-ne standarde, zato se je družba obvezala, da bo center sanirala ter odpravila vse pomanjkljivosti. A to so same laži in zavajanja, saj enkrat vlagajo zahtevek za gradbeno dovoljenje, drugič ga spet umikajo. Tudi novi daljnovod 2 x 400 KV, Cirkov-ce-Pince, negativno vpliva na vse v neposredni bližini. Prava tempirana bomba je tudi kom-presorska plinska postaja, problematičen je cestno-železni-ški promet, strelišče Slovenske vojske na poligonu v Apačah pa s hrupom vznemirja ljudi in živali našega območja. Eden od večjih onesnaževalcev je tudi Tovarna asfalta Kidričevo, ki je v sklopu kompleksa Talum, povrhu vsega pa naše okolje degradira tudi več kot deset saniranih opuščenih gramoznic, v katerih je več kot 100.000 kubičnih metrov nevarnih odpadkov, ostankov raznih škropiv. V centru vsega dogajanja pa je pod nami podtalnica, iz katere se z vodo oskrbuje več kot 70.000 ljudi, tako da to ni več samo problem Kidričevega, ampak države. Letos bo 20 let od ustanovitve občine, pa ni bilo glede vsega tega narejenega ničesar. V nestrankarskem gibanju Za Kidričevo bomo z vsemi sredstvi skušali temu narediti enkrat konec.« Župan trdi, da je v Kidričevem zagotovljena kakovost bivanja Župan Anton Leskovar je bil nad vsemi trditvami in zahtevami presenečen, saj ima sam o Kidričevem popolnoma drugačno mnenje: »Resnično sem presenečen, saj sem prepričan, da je bivanje v naselju Kidričevo in nasploh v naši občini danes zelo kakovostno. Krajani tedni smo tako imeli sestanek pri direktorju občinske uprave Ivanu Vidoviču, kjer smo se dogovorili, da nam bodo v pisni obliki posredovali njihovo mnenje, a tega do danes, kljub številnim pozivom še nismo prejeli.« Člana sveta zavoda Janeza Rožmarina, ki je istočasno tudi član sveta zavoda Vrtca Ptuj, čudi, da ni širšega interesa za razvoj tako Vrtca kot tudi Doma. »Na eni strani poslušamo o željah in interesu Doma, na drugi strani Vrtca, kdo torej zavira celotno zadevo, da se že več let ne premakne z mrtve točke, mi po vsem, kar slišim in poslušam že več let, ni jasno.« Da je za izgradnjo varovanih stanovanj bolj smiselno iskati drugo lokacijo, se je strinjal tudi Miroslav Luci, ki je dejal: »Mislim, da je zadeva šla mimo. Mačice so zajete v energetsko sanacijo, kjer so v igri tudi evropska sredstva, zato s to lo- Uvodnik kacijo ni več računati, treba bo iskati alternativo v neposredni okolici, sicer bo znova preteklo kar nekaj let, preden se bo karkoli zgodilo.« Zgrožena nad dejstvom, da se že več let ni nič premaknilo z mrtve točke, je bila tudi Rozalija Ojstršek, ki je dejstvo, da nekdo lokalni skupnosti ponuja denar in projekt, ki bi pomenil razvoj in širši družbeni interes, ta pa ga zavrača, označila za absurdno. Varovana stanovanja ob cerkvi sv. Ožbalta? Kot najverjetnejša in verjetno tudi najprimernejša lokacija za varovana stanovanja se omenja zemljišče med stavbo Doma upokojencev in cerkvijo sv. Ožbalta, vključno s travnikom ob cerkvi. O tej možnosti se je vodstvo Doma že pogovarjalo s predstavniki cerkve, ki so tovrstnemu projektu bojda naklonjeni. V tem primeru bi Dom v ureditev vključil tudi cesto, ki sedaj vodi do vrtca. Dostop do njega bi potemtakem morali omogočiti z druge strani. Del omenjenega zemljišča je tudi v občinski lasti, zato je vodstvo Doma primorano čakati na mnenje občine. Patricija Kovačec Kidričevega imajo v krogu 300 metrov na voljo vse, kar potrebujejo za kakovostno bivanje in življenje. Če v to ne bi bil prepričan, se skupaj s predstavniki gospodarstva naše občine ne bi resno dogovarjali s tujimi partnerji o razvoju športnega turizma, ki je eden od strateških razvojnih ciljev naše občine. Poudarjam in takšne so tudi naše ugotovitve, da je danes v Kidričevem zagotovljena kakovost bivanja in življenja, saj smo za to zagotovili vse potrebne pogoje; od novega vrtca in prenovljene šole z novo šolsko kuhinjo do nove sodobne športne dvorane, novega zdravstvenega doma, ki je tik pred odprtjem, ter prenovljenega dvorca Šterntal. Skratka temu okolju in naselju Kidričevo, ki je bilo včasih za marsikaj prikrajšano, želimo vliti novo življenje in prepričan sem, da nam ne bo težko, saj so dejansko zagotovljeni ustreznejši pogoji tudi za mlade družine.« M. Ozmec Foto: M. Ozmec Zupan Anton Leskovar (desno) se je z Brankom Štruclom in Magdo Krajnc pogovarjal dobro uro in pol. Zelena energija je lahko nevarna Šele ko nas doleti katera od naravnih katastrof, se zavemo, kako krhek in nemočen je človek proti naravi. Žal so naravne nesreče zadnje čase tudi pri nas vse pogostejše, pojavljajo pa se tudi v novih, do sedaj manj ali popolnoma neznanih oblikah. Medtem ko smo bili v minulih letih na slovenskih tleh priča potresom, neurjem s točo, poplavam in suši, nas je letos doletela še ledena ujma, ki je naše življenje v hipu obrnila na glavo in nas skoraj popolnoma ohromila. Ne samo, da je močan žled tako rekoč oklestil slovenske gozdove, za mnoge se je življenje za nekaj časa povsem ustavilo, ponekod pa so zavladale že skoraj prave vojne razmere, saj so v mrazu, tudi več dni, ostali brez elektrike in vode. A pojavljajo se tudi druge nevarnosti. To so ugotovili tudi gasilci ob včerajšnjem požaru na piščančji farmi v Njiver-cah, saj so jih ob prihodu na požarišče opozorili, da je na ostrešju nameščena sončna elektrarna. Sicer lepo in prav, da so gradnje sočnih elektrarn zadnje čase tudi pri nas vse pogostejše, saj gre za poceni in obnovljivi vir energije. Ker je sonce brzplačno, razmeroma ugodni pa so tudi pogoji financiranja in subvencij, se solarne celice pojavljajo tudi na številnih strehah večjih javnih ali zasebnih objektov. Vsi se zavedamo, da je treba skrbeti za tako imenovano zeleno energijo, težave pa nastanejo, če pride do požara na takem objektu, saj mnogi še nimajo pravih izkušenj za gašenje in reševanje v takih primerih. Ob nepravilnem ravnanju, posredovanju ali pristopu namreč lahko pride do električnega udara, če je naprava še pod napetostjo. Gasilska zveza in Uprava za zaščito in reševanje sta sicer že pripravili podroben požarnovarnostni načrt z napotki za gasilce, kako naj ravnajo v primeru požara na sončni elektrarni, a je vprašanje, ali so z njegovo vsebino že povsod seznanjeni. Poleg nevarnosti zaradi neposrednega električnega udara, ki je lahko za reševalce smrtno nevaren, pa je problem tudi v samih modulih sončnih, ozirom solarnih celic, saj so ti sestavljeni iz silicijevih kristalov, eti-lena, vinil acetata, stekla, silikona ter različnih polimerov, oziroma plastike, saj večina teh sestavin ni klasificirana kot gradbeni in požarno odporni element. Gre za strupene in okolju nevarne snovi, da ne govorimo o razpolovni dobi silicija... Ja, sonce je sicer res brezplačno, vsaka napaka pa je lahko tudi zelo draga in celo smrtno nevarna. Martin Ozmec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: PK petek • 14. marca 2014 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Nove Mačice skoraj deset let v oblakih Po desetletju cincanja klavrni obeti Še ena ptujska zgodba, ki ima dolgo brado. Enota vrtca Mačice na Potrčevi cesti. Montažni Marlesov objekt, v katerega je umeščena enota Vrtca Ptuj, je bil zgrajen leta 1971, torej pred 43 leti. Lastnik objektov vrtca in pripadajočih zemljišč je Mestna občina (MO) Ptuj. Ker je vrtec v neposredni bližini ptujskega doma upokojencev, se je pred leti porodila ideja, da se vrtec zgradi na novi lokaciji, zemljišče in objekte vrtca pa odkupi Dom upokojencev Ptuj (Dom). Leta naj bi na zemljišču današnjih Mačic uredil varovana stanovanja. Ideja se je verificirala z dogovorom. 1. februarja 2005 so dogovor o tem, da MO Ptuj Mačice proda Domu in se za to enoto vrtca zagotovijo nadomestni prostori, podpisali župan MO Ptuj Štefan Čelan, ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž in direktorica Doma Kristina Dokl. Po prvotnih načrtih naj bi se nove Mačice gradile na Osoj-nikovi cesti. Kasneje so se načrti spremenili in naj bi bile Mačice umeščene v prostor na Raičevi ulici, v neposredno bližino vrtcev Narcisa in Marjetica. Po besedah župana Štefana Čelana bi bila gradnja na Raičevi v primerjavi z gradnjo na Osojnikovi bolj smiselna, saj je lokacija na Raičevi logistično ustreznejša. »V neposredni bližini sta dve enoti Vrtca Ptuj, kar bi nam omogočilo lažje povezovanje glede igralnih površin (notranjih in zunanjih) ter s tem doseganje prostorskih normativov. Prav tako je na tej lokaciji poslopje nekdanjih avtomehaničnih delavnic, ki jih nameravamo vključiti v nov objekt,« pove Čelan. V stari objekt se ni vlagalo, novi se ni gradil Ker je bila novogradnja Mačic od podpisa dogovora v letu 2005 načeloma načr- Foto: Črtomir Goznik Ob vseh zbranih dejstvih lahko zapišemo, da se nove Mačice skoraj zagotovo ne bodo gradile. Obstoječi objekt na Potrčevi cesti naj bi energetsko sanirali, Dom od načrtov za nakup odstopa, MO Ptuj denarja za novogradnjo nima. Edina možnost, da bi nove Mačice zaživele, v tem trenutku ostane samo še financiranje gradnje z zasebnim vlagateljem. Kar pa je v teh časih tudi zelo malo verjetno. tovana, se v obstoječi objekt na Potrčevi cesti ni vlagalo. MO Ptuj kot lastnica vlaganj naj ne bi dovolila, saj naj bi se načrtovala selitev in po njihovem investiranje v ta objekt naj ne bi bilo več smiselno. Nekaj nujnih vzdrževalnih del se je na objektu zaradi pritiska javnosti sicer postorilo pred dvema letoma. Situacija danes je sledeča: dogovor iz leta 2005 je še vedno samo na papirju, enota Mačic pa v 43 let starem dotrajanem objektu in na isti lokaciji. Dom Ptuj nepremičnin ni odkupil, pa tudi do novogradnje vrtca ne na Osojnikovi in ne na Raičevi ni prišlo. Na objektih sedmih enot Vrtca Ptuj, med katerimi so tudi Mačice, se od lani izvaja projekt energetske sanacije. Vrednost investicijskega projekta je nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. Naložba se v višini 749.711 evrov financira Kako velike in koliko so vredne Mačice? Zemljišče vrtca Mačice na Potrčevi cesti meri 88 arov, objekti vrtca so v skupni izmeri 1700 kvadratnih metrov. Poleg igralnic so v stavbi skupni prostori za vse enote ptujskih vrtcev: centralna kuhinja, delavnica za vzdrževanje opreme, pralnica in skladišče ter nakladalni prostor z garažo. Na MO Ptuj so pojasnili, da je bilo leta 2008 izdelano cenilno poročilo, po katerem je takratna tržna vrednost zemljišča s pripadajočim objektom znašala 936.000 evrov. Vodstvo Doma Ptuj si je v preteklosti intenzivno prizadevalo za nakup teh zemljišč in objektov. Kljub dogovoru izpred devetih let do prodaje ni prišlo, kakor tudi ne do novogradnje vrtca. Župan Čelan je pojasnil, da z vodstvom Doma razgovori o gradnji varovanih stanovanj potekajo ves čas in da se med možnimi lokacijami še vedno omenja območje Mačic. Direktorica Kristina Dokl pa je pojasnila, da za nakup lokacije vrtca Mačice z vodstvom MO Ptuj več ne potekajo nobeni pogovori. »Konkretno za to lokacijo (vrtec Mačice) ne,« je zapisala direktorica Doklova. V tej smeri je tekla tudi razprava na nedavni seji sveta zavoda Doma Ptuj, o čemer poročamo posebej v članku. iz evropskega kohezijskega sklada - energetska sanacija javnih stavb. 345.437 evrov zagotavlja MO Ptuj. Po besedah župana Štefana Čelana se za energetsko sanacijo Mačic načrtuje 484.503 evrov, kar je sicer nekaj manj kot polovica celotne vrednosti projekta obnove sedmih vrtčevskih enot. »Energetska sanacija stavb Vrtca Ptuj poteka v skladu s terminskim planom, dela se trenutno izvajajo na petih enotah, medtem ko so pri enotah Tulipan in Mačice zaradi svoje zahtevnosti usklajevanja potekala nekoliko dlje oziroma za enoto Mačice še potekajo, saj smo s posegi v objekt odkrili drugačno sestavo posameznih elementov in je treba temu prilagoditi obnovo. Za Mačice se pripravlja PZI in nov popis, dela na objektu bodo začeli po izvedenih pogajanjih za spremenjena in dodatna dela, predvidoma maja,« je dejal župan. Tudi pri energetski prenovi se zatika prav pri Mačicah Glede na to, da se za obnovo Mačic pripravlja nov popis del, se upravičeno zastavi vprašanje, ali je bil prvotni izveden površno in kdo ga je pripravil. »Projektno dokumentacijo in vlogo za javni razpis za sredstva je pripravila LEA Spodnje Podravje. Dodatna dela so potrebna zaradi spremembe v izvedbi strehe in uskladitvi stavbnega pohištva. Streho na enoti Mačice je treba prilagoditi obstoječi sestavi in zaščititi z dodatno hidroizolacijo zaradi zelo nizkega naklona. Dodatna dela predstavljajo tudi prestavitve peskolovov izven fasadnega ovoja, podaljšanje in obnovo strelovodov ter prilagoditev zunanjih vratnih in okenskih odprtin novi debelini fasade. Z gradbeno pogodbo se je izvajalec obvezal izvršiti morebitna dodatna dela in popravila, ki niso zajeta v ponudbi, so se pa pokazala kot nujno potrebna ali pa jih je naročnik dodatno naročil,« je povedal Čelan. Ob dejstvu, da se bo v enoto Mačic vložilo pol milijona evrov, smo na MO Ptuj povprašali, ali to pomeni, da so desetletni načrti o novogradnji Mačic, ki so bili v obdobju zadnjih dveh let še posebej intenzivni, zaustavljeni. »Prizadevanja za novogradnjo Mačic niso zamrla. Sredstev za preselitev na drugo lokacijo nimamo zagotovljenih, intenzivno iščemo rešitve v smislu pridobivanja sredstev iz razpisov ali drugih možnih virov financiranja. Vlaganja v obstoječo enoto Mačic so potrebna V povojih ostal tudi vrtec Jasmin na Vičavi Poleg Mačic se je na Ptuju predvidevala gradnja še enega novega vrtca. Gre za štirioddelčni vrtec Jasmin, ki naj bi ga na Vičavi na zemljišču nekdanjega gostišča Zlata goska gradilo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Vrtec bi lahko sprejel 72 otrok. Kot vse kaže, je tudi izvedba tega projekta vprašljiva, saj se po naših podatkih situacija v treh letih ni niti najmanj premaknila. »V tej fazi gre za zasebno naložbo. MO bi pod določenimi pogoji lahko izgrajeni objekt preko najemnine uporabljala. Vse pa je odvisno od števila otrok, ki se bodo v prihodnjih letih vključevali v predšolsko vzgojo,« je pojasnil župan Čelan. O načrtih glede gradnje vrtca Jasmin na Vičavi, za katerega je bilo leta 2011 izdano gradbeno dovoljenje, smo povprašali še investitorja. Direktor CPP Martin Turk je povedal, da so z vodstvom MO Ptuj in Vrtca Ptuj leta 2011 za realizacijo imenovanega projekta podpisali pismo o nameri. »Od namere izgradnje vrtca nismo odstopili. Mi smo obveznosti, za katere smo se takrat zavezali, izpolnili. Čakamo, da svoje zaveze iz pisma o nameri realizira še druga stran,« je na naše novinarsko vprašanje odgovoril direktor Turk. Zaveze, ki bi jih morala realizirati MO Ptuj, naj bi bile po naših informacijah finančne narave. Vprašljiva sta najverjetneje način in ročnost financiranja. Po nam doslej znanih podatkih naj bi CPP vrtec zgradil, uporabljal bi ga Vrtec Ptuj, MO Ptuj bi za objekt plačevala neke vrste finančni lizing. že zato, da se izboljšajo pogoji bivanja otrok in zaposlenih,« pravijo na ptujski občini. Namesto vrtcev dominikanski samostan Eden izmed možnih virov financiranja novogradnje vrtca bi lahko bila evropska sredstva iz tako imenovanega razpisa za razvoj regij (RRP). Iz tega naslova so vrtce zgradile številne občine, medtem ko je MO Ptuj prednost pri črpanju denarja iz RRP med drugim namenila obnovi dominikanskega samostana in urejanju Mestnega trga. Prvi mož ptujske občine na vprašanje, zakaj za novogradnjo vrtca niso izkoristili sredstev iz naslova RRP, odgovarja takole: »Ker je največji delež sredstev kot upravičenih stroškov bilo možno koristiti na okoljskih projektih, smo glavnino denarja iz RRP porabili za ta namen. Del sredstev smo kljub temu namenili gradnji energetsko varčnega vrtca Podlesek.« Novogradnja Mačic je bila tudi Čelanova predvolilna obljuba. Zakaj do gradnje ni prišlo, čeprav je bil dogovor o tem podpisan pred devetimi leti, je župan odgovoril: »O prioritetah za posamezne investicije smo se dogovorili na mestnem svetu. Prednost imajo tiste investicije, kjer je možno pridobiti čim več evropskih, državnih in zasebnih sredstev. Žal je za področje predšolske vzgoje tovrstnih virov zelo malo, zato se investicija še ni začela.« Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 14. marca 2014 Slovenija • Rejniška dejavnost pri nas Ptuj na vrhu po številu rejniških družin Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. V Sloveniji je trenutno 738 rejnikov, pri katerih je nameščenih 1017 otrok. Država za rejnine letno nameni med 6 in 7 milijoni evrov. Foto: Črtomir Goznik Rejništvo je urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, samo izvajanje rejniške dejavnosti pa je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti. Ta ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja, način izvajanja rejniške dejavnosti, njeno financiranje ter nekatera druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Vsak, ki želi postati rejnik, mora namreč pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Rejništvo je začasen ukrep Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, nam je pojasnil, da je rejništvo sicer začasni ukrep, do katerega pride v primeru, če otrok ostane brez obeh staršev ali če starši zanemarjajo svojo vlogo vzgoje in varstva otroka. Kadar se ugotovi, da otrok iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših oz. je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi, je rejništvo eden izmed ukrepov, ki jih lahko uporabi center za socialno delo. Ocena, kdaj je otrok v matični družini ogrožen do take mere, da ga je treba iz družine umakniti, je odvisno od strokovne presoje v vsakem primeru posebej. Osnovno načelo instituta rejništva je zasledovanje načela največje koristi otroka, ki zaradi različnih razlogov krajši ali daljši čas ne more živeti v svoji matični družini. »Pri rejništvu ne gre le za to, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, preprosto najdemo nadomestno družino. Gre tudi za odgovornost, da najdemo družino, kjer bo otrok pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko dobiti drugje. Pomembna prednost namestitve otroka v rejniško družino je torej dejstvo, da je to družina, kjer veljajo določena družinska pravila, kjer so vloge razdeljene med družinske člane, kjer se rešujejo konflik- ti, kjer se deli delo in obveznosti in kjer so prisotna čustva. V rejništvu torej potrebujemo sodelavce, ki bodo to hoteli in znali biti v vsakokratnem iskanju najustreznejše obravnave in odločitev za posameznega otroka. Naloga CSD je, da nudimo pomoč tako otrokom kot tudi staršem,« poudarja Kerin in dodaja, da pred oddajo otroka v rejništvo izvedejo še druge ukrepe. Kot enega najuspešnejših omenja program Laične pomoči družinam, ki ga izvajajo od leta 2006 in predstavlja dodatno oporo družinam, ki same vse težje funkcionirajo v svojem socialnem okolju. Z vsakodnevno prisotnostjo sodelavcev CSD v družinah preprečujejo nasilje v družinah, pomagajo otrokom pri učenju, usmerjajo k boljši komunikaciji med družinskimi člani in podobno. V program je bilo v lanskem letu vključenih 33 družin, s 102 otroki in mladostniki. Na območju CSD Ptuj 49 rejniških družin z 78 otroki Kot smo izvedeli v CSD Ptuj, je na območju upravne enote Ptuj 40 rejnikov, CSD Ptuj pa vodi primere v še devetih družinah izven naše upravne enote. V 49 rejniških družinah je tako trenutno nameščenih 78 otrok, njihovo število se po besedah strokovnih sodelavk zmeraj giblje med 75 in 80. V povprečju sta v eni rejniški družini nameščena dva otroka. Kot je še povedal Kerin, otroci pretežno ostajajo pri eni družini, zelo redki so primeri, da se selijo. Strokovni delavci CSD se namreč trudijo, da so-rojence nameščajo skupaj ter da otroci po namestitvi več ne menjavajo okolja. Kdo lahko postane rejnik? Prvi korak je, da se vsak, ki želi izvajati rejniško dejavnost, zglasi na centru za socialno delo. Če se oseba odloči, da želi postati rejnica oziroma rejnik, tam vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Center ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje, določene po zakonu, to je, da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ima končano vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo in biti mora polnoletna. Poleg tega za osebo tudi ne sme obstajati noben zakonski zadržek, to pomeni, da ji ne sme biti odvzeta roditeljska pravica in poslovna sposobnost, kot tudi ne sme živeti z osebo, ki ji je bilo to odvzeto. Rejnik tudi ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo. V nadaljevanju center za socialno delo pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Podlaga za pripravo ocene je struktura družine in izobrazba kandidatov, materialna sigurnost, osebna primernost, pomemb- ni pa so tudi partnerski odnos in odnosi v družini. Strokovni delavci pri oblikovanju poročila upoštevajo še kandidatova vodila pri vzgoji ter zrelost odločitve za rejništvo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, ta je vsako leto v septembru, do katerega je treba vloge posredovati na ministrstvo. Zakonsko določena Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rej-niške dejavnosti izmed vseh prejetih vlog izbere kandidate, ki so po mnenju komisije primerni za izvajanje rejni-ške dejavnosti, ter jih napoti na usposabljanje. Ta trajajo 10-12 ur, dvakrat po en dan, in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku. Na podlagi uspešno končanega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše Miran Kerin, direktor CSD Ptuj Višina izplačil rejnin v Sloveniji Foto: Črtomir Goznik Leto 2009 2010 2011 2012 2013 Sredstva (v evrih) 6.981.934 7.000.337 6.865.605 6.338.584 6.133.878 Število rejnikov in otrok v rejništvu po letih* Leto Število rejnikov Število otrok v rejništvu 2007 856 1189 2008 833 1161 2009 815 1163 2010 807 1135 2011 781 1092 2012 774 1042 2013 753 1027 *Stanje konec decembra Vir: MDDSZ Vir: MDDSZ Višina izplačil rejnin v UE Ptuj Leto 2009 2010 2011 2012 2013 Sredstva (v evrih) 472.894 471.645 450.750 403.686 423.522 Vir: CSD Ptuj petek • 14. marca 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 Rejništvo na Ormoškem Kot so nam sporočili s Centra za socialno delo (CSD) Ormož, je trenutno v rejništvu, za katere je pristojen ormoški center, 16 otrok. Lansko leto je bilo v povprečju v reji 17 otrok. »Otroci so v rejništvu do polnoletnosti oziroma najdlje do 26. leta starosti. Po preteku rejniške pogodbe ostanejo v rejniških družinah do osamosvojitve. Le izjemoma rejništvo traja kratek čas,« so o tem, kako dolgo traja rejništvo, povedali na CSD Ormož. Povprašali smo še, koliko denarja je CSD Ormož vse od leta 2008 pa do leta 2013 namenil otrokom v rejništvu. Izplačila rejnin, ki zajemajo materialne stroške za otroka in plačilo rejnici za delo, so se z leti spreminjala. Za leto 2008 je CSD Ormož namenil dobrih 85.000 evrov za rejnine. Leta 2009 nekaj več kot 83.000 evrov, leta 2010 slabih 107.000 evrov, leta 2011 dobrih 98.000 evrov, leta 2012 nekaj več kot 114.000 evrov in lansko leto približno 112.000 evrov. Izplačila rejnin Leto Materialni stroški za otroka + plačilo rejnici za delo 2008 85.635,61 € 2009 83.591,99 € 2010 106.901,37 € 2011 98.478,25 € 2012 114.580.28 € 2013 112.044,84 € Foto: Črtomir Goznik v evidenco dovoljenj. Krajši je postopek pridobitve dovoljenja, ko se izkaže, da bi bilo za konkretnega otroka najbolje, da skrb zanj prevzame otrokov sorodnik. V takšni situaciji otrokovemu sorodniku ni treba kandidati po zgornjem postopku, pač pa ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve pristojnega centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva v konkretnem primeru v otrokovo korist. Kot otrokovi sorodniki se po zakonu štejejo stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra. Novela ZIRD, ki je začela veljati v začetku leta 2013, dopušča še eno izjemo, in sicer, da se lahko izjemoma izda dovoljenje tudi osebi, ki ni otrokov sorodnik, če se izkaže, da je za konkretnega otroka zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo, ki je v njegovo največjo korist. Izbor družine prilagojen potrebam otroka in ne obratno Po odločitvi, da se otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra za socialno delo, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Po namestitvi vsakega otroka v rejništvo center za socialno delo oblikuje skupino, ki načrtuje in spremlja rejni- Foto: Črtomir Goznik Vodji programa rejništva na CSD Ptuj sta Zinka Kokol in Irena Lešnik. Število rejnic in rejnikov z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti (januar 2014) Rejniki, pri katerih so trenutno nameščeni otroci 602 Rejniki, pri katerih trenutno ni nameščenih otrok 136 Rejniki, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic 120 Število prostih mest pri rejnicah in rejnikih 167 Skupaj 738 štvo za posameznega otroka. V okviru tako imenovane individualne projektne skupine se pripravi konkretni načrt izvajanja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremlja se otrokov čustveni razvoj in vedenje, njegovo zdravje, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino ter odnose z vrstniki. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva. Za vsakega otroka morata center za socialno delo in rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V njej se določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe otroka, ki je nameščen v družino, višino in način plačevanja rejnine, način in rok prenehanja rejniške pogodbe ter morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru. Ob tem velja poudariti, da se lahko veljavnost rejniške pogodbe podaljša tudi po polnoletnosti osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, če ta s tem soglaša, vendar le iz dveh razlogov, in sicer če oseba zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo ali če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja. Rejnik je dolžan omogočati in spodbujati stike med otrokom in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa. Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati obveznih usposabljanj. V obvezna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo. Rejnina 529 evrov za otroka Rejnik je za posameznega otroka upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka. Sredstva za materialne stroške v letu od januarja letos znašajo 291,27 evra, denarni prejemek v znesku otroškega dodatka znaša 114,31 evra, oskrbnina znaša skupaj 405,58 evra oz. 291,27 evra za starejše od 18 let. Plačilo dela rejniku znaša 123,51 evra. Oskrbnina se lahko zniža ali zviša za 25 ali 50 % glede na potrebe otroka, ravno tako se lahko plačilo dela poveča zaradi izvajanja rejniške dejavnosti, če otrok potrebuje posebno skrb. Osnovna mesečna rejnina za enega otroka znaša torej 529,09 evra oz. 414,78 evra za osebe v rejništvu, starejše od 18 let. Poleg rejnine je rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka v višini denarnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če CSD oceni, da je otrok ob namestitvi potreben nakupa dodatnih oblačil, obutve, Rejništvo na Bistriškem Leto Otroci v rejništvu (pristojnost CSD Slov. Bistrica) Rejniki v pristojnosti CSD Slov. Bistrica 2008 23 26 2009 29 26 2010 29 27 2011 33 31 2012 30 28 2013 29 27 2014 29 27 »Rejništva, ki jih imamo na tukajšnjem centru za socialno delo, so večinoma dolgotrajna in se končajo predvsem ob koncu šolanja otrok v rejništvu,« je dejala Tanja Mišič s Centra za socialno delo Slovenska Bistrica. Za otroka v rejništvu prejme rejnik skupno 529,09 evra. Ta vsota zajema 291,27 evra za materialne stroške, 114,31 evra je znesek v obliki otroškega dodatka ter 123,51 evra za plačilo dela rejniku. Število otrok v rejništvu (januar 2014) Skupaj 1017 Deklic 528 Dečkov 489 Število otrok, nameščenih v družine, ki izvajajo rejniško dejavnost kot sorodniki 262 Vir: MDDSZ Vir: MDDSZ 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 14. marca 2014 potrebščin in opreme zanj. V letu 2013 je ta prejemek znašal 280,75 evra. Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status so dolžnosti rejnika v razmerju do otroka v rejništvu enake. Zakon določa, da lahko rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pod pogojem, da ni v delovnem razmerju ali družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če se odloči za tovrstni poklic, mora izpolnjevati normativ, kar pomeni, da mora imeti istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca. Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost. Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic in ima v skladu z normativom v rejništvu tri otroke, prejme mesečno 1.561,68 evra mesečno za tri otroke, to je 3 x 520,56 evra, poleg tega se mu plačujejo tudi prispevki za socialno varnost v višini 299,35 evra (od osnove 783,66 evra). Tako kot rejnina so tudi sredstva za prispevke za socialno varnost zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine. Patricija Kovačec, Monika Levanič, Mojca Vtič Rejništvo na bistriškem - izplačila rejnin Leto Skupni znesek, ki ga prejme rejnik v € Otroci v rejništvu Skupno sredstev za rejništvo v € 2008 491,35 23 11301,05 2009 502,65 29 14576,85 2010 508,69 29 14752,01 2011 510,56 33 16848,48 2012 510,56 30 15316,80 2013 520,56 29 15096,24 2014 529,09 29 15343,61 Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Z Angelo in Rudolfom Arnušem o rejništvu Otrokom želita dati kar najboljšo popotnico za življenje Pri Arnuševih se z rejništvom ukvarjajo že dobrih dvajset let, začeli so leta 1993. Že 18 let je za Angelo Arnuš rejništvo tudi poklic, za svoje delo je pridobila licenco. Tako Angela kot njen mož sta starša z velikimi črkami, ne samo svojima otrokoma, temveč tudi otrokom v rejništvu, v okviru katerega zanje prevzemata varstvo in vzgojo. Z dopolnitvijo zakona na področju rejništva so se pooblastila rejnikom v lanskem letu nekoliko razširila. Tako rejniki lahko po novem otrokom urejajo osebno izkaznico, podpišejo potrdilo za šolo v naravi, zakonito zastopanje pa še vedno ostaja staršem. »Vsi otroci so naši otroci, vse jih imava enako rada, med njimi ne delava razlik,« poudarjata. Čeprav niso zrasli pod njenim srcem, rastejo ob njem, pravi Angela Arnuš, ki je za svojo predano delo rejnice lani prejela tudi državno priznanje na področju rejništva. Celotna naša družina živi z rejništvom, brez te podpore ne bi mogla opravljati tega dela, ne bi mogla prevzemati skrbi in odgovornosti za vsakega otroka posebej in vse skupaj, pove. Predvsem pa je pomembno, da se otrok v rejniški družini počuti varno. Rejništvo je eden od najpomembnejših inštitutov družinskega varstva. V rejniški družini dobijo otroci toplino, ljubezen, medsebojno pomoč, otrokom iz neurejenih okolij omogoča, da ponovno zaživijo v družini. Najprej sta Arnuševa v svojo družino sprejela deklico, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Pri njih je že 20 let, njen prihod je spodbudila njuna hči z motnjo v duševnem razvoju, prebolela je meningitis, ki si je zaželela sestrico, ker ji bratec ni posvečal toliko pozornosti, kot si je sama želela, o tem je pripovedovala tudi v šoli. Še danes sta skupaj v sobi, se skupaj igrata. Čez tri leta so se deklici pridružili trije sorojenci. Danes so že vsi samostojni. Dve dekleti sta se preselili in si ustvarili lastni družini, še vedno pa sta v stikih tudi z rejniško družino. Prva deklica in fant, ki pa nista imela možnosti, da se vrneta k staršem, sta po končanem šolanju ostala pri rejnikih, z njimi živita v skupnem gospodinjstvu, z rejniško družino sta stkala pristne in nedeljive vezi, fant je po svoji polnoletnosti tudi prevzel priimek Arnuš, in kot vse kaže, si bo tudi on kmalu ustvaril svojo družino. Še ne dolgo tega je bil prepričan, da še ima čas za punce, ko se je zgodilo. Krajše obdobje je bila pri Arnuševih tudi polsestra so- Angela in Rudolf Arnuš rojencev, ki je danes že polnoletna, zaradi hudih vedenjskih in duševnih motenj zdaj biva v Zavodu Hrastovec, a ostaja v stikih z Arnuševimi. Leta 2009 so v rejništvo sprejeli petletno deklico s cerebralno paralizo, s prirojeno deformacijo obeh stopal, lani pa so v družino sprejeli osnovnošolca, brata in sestro, tako je Angela trenutno rejnica trem otrokom. Skupaj z možem Rudolfom, ki se že od vsega začetka aktivno vključuje pri delu z otroki, se po najboljših močeh trudita otrokom ustvariti prijetno vzdušje, da bi se pri njih kar najbolje počutili in dobili kar najboljšo popotnico za življenje, za svojo pot v samostojnost. V rejniških družinah otroci po navadi ostanejo do osamosvojitve. V CSD Ptuj še niso imeli primera, da bi po končanem rejništvu nekoga, ki ne bi imel kam, rejniki pustili na cedilu, da bi moral oditi. Vse za dobro počutje in kakovostno bivanje otrok Dom in okolico svoje hiše sta Arnuševa uredila tako, da imajo otroci odlične pogoje za igro, za ukvarjanje z domačimi živalmi, po njihovih zmožnostih jih tudi vključujeta v delo, skupaj načrtujejo življenje v družini, usklajujejo vsakodnevne aktivnosti, da bi si nabrali čim več koristnih izkušenj, saj so jima izjemno pomembni njihovi občutki in doživljanje. Kot sta povedali članici strokovnega tima za rejništvo v CSD Ptuj Irena Lešnik in Zinka Kokol, univ. dipl. soc. delavki, odgovorni za rejništvo, posvojitve in stalno skrbništvo, ima Angela Arnuš izredne sposobnosti razumevanja in sprejemanja drugačnosti. S svojim pozitivnim odnosom do drugačnosti je bila in je dober zgled za otroke, ki se preko njenega odnosa tudi sami učijo podobnih vrednot za življenje. V skrbi in odgovornosti se angažira maksimalno za vsakega otroka posebej. Sledila je razvojnim potrebam otrok, upoštevala njihovo mnenje, želje, iskala in spodbujala pozitivno pri njih, ustvarjala optimalne pogoje za razvoj potencialov in sposobnosti vsakega od otrok. Vedno jih je spodbujala tudi k ohranjanju stikov s člani matične družine, če so ti stiki v korist otroka, njihovi starši pa so vedno dobrodošli gostje na njenem domu. Vsak napredek otrok je hkrati tudi njun. Znata ga tudi nagraditi, otroci to znajo ceniti. Tudi v CSD Ptuj spodbujajo stike rejnikov z matičnimi družinami, s Centrom redno sodeluje tudi Angela, udeležuje se srečanj skupine rejnic, izobraževanj, skupnih srečanj rejniških družin in re-jencev, izletov, prireditev, poleg tega aktivno sodeluje tudi v individualni projektni skupini. Kot rejnica je Angela Arnuš preudarna, samostojna, pri odločitvah so ji vedno v ospredju koristi otrok, njihova osebna rast in dvig njihove samozavesti, poudarjajo v CSD Ptuj. Rejništvo doživlja kot osebno rast, kot obogatitev svojega življenja, navdihuje s svojim večnim optimizmom, da je vsak problem rešljiv. Njeno predano delo z otroki, njeno prizadevanje za njihov razvoj in napredek, za odgovoren odnos do življenja in ljudi nasploh ji je prineslo tudi priznanje za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti v letu 2013, ki ga podeljuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Hiša Arnuševih je polna ljubezni, topline in prijetnega vzdušja, vsi si medsebojno pomagajo, vsak prispeva tisto, kar lahko. »Kadarkoli jih obiščemo, je vse na svojem mestu, pospravljeno, čisto, vse je tako organizirano, da se človek samo čudi, kako Angeli in Rudolfu vse to uspeva,« še povedo v Centru. Arnuševa namreč tudi v interesu varovanja podatkov nista želela na veliko govoriti o svojem delu z otroki, ki morajo po sili razmer zapustiti svojo družino in varen dom najdejo pri njih. Dati jim želita le najboljšo popotnico za samostojno življenje. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik petek • 14. marca 2014 Gospodarstvo Štajerski 7 Slovenija, Podravje • Kaj pomeni zamrznitev evropskih sredstev V proračunih lahko nastane ogromna finančna vrzel V Sloveniji je minuli teden odjeknila novica o zaustavitvi plačil sredstev evropske kohezijske politike v okviru dveh programov: Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture ter Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov ali tako imenovanega RRP. Oba programa se navezujeta na obdobje 2007-2013. Sredstva iz Kohezijskega sklada EU za obdobje 2007-2013 so v tem hipu za nedoločen čas za Slovenijo blokirana. Na novo finančno perspektivo 2014-2020, v katero smo že vstopili, Slovenija še sploh ni pripravljena. »V novi finančni perspektivi lahko pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov pričakujemo vsaj enoletno zamudo. Črpanje teh sredstev bi se lahko, glede na trenutno časovnico, pričelo šele v letu 2015,« pravijo na ZRS Bistra Ptuj. Se bodo občine za poplačilo izvajalcev zaradi blokade sredstev iz kohezijskega vira primorane nenačrtovano zadolžiti, da bodo poplačale že izvedena dela? Država v primeru dolgotrajnejše blokade napoveduje tudi težave z likvidnostjo. Foto: MZ Izplačilo sredstev naj bi Evropska komisija (EK) zamrznila zaradi odkritih nepravilnosti in sistemskih napak. Ustavljeni so štirje zahtevki v višini 185 milijonov evrov, zamrznitev pa velja tudi za vse nadaljnje zahtevke. Ta dejstva postavljajo Slovenijo v položaj, ko mora na zahtevo Komisije na ugotovitve izvesti popravljalne ukrepe, izvajati nadzor nad implementacijo ukrepov, o tem pripraviti poročilo ter o njih podati tudi revizijsko mnenje. Z odločitvijo EK je Slovenija izrazila nestrinjanje in poudarila, da se revizijski organ ne strinja z nekaterimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. Prav tako je Slovenija EK pozvala, naj počaka do zaključka postopkov, povezanih z njenim revizijskim poročilom, in da naj ponovno pretehta svojo odločitev. »Zaustavitev plačil namreč pomeni resno likvidnostno nevarnost, ki bo povzročila nezmožnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti države do upravičencev do sredstev evropske kohezijske politike,« so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Država o grešnikih molči Na Ministrstvu za finance ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo se pozanimali, kateri so tisti projekti, zaradi katerih je Sloveniji začasno zaustavljeno izplačilo evropskega kohezijskega de- narja. »Osnutek revizijskega poročila EK je označen s stopnjo 'zaupno', to oznako mu je dodelila EK. Ugotovitve in priporočila iz osnutka poročila niso dokončni in se lahko po usklajevalnem postopku tudi spremenijo. Če bi med osnutkom in končnim poročilom prišlo do razlik, bi lahko bila subjektom, ki so v poročilu izpostavljeni, neupravičeno povzročena škoda. Iz teh razlogov tudi o konkretnih primerih oz. projektih ne moremo in ne smemo dajati pojasnil. Prekinitev plačil velja za vse morebitne predložene zahtevke za oba operativna programa, dokler po mnenju EK nepravilnosti ne bodo odpravljene,« so povedali na Ministrstvu za finance. Večina občinskih projektov vezana na sredstva, ki jih je EK zablokirala Iz evropskega kohezijskega sklada se na območju Podravja ta čas financira več investicij. Za podatke o projektih, ki se financirajo iz dveh programov, za katera so ta hip zamrznjena izplačila, smo zaprosili Znan-stveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj. Mojca Šibila Drobnič nam je pojasnila, da razpolagajo samo s podatki o tistih projektih, ki jih občine peljejo preko njih. Na seznamu projektov, za katere so bila sredstva odobrena v letu 2013, so energetska sanacija OŠ Cir-kulane, modernizacija ceste Hum-Gradišča, ceste Medrib-nik-Gruškovec-Ržakov breg-Pisanec in ceste Mali Okič-Veli-ki Okič (vsi trije odseki so v občini Cirkulane). Občini Destr-nik je bil lani odobren projekt energetske sanacije poslopja OŠ, leto pred tem pa ureditev poslovne cone Janežovski Vrh. Občina Dornava s sredstvi RRP gradi večnamenski center - va-ško-kulturno dvorano, občini Gorišnica in Juršinci sta lani dobili odobren projekt energetske sanacije poslopij osnovnih šol. Občina Juršinci iz naslova RRP črpa tudi denar za obnovo vodovodnega omrežja in gradnjo fekalne kanalizacije s čistilno napravo v Gabrni-ku ter nadzidavo vrtca pri OŠ Juršinci. Občini Hajdina in Kidričevo s sredstvi RRP gradita kanalizacijski sistem. Občini Majšperk so bili lani odobreni trije projekti: energetska sanacija poslopja zdravstvenega doma in podružnične osnovne šole na Ptujski Gori ter modernizacija cest Poluce-Kosovo sedlo in Sitež-Jelovice. Občina Markovci je iz naslova lani odobrenih sredstev energetsko sanirala poslopje OŠ, iz istega vira gradijo tudi večnamenski center Sobetinci. Občini Pod-lehnik so bili v minulem letu odobreni projekti energetske sanacije OŠ in rekonstrukcije dveh cest: mejni prehod Gru-škovje-Zg. Gruškovje in Koz-minci-Strajna-Rodni Vrh. MO Ptuj je lani dobila odobrene štiri projekte: dominikanski samostan II. faza, rekonstrukcija Mestnega trga, ureditev P+R parkirišča na Zadružnem trgu in energetsko sanacijo stavb sedmih enot Vrtca Ptuj. Leta 2012 so dobili odobreno financiranje projekta energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave. V občini Videm se ureja obrtna cona, gradi se kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, energetsko so sanirali tudi poslopje matične OŠ. Občina Žetale je lani prejela odobreno sofinanciranje energetske obnove zdravstvenega doma in modernizacije dveh odsekov lokalnih cest, občina Zavrč pa modernizacijo treh cest (Pestike-Belski Vrh, Gorenjski Vrh-Šentjanž, Gorenjski Vrh-Felfar) in energetske obnove poslopja OŠ. S sredstvi iz kohezije se financirajo novogradnja vrtca in kanalizacija v občini Sv. Tomaž, kanalizacij a v Središču ob Dravi, kanalizacija v Ormožu ter gradnja vodovodnega sistema v vseh treh ormoških občinah. Na večini projektov, ki smo jih našteli, so dela še v teku, na nekaterih projektih so že končana. Evropska sredstva za vse naštete projekte se Republiki Sloveniji povrnejo prav iz programov, za katere je EK zaustavila izplačila. Zato se povsem upravičeno zastavi vprašanje, kako velika finančna vrzel lali-ko nastane v občinskih proračunih, če država ne bo imela denarja za izplačilo izstavljenih situacij. Za projekte, ki so bili iz naslova RRP za sofinanciranje odobreni na sedmem javnem pozivu (lani jeseni), podobno kot za kanalizacijo Ptuj, Gorišnica, Markovci, tudi še niso sklenjene pogodbe o sofinanciranju projektov, ampak so občine prejele zgolj sklepe o odobritvi. Samo sklep pa še ne zagotavlja, da bodo državna in evropska sredstva občini tudi dejansko izplačala. »Razlog za to je novi Zakon o izvrševanju proračuna, ki predpisuje ponovno potrditev projektov na Vladi, kljub temu da so sklepi že izdani. Zato imajo občine zadržke glede začetka izvajanja projektov. Na podlagi sklepa sicer lahko začnejo izvedbo projektov, vendar brez pogodbe ni 100 % zagotovila, da bodo sredstva občinam povrnjena,« pojasnjuje Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj. Na Bistri vseeno optimistični Trenutno stanje glede blokade EK na črpanje kohezij-skih sredstev na ZRS Bistra komentirajo takole: »Vsekakor ni dobro, da je prišlo do ustavitve izplačil s strani EK, predvsem ker naj bi bile ugo- tovljene pomanjkljivosti v sistemu za upravljanje in nadzor programov, ki po mnenju EK ne deluje v skladu z njihovimi pričakovanji. Ustavitev izplačil bi lahko ogrozila upravljavce oziroma nosilce projektov (občine), katerih projekti so sofinancirani iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Če država ne bo čim prej dobila pričakovanih sredstev s strani Evropske komisije nazaj v svoj proračun, tudi ne bo imela sredstev za izplačilo zahtevkov izvajalcem projektov, ki se že izvajajo. Menimo, da je treba počakati nekaj časa, da se te zadeve med EK in pristojnimi nacionalnimi organi razčistijo. Zdajšnja situacija še ne pomeni nujno izgube denarja. Šlo naj bi namreč za rutinski postopek, ki ga EK opravlja v vseh članicah, da zagotovi ustrezno porabo denarja davkoplačevalcev. Vsi skupaj upamo, da bo problem mogoče rešiti v nekaj tednih, če bodo slovenske oblasti upoštevale pomisleke Komisije glede sistemskih in finančnih vidikov in da bomo zraven ugodne rešitve problema pridobili tudi bolj odprt in transparenten sistem za upravljanje in nadzor programov.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Zapleti bodo imeli dolgoročne posledice Darinka Fakin, županja občine Majšperk in predsednica območnega razvojnega sveta Sp. Podravje: »Samo upamo lahko, da bo vlada ta problem čim prej razrešila, saj takšni zapleti pomenijo veliko težav, ki se pojavijo tako pri občinah kot pri izvajalcih, imajo pa tudi dolgoročnejše posledice. Če bo zaprtje trajalo predolgo, tega ne bodo zdržale ne občine in ne izvajalci, zadolževanje lahko le začasno ublaži situacijo. Reševanje nastale situacije je odvisno predvsem od kondicije občine, kar pomeni, da se bo morala vsaka zase oziroma se bodo morale skupaj z izvajalci odločiti, do kod si upajo oziroma do kod je smiselno iti brez zagotovila o plačilu. Vsekakor pa to ni način dela, ki ga pričakujemo v urejeni družbi.« PK Foto: MZ Evropska komisija je Sloveniji zamrznila pomemben vir razvojnega denarja. Iz naslova kohezije se namreč financira večina občinskih naložb. Med temi jih je vrsta v našem okolju. 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 14. marca 2014 Ormož • Okrogla miza o aktivnem državljanstvu mladih Če dela v Ormožu ne bo, gremo v tujino! »Politika ti prinese več slabega kot dobrega. Takoj ko postaneš član neke politične opcije, te nadlegujejo in napadajo z drugih strani. Poleg tega pa, vprašajte se, kakšno je odločanje politikov - ali ravnajo po svoji vesti ali se podredijo načelom stranke, ki pa so v nasprotju z lastnimi načeli,« takšna in podobna mnenja so v prostorih Mladinskega centra Ormož odmevala na ponedeljkovi okrogli mizi o aktivnem državljanstvu mladih. G Foto: ML Na okrogli mizi, kjer so debatirali tudi župan Alojz Sok, poslanec SDS Andrej Čuš ter podžupana Branko Sumenjak in Zlatan Fafulic, so največ govorili o neaktivnem vključevanju mladih v politiko in brezposelnosti mladih v Ormožu. Mladinski center Ormož (MCO) je že tretjič organiziral tovrstno okroglo mizo, na kateri so predstavniki dijakov in študentov, aktivni iskalci dela ter prostovoljci skupaj z lokalnimi odločevalci debatirali o aktivni vlogi mladih in participaciji mladih. Največ so govorili o neaktivnosti mladih v politiki. Župan Alojza Sok, poslanec SDS Andrej Čuš ter podžupana Branko Sumenjak in Zlatan Fafulic so bili namreč enotni, da so mladi sicer družbeno aktivni, a neaktivni v politiki. In da se že takoj na začetku dislocirajo od politike. »Mlade moti beseda politika. V ormoškem občinskem svetu ni člana, ki bi bil star 20 let. Na državni ravni imamo samo tri poslance pod trideset let. A zadevo bi bilo treba drugače obrniti. Pogrešam in apeliram na vse mlade, da se aktivno vključijo v vplivanje na odločitve. Mladi morate začeti vplivati,« je povedal podžupan Fafulic in še dodal: »Moramo vas slišati. In ena od poti je pot odločanja oziroma vplivanja, ki je zelo pomembna. Tu pričakujem, da se boste angažirali in naredili korak več.« A mladi očitno v politiko ne verjamejo. Večina debaterjev je bila namreč mnenja, da politika prinese več slabega kot dobrega. »Vprašanje je, koliko se sploh hočemo vključiti politiko, saj ima negativni prizvok na slovensko, mogoče celo na vseevropsko politiko,« je bilo slišati s strani predstavnikov ormoških študentov. »Takoj ko postaneš član neke politične opcije, te nadlegujejo in napadajo z drugih strani. Poleg tega pa, vprašajte se, kakšno je odločanje politikov - ali ravnajo po svoji vesti ali se podredijo načelom stranke, ki pa so v nasprotju z lastnimi načeli. Jaz se ne bom vključil v nobeno politično stranko, ker niti ena politična stranka ne zastopa mojih prepričanj,« je še dejal eden izmed predstavnikov študentov in požel aplavz mladih. S tem se je delno strinjal poslanec SDS Čuš, ki je dodal: » Družba ima o mladih negativno mnenje. In mi smo to dopustili. Ampak temu se je treba upreti. Ravno zaradi tega mislim, da bi se mladi morali vključiti v politiko, ker drugače ne vem, kdo bo to spremenil, če ne mi sami.« Brezposelnost mladih Aktivni iskalci zaposlitve in predstavniki študentov so na okrogli mizi izpostavili tudi visoko stopnjo brezposelnih in pomanjkanje delovnih mest v občini. »Ormož je prazen. Pro- padla so skoraj vsa velika podjetja. Ključen problem je, da ni služb«, so dejali predstavniki študentov, prostovoljka MCO pa je še pripomnila: »Lahko sem prostovoljka, ampak še vedno potrebujem službo. Drugače ne gre.« Očitno je, da mladi vse bolj izgubljajo zaupanje v Ormož in resno razmišljajo o odhodu v tujino. »Sem aktivna iskalka službe. Imam dva poklica in nikjer v tej okolici ne dobim službe. Če ne bo druge možnosti, bom šla v tujino,« je v razpravi potožila obupana iskalka dela. A lokalni odloče-valci so bili jasni. »S kritiziranjem ne boste dosegli nič. Čas je, da ste zraven. Treba je najti pogum in biti v politiki, saj boste le tako lahko vplivali,« je dejal župan Sok. Debaterji so okroglo mizo končali s sklepom, da je moč odločanja na strani politike in da bo treba žrtvovati lagodnost ter izstopiti iz nevtralnega položaja, saj bo le tako moč vplivanja v njihovih rokah. Monika Levanič Skorba • Trideset let gledališke skupine Tudi ob jubileju veselo in razigrano Na praznik žensk, 8. marec, so praznovali skorbski gledališčniki. V jubilejnem, 30. letu delovanja so na oder postavili komedijo Punči v režiji Janka Turnška, ki je tudi en od igralcev v tej najnovejši komediji (Tom). V igri nastopajo Tanja Fu-rek v vlogi Punči, Estera Korošec v vlogi Kate, Barbara Kokol Krajnc je Leslie, Grega igra Uroš Krajnc, Phyliss pa Kaja Abraham. Svetovalec je bil Gorazd Žilavec, šepetalka je Patricija Kikl, luči in glasbo pa ima v rokah Mitja Furek. Gre za igralsko zasedbo, ki je v preteklosti že sodelovala pri nastajanju novih predstav. Zgodba govori o paru iz New Yorka, Kate in Gregu, ki sta poročena 22 let, imata odrasle otroke in sta finančno preskrbljena. Ko se v njunem življenju pojavi Punči, to skoraj uniči njuno srečo. V svoji lahkotnosti in zabavnem na- Foto: Črtomir Goznik Gledališka skupina Skorba je ob svoji 30-letnici na oder postavila komedijo Punči v režiji Janka Turnška. činu obravnave partnerstva, ljubezni, prijateljstva in zaupanja zlahka najde pot do gle- Za prebujanje kulturnega duha v Skorbi ima največje zasluge Ivan Ogrinc st., ki je pri gradnji Doma krajanov Skorba tudi poskrbel za primeren oder s prostorom za garderobo, saj je že takrat načrtoval, da bo Dom namenjen kulturi. Leta 1983 je zbral deset mladih vaščanov, ki so začeli pripravljati prvo predstavo, dramo z naslovom Domačija, katere premiera je bila 25. marca leta 1984. V vseh 30 letih delovanja gledališke skupine Skorba je to edina drama, ki so jo postavili na oder. Prvi režiser je bil Jože Skok, kot mentor mu je takrat pomagal upokojeni režiser Peter Malec. Zatem so se kot režiserji posameznih predstav podpisali Jožica Skok, Franc Mlakar, Silvo Vučak, Maks Fridl in Marija Črnila, od leta 2007 pa je režija v glavnem v rokah domačinke Simone Hazimali, ki vodi odraslo in otroško gledališko skupino, ki letos praznuje že 10-letnico delovanja. dalca in poskrbi za njegovo razvedrilo. Jubilejno predstavo Gledališke skupine Skorba spremlja lična zloženka, ki jo je zasnovala Estera Korošec. V njej predstavljajo v sliki in besedi igralsko ekipo, avtorja komedije Punči Alberta Ramsdella Gurneyja ter tridesetletno zgodovino Gledališke skupine Skorba. Za prihodnost gledališke kulture se v Skorbi ni bati, imajo, veliko mladih igralcev in zvesto občinstvo. Skorbski gledališčniki vabijo k ogledu svoje najnovejše komedije Punči v Domu krajanov Skorba še 21. in 22. marca, vsakič ob 19.30. MG Ljutomer • Mednarodni debatni vikend Američani brez konkurence Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je skupaj z Zavodom za kulturo dialoga Slovenije pripravila že dvanajsti mednarodni debatni vikend s ciljem spoznavanja jezika in jezikovnih razlik, sporazumevanje v tujih jezikih, razvijanje medkulturne kompetence, razvijanje narodne, kulturne zavesti in izražanja, ... Prleška prestolnica je gostila 41 ekip iz Bosne in Hercegovine, Češke, Finske, Hrvaške, Japonske, Slovenije, Velike Britanije, ZDA, Singapurja, Indije in Nove Zelandije. Vseh sodelujočih debaterjev, mentorjev in sodnikov je bilo letos okoli 180. Srednješolci so v angleškem jeziku debatirali o številnih področjih z aktualno tematiko: »Uvedimo kvote za ženske v upravnih odborih«, »Udeležba na volitvah v evropski parlament bi morala biti obvezna«, »Vlade bi morale zagotoviti univerzalni dohodek za vse državljane«, »V športu je preveč denarja«, »Vlade bi morale podpirati boj proti potrošništvu«, »Verske organizacije ne bi smele nastopati proti homoseksualnosti« ter »Države bi morale podpisati konvencijo, ki bi prepovedovala telefonsko prisluškovanje vodilnim političnim osebnostim«. Najboljše so se odrezali Američani, saj sta se njihovi ekipi uvrstili v finale, tretji pa so bili Čehi. Izmed slovenskih ekip je bila najuspešnejša ekipa II. Gimnazije Maribor, ki je v absolutni konkurenci zasedla sedmo mesto in s tem osvojila naslov državnega prvaka. Na drugo in tretje mesto sta se v konkurenci slovenskih ekip uvrstili ekipi debatne-ga kluba Logos iz Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje. Med slovenskimi govorci je prvo mesto pripadlo Egonu Peršaku iz II. Gimnazije Maribor, med deseterico pa sta se uvrstila tudi dijaka ljutomerske gimnazije Urh Lukman, ki je bil deveti, in Sanja Hošpel z desetim mestom. Z letošnjim mednarodnim debatnim turnirjem so veliko pridobile še druge šole iz severovzhodne Slovenije. Gostje ljutomerske gimnazije iz Indije, Singapurja in Nove Zelandije so namreč predavali in obogatili pouk tudi na Osnovni šoli Središče ob Dravi ter na srednjih šolali v Lendavi, Ormožu in Mariboru. NŠ Ameriški ekipi med finalno debato Foto: NS petek • 14. marca 2014 Politika Štajerski 9 Makole • Prva redna seja v tem letu Občinska seja, namenjena popravljanju vejic in velikih začetnic Makolski občinski svet se je v začetku marca, sestal na prvi redni seji letos. Soglasno so potrdili predlagane sklepe, spremembo statuta občine in obravnavo odloka o oskrbi s pitno vodo pa so prestavili na naslednjo sejo, ko bodo zasedali predvidoma že v novi občinski stavbi. Ponovno so govorili o nujnosti izgradnje pločnikov, prepla-stitvi cest, donacije gasilcem v višini sejnin, ki jo je predlagal svetnik Marjan Dovar, pa niso potrdili. Foto: Mojca Vtič Makolski občinski svetniki so se na marčevski seji ukvarjali tudi s pravopisnimi in slovničnimi napakami v gradivu ... Najdalj so se enajst makol-skih svetnikov in svetnica zadržali pri odloku o kanalizaciji. Odbor za gospodarstvo in finance je prečesal odlok s 47 členi in na seji opozarjal na popravo velikih začetnic, vejic, pik, se spraševal, ali se piše evro ali euro ... Ob obravnavi tega odloka so se svetniki dotaknili tudi normirane porabe pitne vode na osebo, ki v skladu z vladno uredbo znaša 150 litrov na dan, za tista gospodinjstva, ki nimajo nameščenih števcev. Na tej količini pa temelji tudi strošek odvoza grezničnih gošč. »Tukaj v hribih ne morejo porabiti 150 litrov vode na osebo, če imajo še WC na štrbunk,« je komentiral Marjan Dover. »Ne moreš plačevati, česar nimaš. Nisem za to, da gremo v borbo z ustavnim sodiščem, imamo dovolj svojih problemov. Bi pa jo zagotovo dobili,« je še dodal Gorčenko. Po dobri uri so se lotili še odloka o oskrbi s pitno vodo, ki pa je bil makol-skim svetnikom zgolj predstavljen. Do naslednje seje mora biti ta predrugačen, saj je po mnenju odbora za gospodarstvo preobsežen, kar je posledica ponavljajočih se členov in predpisov, so še dejali v odboru. Civilne iniciative še aktivne Po potrditvi letnih programov ljubiteljske kulture in športa se je občinski svet ponovno posvetil civilnim iniciativam, ki so se oblikovale minulo leto. Najprej so se seznanili z zahtevami civilne iniciative, ki je nastala zaradi projekta gradnje čistilne naprave v zaselku Stodrež. Gradbeno dovoljenje za čistilno napravo je februarja postalo pravnomočno. »Sedaj na občini čakamo na razpis ministrstva, smo pa že začeli postopek razpisa izbire izvajalca ter prav tako že odprli prispele ponudbe. Cene so sprejemljive. Nekatere so celo pod predvidenimi vrednostmi,« je dejal direktor občinske uprave Igor Erker. Župan se je glede čistilne naprave ponovno pogovoril z občani. »Osrednji problem in strah je predstavljal zbirni center odpadkov, za katerega je občinski svet sprejel sklep, da ga ne bo, moramo ga še izbrisati iz občinskega podrob- nega prostorskega načrta. Še vedno pa jih je nekaj, ki nasprotujejo,« je dejal župan. Ob tem je tudi izpostavil, da so za trg v Makolah že dobili ponudbe izvajalcev. »Naš delež bo polovico manjši, namesto 107.000 evrov lastnega deleža bo približno 55.000 evrov. Torej četudi bomo oba projekta izpeljali, ne bo veliko več, kot če bi zgolj enega,« je dodal župan Alojz Gorčenko. Civilna iniciativa Makole je lani nasprotovala zvišanju cen odvoza odpadnih vod ob nespremenjeni kakovosti in količini dela Komunale Slovenska Bistrica. Občina je na skupščini Komunale slednjo pozvala, da pripravi načrt možnih ukrepov za nižanje stroškov, vendar odgovora še niso dobili. Prav tako so še vedno na nasprotnih okopih krajani Ložnice in pobudnik izgradnje bioplinarne Darko Knez. Krajani so del krivde za morebitno izgradnjo bioplinarne v vaškem jedru naprtili tudi občinskim organom, ti pa so prepričani, da so ravnali prav in v skladu z zakonodajo. Toda še vedno obstaja možnost, da izgradnja bioplinarne ne bo mogoča. »Ministrstvo bo verjetno želelo imeti tolmačenje občinskega sveta, druge poti ni, ali pa bo projekt razveljavilo, potem pa nas bo mogla upravna enota prositi za tolmačenje,« je pojasnil Marjan Gorčenko. Ob tem pa so opozorili, da je v energetskem občinskem konceptu predvidena izgradnja bioplinarne. Takrat je izgradnjo predlagal največji kmet v občini in krajan Ložnice Hajšek, ki je sedaj - ironično - eden najglasnejših nasprotnikov projekta bio-plinarne. Marof v stečajni masi Po treh urah so na vrsto prišle nove pobude in vprašanja, ki se navadno nanašajo na ceste in javno razsvetljavo. Tokrat je bilo opozorjeno na nujno čiščenje jarkov in potokov. Marjan Gorčenko je opozoril tudi na nujnost spremembe pravilnika glede gradnje čistilnih naprav. »Zaradi našega pravilnika si sedaj ponekod ne morejo zgraditi samostojnih čistilnih naprav, ker imamo predvidene skupne. Vemo pa, da teh še hitro ne bo,« je pojasnil Marjan Gorčenko. Nato je svetnik Slavko Brumec spomnil na objekt Marof, pod dvorcem Štatenberg. Zanimalo ga je, ali je v lasti občine ali ne. Župan mu je odgovoril: »Imamo ga in ga nimamo. Ma-rof je v stečajni masi kazinoja Maribor. Dokler ne bo stečaj rešen, plomba ne bo odstranjena. V zemljiški knjigi pa smo sicer vpisani kot lastniki.« Marko Vtič je nato opozoril še na izvajalce del (čiščenja, sečnje dreves, ureditve cest) v občini. »Treba jim je dati ter-minske roke, ki se jih morajo držati. Pod dvorcem Štaten-berg je bilo že lani oktobra podrto drevje, še letos je vse tam. Sčistiti je treba za sabo, tudi to je podoba občine.« K temu je še dodal, da se morajo postaviti omejitve osne obremenitve na cestah, saj občina ne zmore obnavljati cest. Marjan Dover pa je pred koncem seje še predlagal, da bi občinski svet sejnino daroval gasilcem, enako, kot so to lani storili za Okrajni odbor Rdečega križa, vendar so svetniki njegov predlog preslišali. Mojca Vtič Zetale • Seja občinskega sveta Kdo bo direktor občinske uprave, bo znano v nekaj dneh Osrednja točka seje občinskega sveta Žetale, ki je nedavno potekala, je bil proračun za letošnje leto, ki je eden večjih v zadnjih letih, 'težak' je 2,18 milijona evrov. Občina Žetale je ena redkih občin, ki še niso sprejele proračuna za leto 2014. Kot je pred predstavitvijo dejal župan Anton Butolen, je letošnji proračun eden večjih v zadnjih letih. Pri sestavi in zapiranju proračunskih postavk so imeli precejšnje težave. Razlogov za to je bilo več, prvi med njimi je zmanjšanje finančnih sredstev po 21. členu Zakona o financiranju občin (ZFO), s katerimi so doslej zagotavljali lastni delež za investicije. Prav tako v tem trenutku še ni jasno, kaj bo z davkom na nepremičnine in z zloglasnimi omrežninami. Omenjene zadeve so tako negativno vplivale na oblikovanje prihodkovne strani. Letošnji proračun tako predvideva na eni strani prihodke v višini 2,18 milijona ter odhodke v višini 2,2 milijona evrov, za presežek odhodkov predvidevajo zadolževanje v višini 100.000 evrov. Predvidena sredstva za investicije znašajo 1,3 milijona evrov, kar je po besedah župa- na zelo veliko, po drugi strani pa, glede na vse večje potrebe, še zmeraj premalo. Letos nameravajo končati projekte cestne infrastrukture, ki so v teku, poleg tega pa izvesti še energetsko sanacijo zdravstvenega doma ter investicijo nove kulturne dvorane, če bodo uspešni pri črpanju sredstev 8. javnega poziva RRP, ki pa doslej še ni bil objavljen. Letos bodo skromnejši pri pripravi občinskega praznika, predlagana pa so tudi zmanjšana sredstva za društva. 23 prijavljenih za mesto direktorja občinske uprave Občina Žetale doslej še ni imela direktorja občinske uprave. Dela, ki spadajo k tej funkciji, je do začetka leto- Svetniki so se seznanili s predlogom proračuna za letošnje leto. Ta predvideva velik delež za investicije, a na drugi strani pa predlaga tudi zmanjšanje sredstev za društva. šnjega leta opravljal tajnik občine Jože Krivec, ki se je januarja letos upokojil. V ta namen so že pred časom objavili razpis, ki se je nepričakovano zavlekel. Nanj se je prijavilo 23 kandidatov, od tega jih je 13 izpolnjevalo razpisne po- goje. Župan je z njimi opravil razgovore in v teh dneh naj bi sporočil svojo odločitev. Patricija Kovačec Makole • Letni zbor veteranov Združenje z novim predsednikom Predsedovanje območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica je Božo Juhar Jakec v petek, 7. marca, na letnem zboru združenja predal Miranu Krušiču. Člani združenja so letos zasedali v občini Makole, kjer je imel pred več kot dvajsetimi leti iniciativni odbor svojo prvo sejo. Po uvodni podelitvi priznanj je sledil zbor, ki so ga razvnele trditve, da so bile volitve predsednika nedemokratične. Vendar, kot je pojasnil Juhart, so bili vsi člani združenja - s plačano članarino jih je približno šesto, sicer pa okoli tisoč - pozvani, da podajo svoj predlog. Odzivnost je bila zelo skromna, je komentiral in zavrnil očitke sedaj nekdanji predsednik. Krušiča so zbrani v Makolah, bilo jih je nekaj čez sto, potrdili ter tako dobili novega predsednika, ki začenja štiriletni mandat. Sicer pa je Miran Krušič pred več kot dvema desetletjema s poveljnikom TO Marjanom Streharjem načrtoval osamosvajanje Slovenije. Zaupana mu je bila naloga poveljstva protidiverzantske čete, ki je imela najpomembnejšo vlogo pri zavzetju enega izmed največjih skladišč orožja v Sloveniji na Zgornji Ložnici. Mojca Vtič Foto: Milan Sternad Miran Krušič Foto: PK 10 Štajerski Kultura petek • 14. marca 2014 Kog • 60 bisernih let zakoncev Govedič Tretjič pred oltarjem Ze tretjič sta pred oltar stopila zakonca Antonija in Alojz Govedič. Prvič 14. 2. 1954 na Kogu, drugič pri Miklavžu ob zlati poroki in tretjič 15. februarja ob biserni poroki v cerkvi pri Miklavžu. Alojz, po domače Slavek, se je rodil v Vuzmetincih. Po končani osnovni šoli se je izučil za kovača pri g. Ludviku Tomažiču v Vuzmetincih. Mojstrski izpit je opravil 6. marca 1953 v Mariboru. Kot obrtnik je začel delati 27. maja 1961. Eden njegovih najznačilnejših izdelkov je bil brzoparilnik ali po domače »alfa«. Antonija, rojena Šulek, se je rodila na Kogu. Po poroki je Antonija skrbela za dom in družino ter vzgojo dveh otrok, Viktorja in Anice. In kje sta se spoznala? Ves teden so mlada prleška dekle- ta in fantje morali težko delati. Komaj so čakali sobote ali nedelje, ko so šli k maši ali v soboto na vaško veselico. Tako sta se tudi spoznala mladi Slavek in Tončka na vaški veselici na Kogu. Iskrice ljubezni so preskočile. Oba biseroporočenca sta dolgoletna člana DU Miklavž pri Ormožu. Zato smo ju člani društva obiskali in jima izročili darilo. Preživeli smo lep sobotni popoldan v družbi veselili in čilih slavljencev. Želimo jima še veliko let skupnega življenja! Slavica Mihorič Slovenska Bistrica • Portret glasbenika Martina Juharta Glasba je iskrenost Akademski glasbenik in narodnjak, basist in tenorist, zborovodja in pevec. Lastnosti navidezno nasprotujoče kot bele in črne tipke, pa vendar ob združitvi zazvenijo. In kolikor ima harmonika črnih in belih tipk, vsaj toliko besed bi potrebovali, da bi površno naštela vse spretnosti in delo 22-letnega Martina Juharta iz okolice Slovenske Bistrice. Ceni iskrenost, pove. In tudi ta vrednota zazveni z njim na odru - z besedili in melodijami. Dobila sva se v enem izmed lokalov v mestu po triurnih vajah z ansamblom Poskočni muzikanti, dan po neprespani noči zaradi nastopa. Oblečen je bil v črno jakno z napisom ansambla, roke pa je tiščal v žepe. To bo pa hitropotezni intervju, sem pomislila, ampak pregovorna zgovornost muzikantov se je tudi tokrat potrdila. »Toda čustev na odru pa ne gre prikrivati, če imaš slab dan, ga pač imaš. Tudi to poslušalci sprejmejo. Najpomembnejša je iskrenost,« je dejal Martin in tako zavrnil moje prepričanje, da skušajo biti vsi glasbeniki na odru nasmejani. K lastnostim je še dodal: »Trobilci smo znani po tem, da smo odprti«. Skozi glasbo ti dve vrednoti iskrenost in odprtost tudi uresničuje. Je pisec melodij in besedil ter s tem pripovedovalec osebnih izkušenj, občutenj. Glasbeno teorijo je začel spoznavati v nižji glasbeni šoli v Slovenski Bistrici, kjer je melodije izvabljal iz črno-belih tipk klavirske harmonike. Meh je nato nadomestil s tubo, z instrumentom, ki ga tudi študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani. In tukaj se naštevanje glasbil, ki jih je prijel v roke in jih tudi igra, začne. Igral je diatonično harmoniko, pri omembi te se je spomnil, da je bil prvi, ki je na šolskih proslavah nastopil s tem instrumentom ter da so se mu ob nastopu v premajhnem »lajbiču« smejali. »Vzporedno s harmoniko igram še diatonično harmoniko, mama je organistka v Slovenski Bistrici, tako da sem še orgle študiral eno leto. V srednji glasbeni šoli sem imel predmet klavir, ker igram tubo, znam igrati tudi bariton. V enem bandu sem igral bas kitaro, posledično sem se naučil igrati še kitaro,« je našteval. Pa vendar me je zavrnil, ko sem dejala, da zna igrati vse, kar prime v roke. Dodal je, da je boljše igrati manj instrumentov, pa tiste dobro. Sicer pa v prostem času poprime še za kakšnega. Pri prostem času sva se nato ustavila. Da ima Martin v svojem besednjaku besedno zvezo prosti čas, je nenavadno. Njegov urnik je namreč poln. »Lani je bila res kriza,« je priznal in pojasnil: »Bil sem razpet med Slovensko Bistrico in Ljubljano. Posledično pregoriš.« Zakaj? Ker Martin vodi oktet na Keblju, mešani pevski zbor na Šmartnem na Pohorju, poje v oktetu Planika, s katerim je bil pred nekaj leti tudi na gostovanju v Kanadi, ob tem uči še harmoniko in seveda igra še v skupini. In slednja je njegova osrednja misel, je priznal. Akademsko znanje tako prepleta z ljudsko tradicijo in skuša ustvarjati kakovostno narodno-zabav-no glasbo, kar potrjujejo tudi številne nagrade strokovnih komisij. »Že pri osmih letih v glasbeni šoli sem opazil, da Martinu glasba pomeni vse. Nadaljuje v pravi smer in zagotovo se mu obeta velika prihodnost, Foto:osebni arhiv Martin Juhart Martin Juhart ne zgolj na instrumentalnem področju, temveč tudi na vokalnem,« je prepričan pomočnik ravnateljice Glasbene šole Slovenska Bistrica in vodja okteta Planika Ignac Pančič. Izpostavil je še Martinovo glasbeno vsestranskost ter o njegovi vlogi v oktetu Planika dejal: »Je svež veter v naši skupini, ki nam daje zagon.« Množica besedil in melodij je shranjena v njegovih možganskih krivuljah, ocenil je, da pozna približno 600 pesmi. »Najboljši način, da se naučiš pesmi na pamet, je, da si na odru čim manj pomagaš z besedili, tako si primoran zapomniti si besedila in melodije,« je pojasnil. Besedilo je pozabil zgolj enkrat, je dejal. »Lani na ptujskem festivalu. Hodili smo s festivala na festival, igrali nove pesmi. Pred odhodom na oder sem vprašal basista, kako gre tretja kitica valčka, pa me je namesto odgovora vprašal, ali sem resen. Hitro sem odgovoril, da se hecam, ker ga nisem želel obremenjevati. Na odru pa sem izbral med dvema možnostma, ali tišina ali ponovitev druge kitice, odločil sem se za slednjo,« je priznal Martin. Glasbeno ustvarjanje pa je bilo Martinu tako rekoč položeno že v zibko, saj so mu sojenice namenile stoodstotni posluh. Pa vendar se ne zmr-duje petju oziroma občasnemu drenju ljudi. »Če se imajo ljudje dobro, naj si pojejo. Čeprav je to petje atonalno. Tudi to je glasba. Naj pojejo za veselje in dušo,« je zaključil Martin, ki nosi na prstancu desne roke srebrn prstan. Ne, ni zaročen, bojda se ta ob igranju harmonike frajersko vidi, je smeje se pojasnil. Mojca Vtič Tednikova knjigarnica Ob tednu možganov in ste: ko berete te besede, uporabljate najlepšo, najbolj zapleteno, skrivnostno in najsposobnejšo stvar v znanem vesolju — svoje možgane. Stavek, ki je pravkar za vami, cenjeni bralci, stoji na sedemindvajseti strani monografije z naslovom Knjiga o miselnih vzorcih, s podnaslovom Izkoristimo um in izbolj-šajmo mišljenje (Tony in Barry Buzan. Prevedel Milan Štrukelj. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005) in današnja Knjigarnica je posvečena enajstemu tednu možganov, ki letos nosi naslov »V omrežju«, pripravlja ga Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA (več na http:// www.sinapsa.org/tm) s sodelovanjem obeh medicinskih fakultet. Teden je namenjen ozaveščanju širše javnosti o možganih. Mimogrede: sinapsa je mesto stika med sosednjima nevronoma (nevron je živec) ali stik med nevri-tom (tudi akson je živčno vlakno, izrastek iz živčne celice) in efektorjem (organ ali tkivo, ki se fiziološko odzove na dražljaj), kjer prehaja do prenosa vzburjenja. Na navedeni spletni strani med drugim piše, da se brezhibnosti možganskih omrežij osuplo zavemo šele takrat, ko pride do kratkega stika. Da bi bilo takih izkušenj čim manj, je ena od oblik tudi druženje s knjigami - branje je samo po sebi odlična, če ne že najboljša telovadba za možgane. V slovenskem vzajemnem knjižničnem katalogu je s ključno besedo možgani najti 589 zadetkov, na primer Očetovi možgani, članek (odlomek) ameriškega pisatelja Jonathana Frantzna v reviji Literatura (2010), članek Irene Štaudohar Do ušes zaljubljeni možgani: zakaj ljubimo v Sobotni prilogi časopisa Delo (5. 10. 2013), Spremembe v možganski električni aktivnosti po odvzemu spanja(T. Šavor in L. Kolnik, 2008) ... Če omejimo iskanje naslovov z jezikom (KW=slovenščina), je zadetkov 448, če pa tem iskalnim omejitvam dodamo še ključno besedo knjige in tako izločimo vse druge vire (tudi elektronske knjige), dobimo pičlih 117 naslovov. Med njimi navajam: Iskanje Spinoze: veselje, žalost in čuteči možgani (A. R. Damasio, 2008), Aerobika za možgane: oblikujte lasten program za treniranje možganov (C. Maslenka, David Owen, 2011), Izurite svoje možgane: skrivnost uspeha spominskega genija (R. Gomm, A. Ehlertt, 2010), Mentalna mašina: možgani kot organski motor na duševni pogon (G. Tomc, 2005), Vse je v glavi : možgani, živčni sistem in čutila (P. A. Mac-nair, 2006), Trening za uravnoteženje možganov: vaje, uganke in igre za ostritev obeh strani možganov (P. J. Corter, K. A. Russel, 2006), seveda so tudi knjige, ki se posebej ukvarjajo z ženskimi in posebej z moškimi možgani, pa priročniki za življenje s poškodbami glave in po njih . V uvodu citirana in navedena knjiga ima 287 strani in avtorja sta jo posvetila vsem duhovnim borcem, ki se v tem stoletju in tisočletju znanja prizadevajo za razrast in svobodo človeškega razuma. Knjiga je razdeljena na šest delov, ki so naslovljeni: Naravna zgradba, Temelji, Zgradba, Strnitev, Uporaba in Dodatek. Posamezni deli so razdeljeni na naslovljena poglavja, vseh poglavij skupaj je 29, peti del knjige (Uporaba) pa ima še poglavja po oddelkih, na primer: Oddelek A: Osebna uporaba ima 3 poglavja: 18. poglavje, Preučevanje samega sebe; 19. poglavje, Reševanje težav; 20. poglavje, Dnevniški miselni vzorec ... oddelek D ima naslov Podjetništvo in poklici, oddelek E Prihodnost . Če zmerno narašča zavedanje ljudi o nujnosti gibanja v naravi in fizični aktivnosti, če narašča število ljudi, ki zavestno stremijo k bolj zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja na sploh, potem je nujno ozavestiti še dejstvo, da so tudi možgani enako potrebni naše namenske dejavnosti, spodbujanja in negovanja. Prijetno branje želi Liljana Klemenčič Foto: SM Nogomet Veliko bo pokazal že začetek Stran 12 Rokomet Ormožani v boj za obstanek v 1.A-ligi Stran 12 Boks Denis Lazar zmagal v Črni gori Stran 13 KBV Ptuj Trije novi nosilci črnih pasov Stran 13 Nogomet V Centru slavila Dinamo in Sturm Stran 14 Strelstvo Franc Bedarč državni veteranski prvak Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Miran Vuk, NK Zavrč »Če zamenjate čistilko, še ne pomeni, da je metla zanič. « V zadnjem obdobju je v nogometnem Zavrču zelo pestro. Vzrok temu je seveda menjava stratega Viktorja Tre-nevskega, ki je svoje dobro leto dolgo delo končal že po uvodni tekmi spomladanskega kroga, ko je bele ugnal Triglav. Završki župan Miran Vuk, sicer pa »alfa in omega« kluba, je skupaj z bratom Romanom sprejel rešitev, ki te dni buri duhove nogometne javnosti. Tudi tokrat se je izkazal kot sila neposreden sogovornik, za naš medij pa je pojasnil še marsikaj zanimivega. Kako to, da ste se odločili za zamenjavo Viktorja Trenevskega? M. Vuk: »Osnovni problem večine nogometnih trenerjev je ta, da mislijo, da je ekipa njihova. A ni tako, nogometna ekipa je ekipa navijačev, sponzorjev in vseh drugih, ki v klubu delujejo, ne nazadnje prva ekipa pripada tudi mladincem, kadetom in nižjim selekcijam kluba. Vsak dan mora biti vsak, ki v klubu deluje, odgovoren do kluba. Prav tako mora biti odgovoren trener: če trener to odgovornost izpusti, potem je nesmiselno, da sploh še nadaljuje delo.« Foto: Črtomir Goznik Miran Vuk: »Vsak dan mora biti vsak, ki v klubu deluje, odgovoren do kluba. Prav tako mora biti odgovoren trener: če trener to odgovornost izpusti, potem je nesmiselno, da sploh še nadaljuje delo.« Vseeno se zdi sam »ti-ming« menjave nekoliko sporen; že kar po uvodnem krogu nadaljevanja prvenstva. Se je morebiti menjava pripravljala dalj časa? M. Vuk: »Menjava se ni kuhala dalj časa, dalj časa so se kuhali manjši problemi. Ti problemi so nato prišli na dan s čudnimi potezami in čudnimi menjavami v prvem spomladanskem krogu. Potem ko igramo celo leto v eni postavi, se pet minut pred tekmo trener odloči in jo spremeni ter povzroči popoln kaos. Ta kaos pa je prinesel zaostanek z 2:0 že v 8. minuti, kar je trener potem tudi priznal.« Moštvo je prevzel Željko Orehovec, ki je v klubu že kar nekaj časa. Je on dolgoročna rešitev za klub? M. Vuk: »Željko Orehovec je rešitev do konca sezone, ne glede na rezultate. Tako smo se v klubu odločili in pomembno je, da v klubu vlada- Nogomet • Željko Orehovec, novi trener NK Zavrč » Izziv sem sprejel brez obotavljanja Po porazu Zavrča v Kranju je prišlo do zamenjave trenerja, Viktorja Trenevskega je zamenjal Željko Orehovec, dosedanji pomočnik. Odločitev, da nekdanji as Varteksa prevzame moštvo, se zdi še najbolj smiselna, sploh če vemo, da je že dalj časa v klubu in ekipo zelo dobro pozna. Večjih sprememb v ekipi ne načrtuje, upa pa, da se bodo igralci po šoku v Kranju pobrali. Ste bili po nedeljski tekmi, ko so vam sporočili, da ste prvi trener Zavrča, presenečeni? Ž. Orehovec: »Lagal bi, če bi dejal, da nisem bil. Nič namreč ni nakazovalo, da bi se po tekmi lahko zgodilo kaj takega. Trenersko življenje je pač takšno, da nikoli ne veš, kdaj boš 'dobil nogo' - včasih so razlogi opravičljivi, včasih pa tudi ne. Ljudje, ki vodijo klub, so se pač tako odločili in tega ne bom komentiral. Lahko se jim le zahvalim za zaupanje: dejali so mi, da najbolje poznam ekipo. Ekipo bom skušal kar najbolje pripraviti za petkovo tekmo. Mislim, da mi nismo padli v formi, ampak smo imeli v Kranju le slab dan.« Ste vlogo prvega trener- ja takoj sprejeli, ali so bili pri tem prisotni kakšni pomisleki? Ž. Orehovec: »Ne, nič nisem razmišljal. Nisem mlad trener, imam 58 let, v življenju sem že veliko prestal, zato se izziva ne bojim. Resnično bi bilo čudno, če ne bi sprejel ta red ter delovna disciplina. Poleg tega mora biti prisotna še pozitivna ambicija, saj lahko le to prinese rezultat ter športne in prijateljske odnose v klubu.« Kako pa komentirate natolcevanja, da je Zavrč po porazu v Kranju v razsulu, da je prišlo do »razpada sistema«? M. Vuk: »Če bi bilo tako, bi se to zgodilo tudi v Mariboru, ki je klonil z nami, klonil pa je tudi v Kranju lani, pa ni prišlo do razsula. Rahlo so se razsule naše ambicije, ki jih bo sedaj treba pomesti skupaj in poskrbeti, da bodo od petka naprej spet na svojem mestu. 'Zlobni jeziki' pa so tako ali tako del folklore v Sloveniji in so na žalost tudi ena od osnov za tako slabo stanje, kot ga imamo.« Zamenjali ste trenerja. Ali imajo igralci še naprej vaše zaupanje? M. Vuk: »Igralcem zaupam! Če zamenjate čistilko, še ne pomeni, da je metla zanič. Prepričan sem, da bo novi trener dobro delal še naprej in da se bomo za to trudili vsi v klubu. Poleg tega pa moram povedati, da ta rezultat ni trenerjev, to je rezultat dolgih let delovanja kluba. Tu so ljudje, ki dolga leta delajo v klubu, tu so igralci, ki smo jih pripeljali mi in ne trener. In ti igralci so tudi naredili tak rezultat. Vsa čast trenerju za določene zasluge, toda vse bi lahko bilo še boljše, če bi se delalo tako, kot se mora, do sto odstotkov.« V petek vas čaka zelo zahtevna preizkušnja. Prihaja Gorica, ki vas je letos dvakrat že premagala. Bo šlo v tretje rado? M. Vuk: »V petek ne bo šlo le za boj, temveč za mesarsko klanje. Naša lepa igra Gorici odgovarja, zato smo se enostavno odločili, da se bomo 'stepli' in skušali z vsemi močmi izboriti to zmago, pa če 'umremo' vsi tisti ob ograji in tisti na terenu, le da se bo to zgodilo.« Torej če strneva vse, se Zavrč smelim ambicijam še ni odpovedal? M. Vuk: »Ne mislim, da je lahko zaradi enega človeka vse narobe. Umrl je Stalin, pa je Rusija še danes velesila, umrl je Tito, pa smo še vedno živi in zato ne vidim problema v tem, ko je en trener zapustil ekipo.« Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik Željko Orehovec je bil nekdaj pomočnik Čira Blaževiča v Varteksu. « vodenja ekipe. Dal bom vse od sebe, kako uspešen bom, pa bo pokazal čas.« Vsak nogometni trener ima svojo filozofijo in vizijo. Kakšna je vaša, oziroma lahko že v petek v ekipi pričakujemo kakšne spremembe? Ž. Orehovec: »V treh, štirih dneh ne bom, niti ne želim delati kakšne revolucije znotraj ekipe. Imamo dobro ekipo, lahko se zgodi le, da kakšen nogometaš zaradi slabše forme ostane na klopi. Imamo 15, 16 igralcev, ki smo jih rotirali do sedaj. Kdorkoli bo v petek proti Gorici zaigral, to ne bo presenečenje, saj za drastične spremembe ni razloga. Ekipa je pripravljena, najbolj pa nas bodo v petek motivirale govorice, ki se pojavljajo v javnosti in govorijo, da je Zavrč na dnu, da je vsega konec. Prepričan sem, da ni tako in da bo Zavrč že kmalu pokazal svoj pravi obraz.« V javnosti krožijo različne informacije, ki prav gotovo vplivajo na ekipo. Kakšno je pravzaprav vzdušje v ekipi? Ž. Orehovec: »Mene se je vse to skupaj zelo malo dotaknilo, saj živim izven Slovenije in ne berem časopisov, prebiram le spletne portale. Igralci seveda spremljajo in berejo vse skupaj, to pa bo glavni faktor, kako bom v petek proti Gorici motiviral svoje fante - da na igrišču demantirajo govorice.« Kljub temu da ste v Za-vrču že kar nekaj časa, vas javnost še ne pozna preveč dobro. Kakšna je pravzaprav vaša nogometna izkaznica? Ž. Orehovec: »Igralska kariera je daleč za menoj in nima prav velikega vpliva na to, da sem sedaj trener, čeprav verjetno pri tem kaj pomaga. 12 let sem igral za Varteks, eno leto pa za Zagreb. Trenersko pot sem pričel leta 1990. Do sedaj sem treniral ogromno prvo-ligaških in tudi nižjeligaških klubov. V 1. ligi sem treniral Medimurje in Čakovec ter bil pomočnik Čiru Blaževicu v Varteksu. V Sloveniji sem vodil Nafto v 1. in v 2. ligi. Drugo so bili hrvaški drugo- in tretje-ligaši. Vse skupaj je bilo 10 do 15 klubov. Nisem več mlad, Zavrč pa je v vsakem primeru nov izziv in mislim, da bo vse v redu.« Kje vidite Zavrč v nadaljevanju prvenstva? Ž. Orehovec: »Iskreno vam lahko povem, da na Zavrč gledam le do petka in to ne iz vidika, da po petku morda ne bom več trener. Vsa moja koncentracija je sedaj usmerjena v petek in tako bo tudi vnaprej. Šli bomo iz tekme v tekmo, kaj pa bo to pomenilo na koncu, ko bomo sešteli točke, bomo šele videli.« V petek je na sporedu Gorica ... Ž. Orehovec: »Navijačev ni treba pozivati, saj bodo prav gotovo prišli na tekmo. Vsekakor bodo prisostvovali dobri predstavi. Ekipa Gorice je močna, toda verjamem, da bomo tokrat pravi tudi mi in da nas tekma v Kranju ni spravila na kolena. Verjamem, da lahko odigramo dobro in razveselimo naše navijače.« Tadej Podvršek 12 Štajerski Šport petek • 14. marca 2014 Nogomet • 1. SNL, 22. krog Z Gorico pod vplivom zadnjih dogodkov Nogometaši Zavrča bi se morali v miru pripravljati na petkovo tekmo z Gorico, toda o miru ni ne duha ne sluha. Vsaj na zunaj je tako, kajti javnost še zdaj premleva, zakaj je prišlo do zamenjave Viktorja Trenevskega po zgolj eni tekmi spomladanskega dela prvenstva. Vzrokov za to je prav gotovo več, o njih je v zgornjih vrsticah med drugim spregovoril tudi Miran Vuk. Zadnji dogodki bodo nedvomno imeli vpliv na ekipo: gre za dvorezen meč, kako pa se bodo odzvali igralci, bo pokazala tekma z Gorico. Igralci pod vodstvom novega stratega sicer pridno vadijo in se pripravljajo na nov težek obračun, saj v petek v završki Športni park prihaja »italijanska« Gorica. Za nove tri točke bodo morali Zavrčani pokazati bistveno več kot pretekli konec tedna. Gorica Zavrču očitno ne leži, saj jih je v tej sezoni že dvakrat ugnala, zato bo tokrat verjetno treba ubrati drugačno pot. V klubu poudarjajo, da bo to trd boj in da so se za uspeh pripravljeni tudi »stepsti«, seveda ne v dobesednem, ampak prenesenemu pomenu. V ekipi Zavrča še vedno ne bo Josipa Golu- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča v tej sezoni na dveh tekmah še niso dosegli zadetka proti ekipi Gorice; bo šlo v tretje rado? Zavrč - Gorica 4. krog: Zavrč - Gorica 0:2 (0:1); Ndyaje, Coda; 13. krog: Gorica - Zavrč 4:0 (2:0); Coda, Misuraca, Kurbus - ag, Lapadula. 22. krog: Zavrč - Gorica; petek, 15. 3., ob 18.00 bajar, ki bo tokrat odslužil zadnjo tekmo prepovedi, vsi drugi pa so nared. Junaki se izkažejo takrat, ko je najtežje, zato je to odlična priložnost za fante, da ponovno opozorijo nase. Glede na vse, kar se v klubu in okrog njega dogaja, to ne bo lahko. Pogled sta podala športni direktor Marjan Prelog in kapetan ekipe San-di Čeh. Marjan Prelog, športni direktor Zavrča: »Menjava Viktorja Trenevskega je že dalj časa visela v zraku. Ni res, da je do tega prišlo zaradi poraza v Kranju. So stvari, ki so se nabirale in ta poraz je bil le kaplja čez rob, ki je pomagala pri odločitvi, da se je vodstvo kluba odločilo prekiniti nadaljnje sodelovanje. V javnosti kroži veliko informacij, tudi neresničnih, predvsem glede plač. Lahko povem, da je res prišlo do zamika z izplačili, ampak sedaj je vse v najlepšem redu. Željko Orehovec je vsekakor oseba, ki lahko pomaga, saj odlično pozna ekipo, ima dovolj znanja in ustrezno izobrazbo. Kar se pa tiče tekme z Gorico, napovedujem zmago. To je iz navijaškega vidika, drugače pa bi bil zadovoljen tudi s točko. Šlo bo za 'šok terapijo', ki je lahko dvorezen meč. Upam, da se bo vse odvilo v najlepšem redu za nas.« Sandi Čeh, kapetan Za-vrča: »Vse nas je presenetila novica o menjavi trenerja. Kot kapetan lahko potrdim, Nogomet • 2. SNL Veliko bo pokazal že začetek V soboto se bo s tekmami 16. kroga nadaljevalo prvenstvo v 2. SNL. Premor je trajal skoraj štiri mesece, saj so zadnje tekme v jesenskem delu nogometaši odigrali 17. novembra lani. V spomladanskem delu bo na sporedu le še 12 krogov, tekmovanje se bo končalo 25. maja. V jeseni so bili prepričljivo najboljši nogometaši Rolteka Doba, ki so si pred najbližjima tekmecema, Radomljami in Aluminijem, priigrali kar 11 točk naskoka. Pri tem so izgubili le eno srečanje (Šenčur), še eno so igrali neodločeno (Aluminij), vse druge so zmagali. Glede na to, da bo v drugem delu odigranih razmeroma malo tekem, se zdi prednost domala neulovljiva. A se lahko podoba vsaj delno spremeni že po sobotnem krogu, saj se bosta med seboj pomerila vodilni Dob in Alu- minij. Kidričani so v zadnjih šestih krogih jesenskega dela prvenstva ujeli pravi ritem in pod vodstvom Roberta Pevni-ka (prej sta ekipo vodila Ante Šimundža in Kliton Bozgo) nanizali pet zmag in remi. V zimskem premoru so se Kidri-čani razšli z nekaterimi igralci, od katerih so pričakovali večji učinek. Tako so Aluminij za- pustili Arpad Vaš, Mitja Kova-čevič, Leon Horvat in Liridon Osmanaj, že med prvenstvom Sandro Bloudek in Gorazd Zajc. Od okrepitev je treba omeniti Klemna Medveda, članski ekipi pa se je pridružila tudi paleta obetavnih mladincev (Vrbanec, Podbrežnik, Kozar, Cafuta in Gerečnik), ki bo iskala svojo priložnost za da smo z bivšim trenerjem odlično sodelovali, kar je eden izmed razlogov, da smo bili po prvem delu tako visoko. Po drugi strani pa je treba zaupati vodstvu, ki je opravilo menjavo. Do ekipe vse informacije v zvezi z zamenjavo niso prišle, kar je do neke mere tudi prav. Zadeve so nekoliko napete, toda treba je strniti vrste, se osredotočiti na petkovo tekmo ter tam poskušati zmagati. Upam, da bodo zadeve Željkom Orehovcem funkcionirale maksimalno, zaupamo mu stoodstotno. Proti Gorici bo treba iti na vso moč in jo premagati, bo pa težko, saj smo z njimi že dvakrat izgubili.« Tadej Podvršek dokazovanje. V prijateljskih srečanjih se je oblikovala nova udarna ekipa, v kateri je še vedno dovolj igralcev z bogatimi izkušnjami z nastopanjem v 2. in tudi 1. ligi. Ljubitelji nogometa v Kidričevem so na prijateljskih tekmah pogrešali predvsem Roberta Kureža, ki se mu junija izteče pogodba z Aluminijem, o podaljšanju pa s klubom (za zdaj) še ni našel skupnega jezika. Kidričani si kljub temu želijo, da bi prvenstvo končali vsaj na 2. mestu, ki jim zagotavlja nastop v dodatnih kva- 2. SNL 1. ROLTEK DOB 15 13 1 2. KAL. RADOMLJE 15 9 2 3. ALUMINIJ 15 4. FARMT. VERŽEJ 15 5.ŠENČUR 15 6. ŠMARTNO 1928 15 7. KRŠKO 15 8. ANKARAN H. 15 9. ŠAMPION 15 10. BELA KRAJINA 15 8 5 7 1 6 3 5 6 5 4 5 3 2 2 11 0 3 12 31:12 37:18 25:12 28:33 32:26 21:19 22:22 24:28 21:43 5:33 Rokomet • Jeruzalem Ormož V boj za obstanek v ligi Po tritedenskem premoru se bo nadaljevala rokometna sezona v 1. A SRL. Ormožani so bili blizu uvrstitve v Ligo za prvaka, a jih je prekratka igralska zasedba drago stala. V končnici rednega dela sezone so povsem opešali in doživeli štiri zaporedne poraze proti Ribnici, Sevnici, Izoli in Krškemu. Tudi med premorom ni šlo brez težav s poškodbami in boleznimi oz. virozami. Trener Saša Prapotnik je težko sestavil kakšen trening z vsemi rokometaši. Nekateri igralci so preobremenjeni in vlečejo poškodbe že dalj časa, tako da ni jasno, v kakšni zasedbi bodo nastopili v soboto, 15. marca, ob 19.00 na gostovanju v Krškem. V kadru zagotovo ne bo še Aleša Šišmanoviča, vprašljiv je nastop krožnega napadalca Danijela Mesarica. Vsaka točka v Krškem bo imela ne samo dvojno, ampak celo trojno vrednost. Čeprav so Kr-čani na predzadnjem mestu, so tokrat v vlogi popolnega favorita. Ob tem je registracijska komisija zavrnila prestop Jureta Kocbeka iz Radgone v Ormož. Na odločitev registracijske komisije so se Ormoža-ni pritožili in v kratkem pričakujejo pozitiven odgovor ter nastop mladega nadarjenega Kocbeka v ormoškem dresu. Letos so igralci Jeruzaalema že imeli težave pri prestopu Dominika Pečka, ki najprej ni dobil zelene luči, nato pa je bil po mesecu dni čez noč, brez težav registriran. Želja roko-metašev Jeruzalema je, da si čimprej zagotovijo obstanek v ligi, kar pa glede na težave ne bo tako lahko. Še sreča, da je točkovni saldo iz rednega dela prvenstva soliden, vendar bo kljub temu treba zbrati vsaj šest do osem točk za miren obstanek v elitni druščini. uk Nogomet • Robert Pevnik »Zadržati želimo zmagovalno mentaliteto« Kakšna je vaša ocena priprav? R. Pevnik: »Priprave smo oddelali dobro, zato z veseljem pričakujemo spomladanski del prvenstva. Igralci so na treningih in prijateljskih tekmah pokazali veliko željo po napredovanju, zato Dob pričakujemo odlično pripravljeni. Res je odšlo 7 igralcev, vendar povsem zaupam tem, ki so ostali. Tudi novinci so se odlično vključili v ekipo in prinašajo v ekipo novo energijo.« Kaj pričakujete od tekme z Dobom? R. Pevnik: »Cilj je zmagati na vsaki tekmi, tudi srečanje z Dobom ni izjema. Sam menim, da tekma z vodilno ekipo lige ni ključna, vendar se želimo na vsak način prikazati v dobri luči in osvojiti točke. Po eni strani je dobro, da se že na začetku merimo z vodilno ekipo, saj bomo takoj vedeli, pri čem smo in kam lahko ciljamo.« S kakšnimi cilji se podajate v spomladanski del? R. Pevnik: »Zadržati želimo zmagovalno mentaliteto, ki smo jo ujeli v zaključku jesenskega dela. To je najpomembnejše in tako bomo na vsaki tekmi igrali na zmago. Foto: Črtomir Goznik Robert Pevnik, trener Aluminija Ob tem je eden od primarnih ciljev tudi selekcioniranje igralcev in uveljavljanje mladih, s čimer se že obračamo v prihodnost. Glede same končne uvrstitve pa ne bi napovedoval ničesar, čeprav nismo izključili niti naskoka na 1. mesto. Vendar se moramo zavedati, da je bil začetek prvenstva rezultatsko slab, zato je zaostanek za Dobom kar 11 točk. Te razlike ne moremo izničiti na eni tekmi, lahko pa z dobrimi igrami opozorimo nase in čakamo na morebitne spodrsljaje tekmecev.« JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija bodo v soboto v derbiju kroga gostovali v Dobu; jesensko srečanje med omenjenima ekipama se je končalo brez zmagovalca, bilo je 1:1. lifikacijah za napredovanje v 1. ligo. Njihov glavni tekmec bo ekipa iz Radomelj, ki ima podobne želje. O napredovanju je za zdaj težko govoriti, saj ekipa Doba, ki si je zadnji dve leti na igrišču zagotovila napredovanje, ni sprejela igranja v 1. ligi. Za omenjeno trojico se je nagnetla skupina petih ekip, ki jih na lestvici ločijo le 4 točke. Te se bodo med sabo borile za prestiž, obenem pa bodo želele obdržati varen naskok pred ekipama na dnu prvenstvene lestvice, Šampionom in Belo krajino. Črnomaljci v jesenskem delu niso uspeli doseči nobene zmage, to si bodo zagotovo prizadevali v spomladanskem delu. Jože Mohorič Trenerji ekip 2. lige: Aluminij: Robert Pevnik Ankaran: Vlado Badžim Bela krajina: Branko Vrščaj Farmtech Veržej: Zlatko Gabor K. Radomlje: Dejan Djuranovič Krško: Tomaž Petrovič Roltek Dob: Damijan Romih Šampion: Janez Žilnik Šenčur: Branko Pavlin Šmartno 1928: Oskar Drobne petek • 14. marca 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Rokomet • Mlajše kategorije 1. MLADINSKA LIGA: Ptujčani izgubili v vročem Slovenj Gradcu 1. CELJE PIVO. LAŠKO 17 14 0 3 28 2. RIBNICA RIKO HIŠE 17 12 1 4 25 3. KRKA 17 10 3 4 23 4. TRIMO TREBNJE 17 9 1 7 19 5. GORENJE VELENJE 16 8 1 7 17 6. SL. GRADEC 2011 17 8 0 9 16 7. RD LOKA 2012 16 6 1 9 13 8. DOL TKI HRASTNIK 17 6 1 10 13 9. DRAVA PTUJ 17 6 1 10 13 10. KRŠKO 16 6 1 9 13 11. SLOVAN 16 4 4 8 12 12. AJDOVŠČINA 17 3 2 12 8 SLOVENJ GRADEC 2011 -DRAVA PTUJ 35:24 (17:16) DRAVA PTUJ: Šulek, Janže-kovič 9(3), Toš 2, Reisman, Čeh 2, Maroh 2, Požar 6, Bedrač, Kenda 1, Jerenec 2, Šalamun, Žuran. Trener: Alan Potočnjak. Mladinci RK Drava Ptuj so se v nedeljo podali na vroče gostovanje v Slovenj Gradec, kjer je rokomet številka ena, tamkajšnje ekipe pa igrajo zelo dober, a izredno grob rokomet. Mladinci so želeli osvojiti nove točke v elitni mladinski ligi, čeprav je bila ekipa izredno oslabljena. Ob tem na Koroškem ni bilo niti prvega trenerja Uroša Šerbca, tako da je ekipo vodil njegov pomočnik Alan Potočnjak. Kljub vsem težavam so Ptujčani v prvem polčasu neverjetno parirali agresivnim domačinom in so ob polčasu zaostajali le za gol (17:16). V drugem polčasu so po nekaj burnih minutah pobudo prevzeli domačini in ptujske mladince povsem nadigrali. Vodstvo se je večalo iz minute v minuto in se ob koncu srečanja ustavilo pri 11 zadetkih razlike (35:24). Dravaši so doživeli šele drugi poraz v letu 2014, ki so ga pričeli s petimi zmagami. V nedeljo prihaja na Ptuj drugouvrščena ekipa iz Novega mesta, ki je prav tako kot ptujska Drava v letošnji sezoni novinec v 1. mladinski ligi. KADETI - nadaljevalna skupina 3 1. DRAVA PTUJ 2 2 0 0 4 2. SL. GRADEC 2011 1 1 0 0 2 3. KRŠKO B 3 10 2 2 4. RUDAR 2 0 0 2 0 KRŠKO B - DRAVA PTUJ 26:34 (11:17) DRAVA PTUJ: Bukvič, Osterc 1, Mlač-Černe 5, Vaupotič 10, Krasnič 6(2), Gavez 8(3), Lazič, Rosič, Lovrec, Šešerko, Sitar 4, Bedrač. Trener: Mitja Žuran STAREJŠI DEČKI A -nadaljevalna skupina 1. DRAVA PTUJ 3 3 0 0 6 2. POMURJE 2 1 0 1 2 3. LIEBENAU 10 0 10 4. VEL. NEDELJA C. O. 2 0 0 2 0 DRAVA PTUJ - POMURJE 27:26 (10:12) DRAVA PTUJ: Šmigoc 5, Ko-vačič G., Kokol A. 5, Forštnarič 7, Kovačič J., Nežmah, Jakomini, Letonja M., Sarič 1, Satler, Ovčar 6, Rakuš, Toš, Letonja Ž. 1, Šilak 2, Ekart. Trener: Žiga Lesjak. Gostje so povedli z rezultatom 5:10. Po minuti odmora na domači strani so Ptujčani zaigrali nekoliko bolje in uspeli rezultat do polčasa znižati na dva zadetka zaostanka (10:12). Minuto pred koncem so gostje izenačili na 26:26. V akciji, ki je sledila, je ob dvignjeni roki sodnikov zadel Forštnarič. Gostom je preostalo 20 sekund za zadnji napad, a so domačini ostali neporaženi v drugem delu prvenstva. SK KADETI, polfinalna skupina B 1. JERUZALEM ORMOŽ 8 7 0 1 14 2. KRŠKO 7 6 0 1 12 3. HERZ ŠMARTNO 8 6 0 2 12 4. CELJE PIVO. LAŠKO 7 4 0 3 8 5. DOL TKI HRASTNIK 8 3 0 5 6 6. GORENJE VELENJE 8 3 0 5 6 7. SVIŠ IVANČNA GOR. 8 116 3 8. MOKERC - IG 8 0 1 7 1 JERUZALEM - CELJE PL 27:23 (17:10) JERUZALEM: Kuzmič (14 obramb), Fekonja, Caf (1 obramba); Kavčič, G. Horvat 4, M. Hebar, V. Lukman, Štumberger, Žižek Cvetko 1, Grabovac, Kolmančič 1 (1), D. Ozmec 7, Topolovec, Ulaga, Šandor 3, Lukner, Kosi 11 (6). Derbi 8. kroga polfinalne skupine B so zasluženo dobili Ormožani, predvsem po zaslugi odlične igre v obrambi v 1. polčasu. Jeruzalemčki so iz minute v minuto večali svojo prednost, ki je v 1. polčasu znašala že devet zadetkov (16:7). Od desetih prejetih zadetkov v 1. polčasu so jih gostitelji kar pet prejeli iz sedemmetrovk, kar dokazuje odlično igro v obrambi. Za igro si igralci Jeruzalema zaslužijo veliko pohvalo in le upati je, da bodo nadaljevali v takem ritmu do konca polfinalne skupine. Med tednom so Ormožani odigrali še zaostalo tekmo proti Svi-šu iz Ivančne Gorice in zmagali z izidom 28:20 (14:10). STAREJŠI DEČKI A: Zapravili priložnost za organizacijo Final 4 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 7 0 1 14 2. JERUZALEM ORMOŽ 8 7 0 1 14 3. GORENJE VELENJE 8 4 1 3 4. RADEČE - MIK CELJE 8 4 1 3 5. MARIBOR BRANIK 8 3 1 4 6. HERZ ŠMARTNO 8 2 1 5 7. ARCONT RADGONA 8 0 5 3 8. DOBOVA 8 0 1 7 7 5 5 1 JERUZALEM - CELJE PL 17:28 (10:13) JERUZALEM: Firšt Šeruga, Rizman; Niedorfer, Koderman 5, Ciglar, M. Hebar 7 (1), Zida-rič 3, Petek, Šoštarič, Ž. Kociper 1, Škorjanec, G. Hebar, Noters-berg, Belec. Ob visokem porazu so Ormo-žani izgubili priložnost za organizacijo Final 4. Igralci Jeruzalema so v najpomembnejšem trenutku sezone odigrali najslabšo tekmo in doživeli nasploh prvi poraz v sezoni. Junak tekme je bil celjski vratar Mitja Koren, ki je zbral 19 obramb. Le redkokdaj se zgodi, da ima celotna ekipa tako slab dan, kot se je to zgodilo Ormožanom. STAREJŠI DEČKI B 1. GORENJE VELENJE 7 7 0 0 14 2. CELJE PIVO. LAŠKO 8 6 0 2 12 6 0 2 8 4 13 7 3 0 4 3. JERUZALEM ORMOŽ 8 4. RUDAR 5. KRŠKO 6. SL. GRADEC 2011 8 2 1 5 7. MARIBOR BRANIK 8 2 0 6 8. RADEČE - MIK CELJE 8 0 0 8 JERUZALEM - CELJE PL 14:24 (3:12 JERUZALEM: Firšt Šeruga; P. Ozmec, T. Šulek 1, B. Zadravec 1, Belec 4, J. Zadravec, G. Hebar 2 (1), Notersberg 4 (1), A. Mun-da, Torič, Sovič 2 (1). Z zmago proti Celju bi si Ormožani na stežaj odprli vrata Final 4, vendar so popolnoma pregoreli v preveliki želji po uspehu. Zaradi bolezni ekipa pred pomembnim srečanjem ni opravila niti enega treninga v popolni zasedbi, kar se je poznalo na igri proti odlični ekipi iz Celja. ku Boks • Zlata Mimoza Denis Lazar zmagal v Črni gori Član boks kluba Ring iz Ptuja Denis Lazar je tekmoval na tridnevnem mednarodnem boksarskem turnirju Zlatna Mimoza v Črni gori. Na njem so tekmovali boksarji iz 11 držav, za Denisa pa je bil to prvi večdnevni turnir. Ptujski borec se je v kategoriji do 81 kg direktno uvrstil v polfinale, kjer je gladko premagal boksarja iz Bosne in Hercegovine Gorana Su-botiča. Slednjemu je sodnik v ringu dvakrat štel, zato je bila borba na meji predčasnega zaključka. Lazar je celo borbo narekoval tempo in je bil veliko boljši tekmec. V finalu je Lazar premagal Črnogorca Faroha Šabotiča, ki je v polfinalu premagal italijanskega prvaka. Lazar je bil boljši tekmec skozi celotno borbo, natančneje je zadeval, prav tako pa je bil tudi fizično močnejši. To so opazili tudi sodniki, ki so zmago dodelili članu BK Ring iz Ptuja, kar je zanj lep mednarodni uspeh. Zadnji dobitnik Zlate rokavice se bo sedaj pod vodstvom klubskih trenerjev zavzeto pripravljal na zadnji krog državne ekipne boksarske lige, nato za nastop na državnem prvenstvu (to tekmovanje bo 4, 5 in 6 aprila potekalo na Ptuju, op. a.), sledil bo še nastop na mednarodnem turnirju Hakija Turaljic v Sarajevu. David Breznik Denis Lazar (BK Ring Ptuj) KBV Ptuj • Nepogrešljivi 2014 Aleš Skledar, Gašper Mlakar Valentin in Timi Sitar nosilci črnih pasov V petek, 7. marca, je v Kick boxing centru Ptuj že dva-najstič zapored potekala promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov borilnih veščin in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali NEPOGREŠLJIVI 2014. Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani vsa leta ostajali lojalni klubu in so vedno in še skrbijo za ugled kluba. V centru se je zbralo veliko število članov od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili člani Kluba borilnih veščin Ptuj in člani Klubov borilnih veščin Ormož, Murska Sobota, Kranj, Stražišče, ki izhajajo iz šole borilnih veščin, ki jo vodi Vladimir Sitar. Po treningu, ki sta ga letos vodila Gašper Mlakar in Timi Sitar, so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. V imenu predsednika Kluba borilnih veščin Ptuj Zol-tana Mileta je vse prisotne pozdravil Franc Slodnjak in se zahvalil vsem, ki KBV Ptuju pomagajo, z njim sodelujejo ter vsako leto prihajajo v klub. Nato je besedo dobil glavni inštruktor kluba prof. Vladimir Sitar, ki je vodil prireditev do konca. Kratek govor sta imela tudi prisotna bivša svetovna prvaka Nadja Šibila (kikboksu) in Dejan Zavec (boks), ki sta trenira- Novi lastniki črnih pasov Timi Sitar, Aleš Skledar in Gašper Mlakar Valentin Foto: Franc Slodnjak la in nastopala v kikboksu za KBV Ptuj. Vsi prisotni, ki imajo status Nepogrešljivi, so letos prejeli lično izkaznico: Srečko Ar-nuš, Mehmedalija Mujanovič -Mrki, Dejan Zavec, Aleksander in Sabina Kolednik, Aleš Gre-gorec, Drago Rus, Damjan in Leon Kaučevič, Robi Simonič, Nadja in Marjan Šibila, Danilo Korotaj, Mladen Delin, Vladimir Sitar, Luka Vindiš, Franc in Kristjan Slodnjak, Silva in Aleš Skledar, Edvard Štegar, Slavi-ca Bedenik, Franc Vrbančič, Matic Raušl Bedenik, Matjaž in Boštjan Brumec, Barbara Murat, Branko Breg, Aleš Mlač, Branko Pečar, Edi Korotaj. Nato je sledil najbolj slavnosten trenutek večera, in sicer podelitev diplome za črni mojstrski pas za 3 nove mojstre borilnih veščin. Diplomo za črni pas 1. DAN so iz rok glavnega inštruktorja Vladimirja Sitar (črni pas, 7. DAN) prejeli Aleš Skledar, Gašper Mlakar Valentin in Timi Sitar. Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo še v večjem številu, saj v letu 2015 KBV Ptuj praznuje 40 let delovanja. Franc Slodnjak Rokomet • Mlajše kategorije STAREJŠE DEKLICE B: Zmaga za uvod PIRAN - ŽRK TENZOR DP- LOGIK PTUJ 18:33 (9:16) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Iva Zidarič, Nuša Puž 11, Nika Bedrač 8, Anea Bezjak, Alja Krasnič, Nika Vidovič 2, Špela Topolnik 1, Klara Hliš, Lana Križanec 5, Eva Kopše 6, Maša Ramšak. Trener: Sašo Petek. Mlade ptujske rokometašice so v soboto gostovale pri ekipi iz Pirana. Z odlično obrambo so z lahkoto visoko slavile. V polfi-nalni skupini C nastopa še ekipa Krim Marcator. tp Namizni tenis • Mladinski OT Na Koroško po izkušnje Na Muti je v nedeljo potekal 3. odprti turnir za mladinke in mladince. Na njem so nastopili tudi mladi igralci NTK Ptuj in Cirkovce, ki so večinoma še kadeti ali celo mlajši kadeti in so na Koroškem predvsem nabirali izkušnje za naslednje sezone. Skupno je nastopilo 51 fantov in 44 deklet. Zasedbi Ptuja in Cirkovc: Ptuj: Marsel Šegula, Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak, Katja Krajnc, Anja Bezjak, Maša Harkai; Cirkovce: Jan Murata, Iva Unger, Danuiela Tomanič Butko-vska. Iz predtekmovalnih skupin so se v glavni del turnirja uvrstila tri dekleta NTK Ptuj, ki so letos nastopala v 2. državni ligi. Anja Bezjak je v skupini dosegla tri zmage, Katja Krajnc in Maša Harkai pa dve zmagi in en poraz. Katja in Maša sta naredili še en korak naprej in na koncu osvojili 9. do 16. mesto, Anja pa 17. do 22. mesto. Pri fantih je bil v finalu Darko Jorgič (Krka) boljši od Denija Kožula (Logatec), pri dekletih pa je bila v dvoboju sester Zala Veronik boljša od Nike (obe Fužinar Interdiskont). JM 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 14. marca 2014 Nogomet • Mednarodni turnir U-8 in U-9 na Ptuju V Centru slavila zagrebški Dinamo in graski Sturm Nogometna šola Poli Drava Ptuj je v nedeljo v športni dvorani Center pripravila daleč najbolj močan nogometni turnir za starostni skupini U-8 in U-9. Na njem je igralo 20 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Prvi so na sceno stopili cicibani U-8, ki jih je skozi ves turnir spremljalo in spodbujalo zares veliko gledalcev. Ti so lahko uživali ob zanimivih igrah, dobrih potezah, lepih zadetkih in tudi športnem obnašanju. Na turnirju so bile ekipe razporejene na dve skupini in v tem delu tekmovanja so se pomerile ekipe vsaka z vsako. V skupini A so nastopale Nogometna šola Poli Drava 2, Olim-pija Ljubljana, Sturm Graz, Varteks Fotex in Aluminij. Skupino B so tvorile ekipe Celja, Maribora, Dinama iz Zagreba, NŠ Poli Drava 1 in Mure. Vsako moštvo je v tem delu odigralo po štiri tekme: v skupini A sta se v polfinale uvrstila Sturm in Varteks, v skupini B pa Dinamo in Drava. V polfinalu so mladi asi Dinama z 2:1 ugnali Sturm, v drugem polfinalu pa so zmagovalca tekme med Var-teks Fotexom in NŠ Poli Drava 1 odločili kazenski streli. Po rednem delu je bil izid 1:1, pri izvajanju kazenskih strelov pa so bili uspešnejši nogometaši iz Varaždina, ki so zmagali s 3:2. V tekmi za 3. mesto so Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme NŠ Poli Drava - Sturm Graz v konkurenci U-9 0:1 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Olimpija - Fo-tex v konkurenci U-8 Ptujčani nesrečno, z 1:0, izgubili s Sturmom in ekipa, ki jo vodi Marko Matič, je osvojila končno 4. mesto. Mladi upi zagrebškega Dinama so v finalu pokazali odlično igro in so bili za razred boljši od Varteksa, saj so zmagali s 3:0. Popoldan je sledil še turnir za selekcije U-9, na katerem se je prav tako pomerilo deset ekip iz treh držav. Skupino A so tvorile ekipe NŠ Poli Drava Ptuj, Sturm Graz, Šampion, Utrine Zagreb in Aluminj, skupino B pa Maribor, Dinamo Zagreb, Domžale, Celje in Var-teks Fotex. Tudi v tej starostni skupini smo videli zanimive in v glavnem zelo izenačene dvoboje, v katerih so o zmagovalcih odločale malenkosti. Ptuj-čani so v svoji skupini dvakrat igrali neodločeno in dvakrat izgubili, kar je bilo premalo za napredovanje, tako da so nogometaši Boštjana Krajnca osvojili končno peto mesto. V polfinalu je bila ekipa Sturma s 3:1 boljša od Maribora, medtem ko je Aluminij s 3:0 ugnal Varteks Foteks. Tekma za 3. mesto se je po rednih 12 mi- ves dan smo tako lahko spremljali zares kakovostne nogometne predstave. Kar se tiče naših ekip, pa moram reči, da sem zadovoljen. Vsekakor pa je pri vseh teh mlajših kategorijah na prvem mestu igra, nikakor še ne sam rezultat.« Organizatorji so za izvedbo turnirja dobili številne pohvale, zato so ekipe že pokazale velik interes, da se vrnejo tudi prihodnje leto ali pa pridejo že na letni turnir, ki bo 24. maja na stadionu na Ptuju. David Breznik nutah tekme končala brez zadetkov, po kazenskih strelih pa so s 3:1 zmagali Mariborčani. V velikem finalu je Sturm, ki je skozi ves turnir igral odlično, s 3:0 premagal ekipo iz Kidričevega. Tako sta se turnirske zmage veselili ekipi Dinama iz Zagreba in Sturma iz Gradca. Svoj pogled na turnir in igre na njem je podal vodja NŠ Poli Drava Ptuj Beno Repič: »Ptuj že nekaj časa ni gostil tako močnega mednarodnega turnirja za mlajše selekcije. Skozi Sestave ekip: NŠ POLI DRAVA U-8 I.: Marko Voda, Jan Lampret, Jan Krajnc, Luka Matjašič, Domen Vidovič, Lukas Čeh, Vito Kolarič, Rok Jovanovič. Trener: Boštjan Krajnc NŠ POLI DRAVA U-8 II.: Luka Šlamberger, Nejc Strašek, Lan Dre-venšek, Alen Bratec, Martin Marinkovič Borovnik, Teo Fridl, Alen Lo-zinšek, Žiga Horvat. Trener: Boštjan Krajnc NŠ POLI DRAVA U-9: Nik Kolarič Gajzer, Leo Čeh, Ali Sabur, Sandro Čeh, Rok Cesar, Jaka Antolič, Tjaž Intihar, Sašo Lovrec, Tjan Kole-dnik, Jaka Glažar. Trener: Marko Matič ALUMINIJ U-8: Anže Šibila, Jan Vindiš, Gal Princl, Lan Mesarič, Tim Metličar, Cene Grbavac, Luka Pišek, Anej Simonič, Domen Svetej, Alen Galun. Trener: Drago Ozmec ALUMINIJ U-9: Matic Doberšek, Alen Colarič, Anej Dukarič, Matic Jeza, Tadej Jeza, Anej Pelcl, Marko Trakovič, Tim Svetej. Trener: Boštjan Pek Plavanje • Veteransko prvenstvo Slovenije Štirje naslovi za PA Kurent V soboto, 8. 3., je v Ljubljani potekalo veteransko prvenstvo Slovenije za zimski del sezone 2013/14. Tekmovanje je bilo v organizaciji športnega društva Riba na zimskem bazenu Tivoli, udeležilo pa se ga je skoraj 150 plavalcev, plavalk, triatloncev, rekreativnih plavalcev, invalidov in vseh ljubiteljev plavanja. Na prvenstvu so prvič sodelovali tudi člani ŠD Plavalna akademija Kurent iz Ptuja, ki je bilo ustanovljeno julija 2013; nastopili so z osmimi plavalci. To je bilo po dolgih letih prvič, da je imel Ptuj predstavnike na tem prvenstvu. Ptujčani so pokazali odlično pripravljenost in so bili uspešni praktično v vseh disciplinah. Na koncu so dosegli kar 10 uvrstitev na zmagovalni oder, štirikrat so stopili na najvišjo stopničko. Višek so dosegli v štafeti 8-krat 25 m prosto, kjer so med 8 šta- Veteranska ekipa Plavalne akademije Kurent je odlično nastopala na državnem prvenstvu. fetami osvojili naslov državnih prvakov. Med posamezniki sta se z naslovom prvakov okitila Berni Pihler in Jakob Muhič (dvakrat). Rezultati po kategorijah: Boštjan Maračic (vodja ekipe): - 4. mesto - 25 m prosto; Samo Glavnik: - 2. mesto - 50 m prsno - 3. mesto - 50 m prosto Borut Petrovič: - 3. mesto - 50 m prsno - 4. mesto - 50 m prosto Berni Pihler: - 1. mesto - 50 m hrbtno - 2. mesto - 50 m prsno Zlatko Muhič: - 4. mesto - 50 m prosto Jakob Muhič: - 1. mesto - 50 m delfin - 1. mesto - 25 m prosto - 2. mesto - 50 m prosto Luka Solina: - 2. mesto - 50 m prosto - 2. mesto - 25 m prosto - 2. mesto - 50 m prsno Robi Plazar: - 2. mesto - 25 m prosto 8 x 25 m prosto (vsi zgoraj omenjeni člani): - 1. mesto Ur Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 22. KROGA: V PETEK ob 18.00: Zavrč - Gorica; v SOBOTO ob 16.00: Rudar Velenje - Triglav; OB 16.30: Luka Koper - Celje; OB 20.00: Olimpija - Maribor; V NEDELJO OB 15.00: Krka - Domžale. 2. SLOVENSKA LIGA PARI 16. KROGA: V SOBOTO ob 15.00: Roltek Dob - Aluminij, Ah MasTech - Kalcer Radomlje, Farmtech Veržej - Šenčur; V NEDELJO ob 15.00: Bela krajina - Krško, Šmartno 1928 - Šampion Celje. PRIJATELJSKI TEKMI Hajdina - NŠ Drava Ptuj (v soboto, 15. 3., ob 15. uri na igrišču na Hajdini). Podvinci DS Galun - Gorišnica (v nedeljo, 16. 3., ob 15.00 na igrišču v Podvincih) Rokomet • 1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta Krško - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 19.00) Rokomet • 1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta ŽRK Tenzor DP Logik - Naklo Peko Tržič (v petek ob 19.00 v športni dvorani Center) 1. B SRL (m) 16. KROG: Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj (v soboto ob 19.30), Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec (v soboto ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 18. KROG: AC Prstec Ptuj - Murska Sobota (v soboto ob 19.30 v Gimnaziji Ptuj), Mislinja - Benedikt, Swatycomet Zreče - Kajuh Šoštanj, Kostman Slovenj Gradec - Mozirje, Prevalje - Celje. Kegljanje • 1. B SKL (ž) 17. KROG: Drava - Izola (v soboto ob 13.30) 3. SKL VZHOD (m) 17. KROG: Drava - Ceršak (v petek ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 16. KROG: Tempo Velenje - Ptuj 2. SNTL(m) 9. KROG: Melamin - Šternmatik Cirkovce, Krka II. - Šternma-tik Cirkovce. Strelstvo • V Kidričevem se obeta zanimiv zaključek sezone v 1. A DL V športni dvorani Kidričevo se bodo ta konec tedna, v organizaciji MSZ Ljubljana, zbrali najboljši slovenski strelci in strelke na zaključnem, 6. turnirju slovenske državne lige za Pokal Strelske zveze Slovenije. Razpored - sobota: ob 9.00 - 1. B DL puška ob 10.25 - 1. B DL pištola (SD Kidričevo) ob 11.50 - 1. A DL puška (Kovinar Ormož) ob 13.15 - 1. A DL pištola (SD Jože Kerenčič, SK Ptuj, SD Jur-šinci) ob 14.45 - finale 1. A DL puška ob 15.30 - finale 1. A DL pištola Razpored - nedelja: od 9.00 do 11.25 - DL pionirjev/pionirk puška od 11.00 do 13.13 - DL kadetov/kadetinj puška od 12.25 do 14.40 - DL mladincev/mladink puška od 13.50 do 16.05 - DL kadetov/kadetinj in mladincev/mladink pištola Vstop prost, vabljeni! DK, SG Karate Ljutomerčan Pokrivač najboljši tekmovalec na mednarodnem turnirju v Žalcu Na 12. mednarodnem turnirju v Žalcu je nastopilo 400 karateistov iz Slovenije in tujine. Izkazal se je ljutomerski tekmovalec Aleš Pokrivač, ki je zmagal v katah in borbah ter bil proglašen za najboljšega tekmovalca turnirja. Tudi preostali Ljutomerčani so nastopili zelo dobro. V katah je 3. mesto osvojila Gaja Žibrat, v borbah je bila prva Tanja Vrbnjak (članice, +68 kg), druga mesta pa so osvojili: Anej Mar-kovič (malčki, -30 kg), Rene Žibrat (kadeti, +70 kg) in Sara Novak (mladinke, -53 kg). NŠ petek • 14. marca 2014 Rekreacija, šport mladih Štajerski 15 Bovling • Podjetniška liga VGP Drava začela najodločneje Po pustnem premoru se je nadaljevala podjetniška liga v bo-vlingu; v četrtek je bil na sporedu tretji, v ponedeljek pa še četrti krog. V teh obračunih sta največ točk zbrali ekipi VGP Drava in MO Ptuj (po 14), po devet sta jih vknji-žila Tames in Saška bar. Slednji so kot branilci naslova za zdaj zelo rezervirani in so si za vodilno ekipo priigrali kar precejšnji zaostanek 11 točk. A spomladanska liga je šele na začetku, zagotovo bomo priča še številnih zasukom. V derbiju 3. kroga sta se Tames in Saška bar razšla z remijem, ekipa Gostišče Iršič pa je presenetljivo visoko ugnala Elektro Maribor. Saška je imela veliko težav tudi v 4. krogu, ko je tesno ugnala Talum, MO Ptuj pa je z najboljšim rezultatom kroga ugnala Radio-Tednik. V zadnjih dveh krogih sta mejo 2700 podrtih kegljev obakrat prešli le vodilni ekipi lige, med posamezniki pa sta dvakrat slavila igralca VGP Drava, Branko Kelenc in Blaž Ivanuša. Rezultati 3. kroga (četrtek, 6. 3.): Tames - Saška bar 4:4, Gostišče Iršič - Elektro Maribor 7:1, Slovenske gorice - Radio-Te-dnik Ptuj 5:3, SKEI Ptuj - Bowling center Ptuj 5:3, Mestna občina Ptuj - Boxmark Team 8:0, Lekarne Ptuj - VGP Drava 0:8, Talum - DaMoSS. Rezultati 4. kroga (ponedeljek, 10. 3.): Tames - Boxmark Team 5:3, Saška bar - Talum 5:3, Bowling center Ptuj - DaMoSS 5:3, Lekarne Ptuj - Elektro Maribor 1:7, Mestna občina Ptuj -Radio-Tednik Ptuj 6:2, SKEI Ptuj - VGP Drava 2:6. Srečanje Gostišče Iršič - Slovenske gorice bo odigrano naknadno. 1. VGP DRAVA 4 2747 27 171,2 2. MEST. OBČINA PTUJ 4 2779 22 174,4 3. TAMES 4 2551 18 168,0 4. BOWLING CEN. PTUJ 4 2811 18 165,5 5. ELEKTRO MARIBOR 4 2571 18 156,8 6. SLOVENSKE GORICE 3 - 17 158,2 7. DAMOSS 3 1984 17 156,8 8. SAŠKA BAR 4 2677 16 170,4 9. GOSTIŠČE IRŠIČ 3 - 16 162,6 10. TALUM 3 2519 11 160,2 Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 798, 2. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 745, 3. Miran Hala-deja (SKEI Ptuj) 731, 4. Robert Kurež (Saška bar) 723, 5. Igor Vidovič (Tames) 712, 6. Gregor Miložič (Saška bar) 704, 7. Tadej Vreže (MO Ptuj) 698, 8. Franc Šuen (SKEI Ptuj) 697, 9. Robert Šegula (Tames) 695, 10. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 694. Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 826, 2. Aleš Korošec (MO Ptuj) 801, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 766, 4. Gregor Miložič (Saška bar) 754, 5. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 747 , 6. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 739, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 715, 8. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 714, 9. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 712, 10. Zvonko Čerček (Talum) 709. 11. SKEI PTUJ 4 2623 11 158,8 12. RADIO-TEDNIK 4 2554 10 150,1 13. BOXMARK TEAM 4 2396 4 141,7 14. LEKARNE PTUJ 4 2081 3 129,5 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečno 193, 2. Igor Gaber 189,3, 3. Aleš Korošec (oba MO Ptuj) 184,8, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 183,3, 5. Robert Šegula (Tames) 181,8, 6. Milan Berghaus (Bowling center Ptuj) 180,2, 7. Gregor Miložič (Saška bar) 179,9, 8. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 178,4, 9. Zvonko Čerček (Talum) 176,9, 10. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 176,2. Pari 5. kroga (ponedeljek, 17. 3.): ob 17.30: Saška bar -Boxmark Team, Tames - Radio-Tednik Ptuj, SKEI Ptuj - Elektro Maribor; ob 20.00: Talum - Bowling center Ptuj, DaMoSS - VGP Drava, Mestna občina Ptuj - Gostišče Iršič, Lekarne Ptuj - Slovenske gorice. JM Šolski šport • Košarka Pri deklicah OŠ Poljčane ... Telovadnica OŠ Majšperk je v sredo, 5. 3., gostila območno tekmovanje v košarki za mlajše učenke letnika 2001 in mlajše. Prvi mesti na območnem tekmovanju sta vodili v četrtfinale državnega tekmovanja, zato je bil mo- Strelstvo • DP veteranov, Kidričevo 2014 Franc Bedrač državni veteranski prvak s pištolo tiv med nastopajočimi še toliko večji. Poleg mladih domačink so nastopile še učenke OŠ Markovci, OŠ Pohorskega bataljona iz Oplo-tnice ter OŠ Poljčane. Prav slednji šoli sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, v finalu pa so slavile mlade košarkarice izpod Boča. Rezultati: OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega Konec februarja je bilo v kidričevski športni dvorani v organizaciji domačega Strelskega društva Kidričevo državno prvenstvo veteranov v streljanju z zračnim orožjem. Uspešni nastopi spodnjepodravskih strelcev s pištolo V konkurenci veteranov s pištolo nad 60 let starosti je naslov državnega prvaka slavil ptujski strelec Franc Bedrač z najboljšim rezultatom dneva s 183 krogi, s čimer je bil le za krog boljši od Škofjeločana Miloša Djurana, tretji je bil Jeseničan Dušan Lavtar s 179 krogi. Državnemu prvaku preteklih dveh sezon, miklav-škemu strelcu Alojzu Trste-njaku, ni šlo vse po načrtih, s 170 krogi je osvojil 4. mesto in ostal brez odličja. Drugi ptujski strelec Alojz Raušl je s 154 krogi osvojil 6. mesto. Do odličja s pištolo tudi Franc Simonič V najstarejši kategoriji veteranov nad 70 let je zmago slavil Impolov strelec Karl Vidmar, ki je s 175 krogi za dva kroga premagal Škofjelo-čana Henrika Peternelja, bronasto odličje pa je tokrat osvojil predsednik ptujskih strelcev Franc Simonič s 168 krogi in tako predal naslov državnega prvaka iz leta 2013 kolegu iz Slovenske Bistrice. V konkurenci najmlajših veteranov nad 50 let je zmagal Tur-niščan Štefan Balaško s 181 krogi, kidričevski strelci Igor Premužič, Marjan Gajzer in Ludvik Pšajd so s 164, 157 in 154 krogi osvojili 16., 19. in 20. mesto, Ptujčan Jernej Lu-ževič pa je s 154 krogi osvojil 21. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavili strelci Celjske čete bataljona Oplotnica 15:22, OŠ Poljčane - OŠ Markovci 41:20; tekma za 3. mesto: OŠ Majšperk - OŠ Markovci 35:14; tekma za 1. mesto: OŠ Poljča-ne - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 30:23. Končni vrstni red: 1. OŠ Poljčane 2. OŠ Pohorskega bataljona Foto: Simeon Gönc Predsednik Strelskega kluba Ptuj Franc Simonič, letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo v športu MO Ptuj, je znova zelo uspešno nastopal na DP veteranov in s pištolo osvojil bronasto odličje, s puško pa le za las zaostal za najboljšo trojico. Dekliška košarkarska ekipa OŠ Poljčane Male Breze iz Šentruperta s 510 krogi, Kidričani pa so si s 475 krogi priborili bronasto ekipno odličje, prvo v svoji zgodovini nastopov s pištolo. Med pripravniki za veterane je Kidričan Zvonko Štopfer dosegel 168 krogov in osvojil 3. mesto. S pištolo dobro tudi Darinka Mojzer in Vesna Mele V ženski konkurenci s pištolo je najboljši rezultat dneva s 173 krogi dosegla Leonida Črešnik iz Celja, in to v najstarejši kategoriji veterank nad 60 let. Četrti najboljši rezultat dneva pa je s 167 krogi dosegla vsestransko univerzalna ormoška strelka Vesna Oplotnica 3. OŠ Majšperk 4. OŠ Markovci ... pri dečkih pa v v Oš Anice Cernejeve Makole Dan kasneje so se za naziv območnega prvaka v košarki v telovadnici OŠ Poljčane pomerili še mlajši učenci letnika 2001 in mlajši. Poleg domačinov so nastopili še učenci OŠ Olge Meglič, OŠ Majšperk in OŠ Anice Černejeve iz Makol. V finalu so mladi Makolča-ni premagali košarkarje OŠ Olge Meglič, obe šoli pa sta si priigrali nastop v četrtfinalu državnega tekmovanja. Rezultat: OŠ Poljčane - OŠ Olge Meglič 30:47, OŠ Majšperk - OŠ Anice Černejeve Makole 15:39; tekma za 3. mesto: OŠ Majšperk - OŠ Poljčane 29:25; tekma za 1. mesto: OŠ Anice Černejeve Makole - OŠ Olge Meglič 47:32. Končni vrstni red: 1. OŠ Anice Černejeve Makole 2. OŠ Olge Meglič 3. OŠ Majšperk 4. OŠ Poljčane tp Mele, ki je bila druga najboljša v kategoriji 60+. Zelo dobro se je na prvem velikem tekmovanju v karieri odrezala tudi Ptujčanka Darinka Mojzer in s 168 krogi zmagala v konkurenci strelk nad 50 let. Vesna Mele do srebrnega odličja V ženski konkurenci s puško 60+ smo kot običajno spremljali tesen obračun med Ormožanko Vesno Mele in Impolovo strelko Slavo Lu-garič, slednja pa je bila s 174 krogi le za krog natančnejša od Meletove, ki se je tako, enako kot v lanskem letu, morala znova zadovoljiti s srebrnim odličjem. Ptujska strelka Kristina Pšajd je bila z dobrim nastopom in 166 krogi blizu najboljšim in osvojila 5. mesto, za odličjem pa zaostala le za tri kroge. Kidričani do 7. mesta ekipno V moški konkurenci s puško so se domači kidričevski strelci visokih uvrstitev nadejali v kategoriji 50+, najboljši rezultat dneva pa je med njimi dosegel najstarejši Ludvik Pšajd in s 170 krogi osvojil 17. mesto, Zvonko Mlakar in Marjan Gajzer pa sta s 169 in 164 krogi osvojila 20. in 30. mesto. Zmago in naslov državnega prvaka je s 185 krogi slavil Peter Golob iz Svečine. V konkurenci veteranov s puško 60+ je zmagal Franc Brečko iz Trzina s 182 krogi, ormoški strelec Tovarne sladkorja Branko Veselko pa je v tej kategoriji s 159 krogi osvojil 27. mesto. Zelo blizu svojega drugega odličja na prvenstvu je bil Ptujčan Franc Simonič v kategoriji veteranov s puško 70+, kjer je s 164 krogi osvojil 4. mesto in ni ponovil lanskega uspeha, ko je osvojil bronasto odličje. Zmagal je Roman Kajtna s 177 krogi. Simeon Gonc Konjeniški šport V Ljutomeru tudi letos osem dirk Kasaški klub Ljutomer, že vrsto let najuspešnejši konjeniški kolektiv pri nas, bo tudi v prihajajoči tekmovalni sezoni, ko Prleki praznujejo 140-letnico prirejanja kasaških dirk in reje ljutomerskega kasača, poskušal uresničiti zastavljene naloge, sprejete na nedavnem občnem zboru. V klubu so si zastavili izvedbo osmih tekmovalnih dni na ljutomerskem hipodromu, s pričetkom na prvi spomladanski dirki (velikonočni ponedeljek, 21. april), ko bo na sporedu rejska dirka tradicionalne pasme konj ljutomerski kasač. Sledili bodo spominske dirke Marka Slaviča (25. maj) ter Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča (22. junij) in rejska dirka 4-letnih ljutomerskih kasačev (20. julij). Ljutomerčani bodo gostitelji najpomembnejše rejske dirke - slovenskega kasaškega derbija, ki bo 3. avgusta, 21 dni kasneje pa bo še dirka za pokal Pomurskega sejma ter rejska dirka 3-letnih ljutomerskih kasačev. Novost predstavlja mednarodna dirka (7. september), na kateri se bodo slovenski tekmovalci pomerili s kasači iz držav naslednic Avstro-Ogrske monarhije (Ita-lija-Avstrija-Hrvaška-Madžar-ska-Češka-Slovaška). Sezona se bo v prleški prestolnici končala 12. oktobra z rejsko dirko 2-letnih ljutomerskih kasačev. Visok jubilej, 140-le-tnica delovanja KK Ljutomer, bo slovesno obeležen 12. septembra, točno na dan, ko so bile organizirane prve kasaške dirke na Slovenskem (12. 9. 1874). NŠ Nogomet • Turnir U-13 v Račah Rače v znamenju Aluminija Po zmagoslavju v konkurenci ekip U-11 v soboto so se turnirja v Račah dan kasneje udeležili tudi mladi igralci Aluminija U-12. Čeprav je bil turnir namenjen ekipam U-13, so se Kidričani s trenerjem Gorazdom Černilom zavestno spustili v dvoboje z leto starejšimi nogometaši. Na koncu so bili več kot uspešni, saj so v močni konkurenci osvojili končno drugo mesto. Klonili so šele v finalu, vsekakor pa je to več kot odličen rezultat mladih nogometašev iz Kidričevega. Ur 16 Štajerski Nasveti petek • 14. marca 2014 Kuharski nasveti Lignji Lignji so najpogostejši užitni glavonožci, ki jih uporabljamo pri pripravi številnih jedi. Zraven lignjev od glavonožcev pogosto pripravljamo še sipe in hobotnice. V tropskih in toplih vodah po vsem svetu živi na stotine različnih vrst glavonož-cev. Vendar v kuhinji uporabljamo le nekatere. Mnogi glavonožci imajo v telesu zakrknjeno lupino. Tako ima ligenj hitinasto pero v obliki meča, ki ga pri čiščenju odstranimo. Lignji imajo okusnejše in nežnejše meso od sip, posebej okusni so manjši lignji, ki imajo nekoliko sladkast okus. Glede hranilne vrednosti imajo glavonožci največ beljakovin, malo ogljikovih hidratov in nekaj maščob, od mineralnih snovi pa zasledimo le nekaj več natrija. Hranilna vrednost lignjev in tudi ostalih glavonožcev se po toplotni obdelavi spremeni in je tudi odvisna od načinov in dodatkov pri pripravi posamezne jedi. Pri nas še vedno najpogosteje uporabljamo navadni, puščasti, kratko plavutni in pritlikavi ligenj. Razlike med posameznimi vrstami niso tako velike, tako se še vedno večina receptov uporablja za vse lignje. Mladi lignji z lovkami, ne daljšimi kot 3 centimetre, so odličnega okusa, če jih pripravimo cele. Pri večjih lignjih je plašč zelo primeren za nadevanje, lovke pa zrežemo na koščke ali sesekljamo in uporabimo kot sestavino nadeva. Plašč lignja lahko narežemo tudi na obročke in te obročke ocvremo ali skuhamo. Plašče zelo velikih lignjev pred toplotno obdelavo nekoliko po-tolčemo tako, da jih prekrijemo s folijo, da se meso zmehča. Od toplotnih postopkov za pripravo lignjev uporabljamo kuhanje, cvrenje in pečenje. Za vse toplotne postopke je značilno, da jih moramo izvesti hitro oziroma pri visokih temperaturah. S črnilom, s katerim se lignji branijo pred napadalci, lahko izboljšamo in obarvamo številne omake in rižote. V globoko zamrznjenih in že očiščenih lignjih je črnilna vrečica že odstranjena. potegnemo iz plašča trupa lovke in glavo. Če se vrečica ni poškodovala, jo previdno odstranimo in damo v manjšo posodo, saj jo kasneje lahko uporabimo pri pripravi jedi. Pri lovkah odstranimo žvekalo, ki ga tudi zareže-mo skupaj z drobovino. Iz trupa odstranimo hitinasto pero in ga prav tako zavržemo. Nato pod tekočo mrzlo vodo odstranimo vijoličasto lisasto kožo s trupa in z lovk. Očiščen ligenj damo na desko in mu odrežemo plavuti in plašč narežemo na kolobarje, odvisno od priprave jedi. Jedi iz lignjev najdemo v vseh koncih sveta, tako jih v Španiji pogosto dušijo v lastnem črnilu in rdečem vinu, v Grčiji jih pripravljajo z belim vinom in koprcem, v Italiji pripravljajo številne rižote iz lignjev, pri nas lignje pogosto cvremo, tako da Foto: Črtomir Goznik Večino receptov, ki jih uporabljamo za pripravo lignjev, lahko uporabimo tudi za pripravo drugih glavonožcev, le da je čas toplotne obdelave pri hobotnicah daljši. Preden lignje uporabimo, jih očistimo. Po čiščenju lahko plašč, plavuti in lovke sesekljamo, zrežemo na kolobarje ali pustimo cele. Lignje očistimo tako, da nad skledo previdno jih povaljamo v moki in ocvre-mo, ali v razžvrkljanih jajcih in prav tako ocvremo, ali jih pomočimo v pivsko testo in ocvremo. Še bolj zanimive jedi iz lignjev so različne solate iz lignjev, ki jih pripravljamo skupaj s poljubno sezonsko zelenjavo, ki je lahko sveža, kuhana ali vložena. Pri pripravi solat pazimo, da so lignji še vedno nosilci okusa. Še bolj priljubljena jed pa so zago- tovo polnjeni lignji, ki jih lahko polnimo z najštevilnejšimi nadevi. Izbira nadeva je odvisna od toplotnega postopka, ki ga bomo izvedli, in od tega, kako bomo lignje ponudili. Če lignje nadevamo in jih kasneje ponudimo kot hladno predjed, jih nadevamo z bolj kompaktnimi, sočnimi nadevi. Tako pogosto lovke sesekljamo, dodamo manjšo količino sesekljane čebule in česna, sesekljane olive ali kapre, rahlo solimo dodamo še zelen peteršilj, ki ga lahko zamenjamo s svežim origanom ali svežo baziliko ter dodamo fino naribano kuhano jajce. Dodamo lahko tudi pre-peličje jajce. Lignje napolnimo z nadevom in na koncu dobro za-špilimo. Tako pripravljene lignje pokapljamo z oljčnim oljem in na hitro opečemo na vroči maščobi. Lahko pa jih tudi rahlo opečemo in kasneje dušimo v mešanici zelenjave in vina. Vino lahko zamenjamo tudi z limoninim sokom. Lahko pa lignje in tudi druge glavonožce narežemo na približno 4 cm široke in 12 cm dolge trakove, jih na obeh straneh nekajkrat diagonalno zarežemo in jih plosko nataknemo na nabodala. Nabodala pokapljamo z oljem in limoninim sokom, po-tresemo s soljo in drugimi začimbami, kot so timijan, suhi čili, ali svežimi zelišči in pustimo stati vsaj 30 minut, da se meso ma-rinira. Med mariniranjem nabodala večkrat obrnemo. Nato jih na žaru na hitro spečemo. Tako pripravljena nabodala pa lahko popestrimo tudi s poljubno zelenjavo, kot so bučke ali surov krompir. Če pripravljamo jedi iz lignjev kot samostojno jed, zraven ponudimo le rahle solate. Vlado Pignar Tačke in repki Kastracija psa Današnji veterinarski nasvet je namenjen lastnikom psov, ki so nam pisali in sprašujejo o mnenju glede kastracije psa, o metodi, o pozitivnih in negativnih učinkih kastracije. Tematika je najbolj aktualna vsako pomlad, ko se hormoni najbolj prebujajo in tudi zato, ker so v tem času kar veliki popusti na ceno kastracij, kar smo navedli v prispevku prejšnji teden. Kužek se lahko kastrira že pri šestih mesecih starosti. O sami kastraciji imam skrajno pozitivno mnenje, saj je korist, ki jo prinaša za samega kužka, velika in izboljšuje kakovost njegovega življenja. Nagon kot prirojen način zagotavljanja vrste pri živalih ima lahko pri socializiranih kužkih, ki živijo z nami v tesnem stiku, samo negativno afirmacijo. Zaradi nagona samčki begajo od hiše, se pretepajo za samičke, markirajo vsepovsod, kar pomeni, da je vse v okolici, kjer kužek živi, polulano in tudi primerno od-išavljeno, seveda v negativnem smislu. V starosti pa imajo ne-kastrirani kužki zelo pogosto težave s prostato, ki se lahko poveča in tudi tumorozno spreminja. Povečana prostata pri starejšem psu je moteča tudi pri uriniranju in pogosto tudi pri odvajanju blata. Najprimernejši čas za kastracijo je pri šestih mesecih starosti. Do te starosti še kužek nima v sebi vcepljenega pohajkovanja po okolici in odhajanja od doma. Pogosto namreč kuž-ki tudi po kastraciji odhajajo od doma na pohode po okoli- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ci, kakor so bili navajeni, ko so iskali ljubice. Nekje pri šestih mesecih starosti se tudi začne prebujati nagon in hkrati vse spremljajoče težave in problemi. Kužek, ki je nervozen zaradi goneče samičke v bližini, naredi vse, da bi prišel z njo v stik. Če je v stanovanju, lahko neumorno laja, grize podboje vrat, praska po vratih in jih s tem uničuje, tudi urinira lahko po vogalih. Ko ga peljemo na sprehod, neumorno vleče vrvico in jo nateguje v smeri bivališča goneče psičke, ne meni se za naše ukaze in samo čaka na priložnost, da pobegne, če ga za trenutek izpustimo. Marsikateri kuža, ki je pod udarom testosterona, moškega spolnega hormona, tuli cele noči in zavija kot volk in je zaradi tega tudi zelo moteč za okolico. MKO obvešča Zmanjšajmo kurjenje lesa na prostem, še posebej mokrega Kurjenje lesa, tudi na prostem, je eden od zelo pomembnih virov onesnaževanja zunanjega oziroma emisij onesnaževal zraka, kot so delci, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), formaldehid in ogljikov monoksid ki imajo velik negativen vpliv na zdravje ljudi. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci PM10 povzroča številne bolezni in predčasno smrt. Najpogostejše posledice so med drugim srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, rak in povečano tveganje za umrljivost novorojenčkov. Evropska zakonodaja zato določa mejne vrednosti PM10 in drugih onesnaževal v zunanjem zraku (Direktiva2008/50/ES), države članice pa so dolžne sprejeti ukrepe za uskladitev z mejnimi vrednostmi. V Sloveniji je zunanji zrak najbolj onesnažen z delci PM10 v času kurilne sezone. Kurjenje, še posebej v individualnih kuriščih na trdna goriva, je velik vir emisij PM10 in povzročitelj visoke koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku (lahko tudi 30% vseh emisij PM10). Največ PM10 povzroča kurjenje v zastarelih kurilnih napravah in nepravilno kurjenje, kamor prištevamo tudi kurjenje mokrih drv. S pravilnim kurjenjem lahko količino škodljivih emisij onesnaževal zunanjega zraka zmanjšamo in s tem prispevamo k čistejšemu zraku. Zato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarja, da je treba les, ki ga bodo pri sanaciji gozdov zaradi žleda pripeljali iz gozdov in bo namenjen kurjavi, najprej dobro posušiti. Lastnike gozdov pa poziva, naj na prostem ne kurijo vejevja, ki bo nastalo pri obžaganju dreves in tistega, ki je že na tleh, saj se pri kurjenju lesa na prostem, še posebej, če je les moker, sproščajo še znatno večje emisije škodljivih snovi, kot če bi enako gorivo zgorevalo v za to namenjenih napravah in ob predhodni osušitvi lesa. Žal se ljudje premalo zavedamo škodljivosti kurjenja na prostem izven za to namenjenih naprav, kar obremenjuje zunanji zrak z velikimi emisijami delcev PM10 in drugimi toksičnimi snovmi. To velja tako za kurjenje odpadkov kakor tudi za v Sloveniji še precej razširjeno kurjenje zelenega odreza in drugih vrtnih ostankov. Tudi na travnikih, pašnikih in gozdnih obronkih, ki niso bili pokošeni, marsikdo spomladi zakuri suho travo. Včasih so zaradi kurjenja zadimljene cele doline in naselja. Pri zgorevanju izven naprav se v znatni meri tvorijo delci, ki so vidni kot dim, poleg njih pa še številne druge strupene snovi, kot na primer dioksini, rakotvorni benzen ter benzo-a-piren. Še posebej velike emisije onesnaževal nastanejo takrat, ko zaradi različnih vzrokov snovi ne zgorevajo s plamenom, temveč tlijo. Od načina izgorevanja lesa je odvisna ne samo količina emisij delcev, temveč tudi sestava delcev in s tem škodljivost, delci, ki nastanejo pri slabem izgorevanju lesa (npr. v stari kurilni napravi ali zaradi mokrega lesa), so sestavljeni pretežno iz ogljika (saj) in organskih snovi, vključno s PAH, in so zato bolj škodljivi zdravju. Delci, ki nastanejo pri dobrem izgorevanju lesa, so sestavljeni pretežno iz anorganskih soli in so zaradi drugačne kemične sestave manj toksični, vendar imajo tudi ti delci škodljiv vpliv na zdravje (npr. pojav sistemskega vnetja v telesu). Pri kurjenju na prostem je treba opozoriti še na veliko požarno nevarnost. Gasilci se vsako leto borijo s požari, ki jih je povzročilo neprevidno kurjenje na prostem, zato je treba biti vedno in povsod izredno previden. Treba je upoštevati vsa določila predpisa o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki vsebuje dodatne omejitve in prepovedi. Zakurimo lahko samo zunaj gozda in vedno preverimo, če obstaja nevarnost širjenja požara. Poleg tega s kurjenjem v naravi močno vplivamo na rastlinski in živalski svet požganih površin. Na pogoriščih vsako leto znova odženejo pionirske rastline, ki dobro prenašajo požig. Bolj občutljivih in ponavadi tudi redkih rastlin pa tu ne bomo našli. Pašniki, gozdni obronki, skupine drevja in grmovja sredi kmetijskih zemljišč so zavetišča za rastlinske in živalske vrste, ki smo jih pregnali iz gnojenih in obdelanih polj ter travnikov. Zato gre upoštevati opozorila naravovarstvenikov glede zmernosti in obzirnosti pri požiganju pa tudi na njihova opozorila, da odstranjevanje vseh poškodovanih dreves iz vidika narave ni potrebno. Za ohranjanje rodovitnosti tal in delovanje gozdnega ekosistema je koristno, da v gozdovih pustimo zadostno količino mrtve lesne mase, vključno z debelejšimi drevesi, ki so pomembna za obstoj vitalnih populacij mnogih gozdnih živalskih vrst. Resnici na ljubo je treba napisati, da pa so nekateri samčki kljub temu, da niso kastrirani, povsem tolerantni do gone-čih se psičk, da ne tečnarijo, ne praskajo po vratih, ne grizejo podbojev, ne markirajo vsepovsod, le da so to res zelo redki primerki. Pri njih nagon ni tako velik, da bi moteče deloval na vsakodnevno življenje psa. Taki kužki ne potrebujejo kastracije, razen če je potrebna iz zdravstvenih razlogov (prostata, tumorji mod in podobno). Sam poseg kastracije je manjša operacija, pri kateri naredimo majhen rez na spodnjem delu trebuha, tik pred modi. Poseg se opravlja v splošni anesteziji. Rana se zašije z notranjimi šivi, kužek še mora dobiti dan po operaciji injekcijo antibiotikov in protibolečinsko injekcijo in zadeva je končana. Pozornost moramo usmeriti le v to, da si kuža ne liže rane, saj si s pretiranim lizanjem lahko inficira rano. Vse nasvete, kako to storiti, pa dobimo po operativnem posegu. Upam, da sem razumljivo predstavil pozitivne lastnosti kastracije kužka, negativnih praktično ni, in zagotavljam lastnikom psov, da boste zadovoljni. Lep pozdrav. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 14. marca 2014 Tednikove akcije Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje V pričakovanju pomladi in urejanja okolja Več kot enomesečno pustno dogajanje na Ptujskem se je 4. marca izteklo. Organizatorji v tem času že seštevajo pluse in minuse posameznih dogodkov in Kurentovanja kot celote, da bo lahko 55. prireditev še kakovostnejša. V teh dneh pa so se že začele aktivnosti na pomladansko čiščenje okolja, že tradicionalni projekt Turistične zveze Slovenije, in nekatere druge, med katerimi je tudi fotografska razstava zgodovinskih mest Slovenije, pobudo zanjo so dali Ptuj, Piran in Škofja Loka, ki bo od 24. do 28. marca v evropskem parlamentu, pri organizaciji pa sodelujejo tudi evropski poslanci iz Slovenije. Turistično društvo Ptuj pa se je v prejšnjem tednu na povabilo koprivniško-križevske županije, ki je postala članica skupnosti Alpe - Adria, vključila v mednarodni kulturni projekt pod njenim okriljem - likovno kolonijo - v kateri naj bi sodelovali po trije slikarji naivci iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Poimenovali so jo Srce naive, potekala pa bo v Hlebinanh konec maja in na začetku junija letos. Ptujčani so sprejeli tudi povabilo za sodelovanje na Večeru zlatih vin, na katerem bodo sodelovali najboljši vinarji iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Sicer pa ima sodelovanje TD Ptuj s ko-privniško-križevsko županijo že globoke korenine, začelo se je pred leti. Z njihovo pomočjo so Ptujčani pred nekaj leti lahko občudovali tudi veliko velikonočno jajce, ki so ga poslikali naivci in krasi že več velikih mest po svetu. Po njihovem zgledu so izdelali svoje jajce, ki ga je poslikal Toni Hamler. Večinoma pa se v tem času turistični subjekti že pripravljajo na poletno sezono. Aktivnosti potekajo tudi že na Ptujskem jezeru, kjer se uradno sezona začne v začetku maja. MO Ptuj kot pridružena upravičenka projekta Live- Opazovalni stolp naj bi postavili še letos. Ker gre za gradnjo na vodnem zemljišču, je pridobivanje gradbenega dovoljenja zelo zahtevno, poleg tega pa gradnja ne more potekati v vsakem letnem času. V pripravi so tudi že vloge za postavitev informacijskih tabel o pomenu Ptujskega jezera z naravoslovnega vidika. Te bodo postavili ob samem stolpu, pri gostilni Ribič, na Ranci in v Markovcih. Opazovalni stolp, katerega lastnica bo MO Ptuj in bo tudi upravljala, bo omogočil dobro opazovanje jezerskih ptic, dostopen bo iz Ptuja in okoliških krajev peš in s kolesom. Vsa potrebna dovoljenja za začetek gradnje ornitološke opazovalnice naj bi pridobili do poletja, so povedali v Mestni hiši na Ptuju. Nagradno za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Arnuga, Trnovska vas 49, ki je pravilno odgovorila, da je bilo prvo Kurento-vanje organizirano leta 1960. Danes sprašujemo, kdaj se uradno začne sezona na Ptujskem jezeru. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja - tretja petletka, avtorjev Aleša Gačnika in Borisa Miočinovica, ki jo je izdala družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. marca. Foto: Črtomir Goznik Prve aktivnosti v okviru tradicionalnega spomladanskega urejanja okolja so se že pričele. drava, sklep o tem so ptujski mestni svetniki sprejeli junija lani, je začela postopke za pridobivanje gradbenega dovoljenja za postavitev orni-tološke opazovalnice, ki predstavlja začetek naravoslovne Ptuj • 10. dobrodelni koncert Soroptimist kluba Zbrali za nakup dvigala in še enega računalnika V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bil na predvečer dneva žensk že tradicionalni osmomarčevski dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj, že deseti po vrsti. Ljudje dobre volje in velike srčnosti so tudi letos poskrbeli za to, da je bila dvorana polna. S tem pa so omogočili nakup dvigala za potrebe Zavoda dr. Marijana Borštnarja, za spuščanje in dvigovanje varovancev v bazen in iz njega, ter nakup še enega tabličnega računalnika in programa, namenjena varovancu Zavoda, ki ne more govoriti. Prvi tablični računalnik je prejel Tadej, ki je tudi na koncertu predstavil njegovo delovanje, ki mu omogoča komunikacijo z okoljem, drugega bo dobil Peter. Trudijo se pomagati sočloveku, predvsem pa ženskam, dekletom in otrokom, ki so v stiski. Vsako njihovo dejanje je dobronamerno, kar je tudi eno od 12 pravil soroptimizma. Marija Škovrlj se je v svojem govoru dotaknila tudi praznika žensk, 8. marca. „Vsak dan smo priče mnogim načinom razlikovanja med spoloma, ki ga doživljajo ženske. Članice Soroptimist International na različne načine delujemo za pravice žensk in deklet ter pomagamo pri njihovem uresničevanju. Na žalost je danes v 21. stoletju še veliko razlik med spoloma. Ženske in dekleta še vedno predstavljajo večino nepismenih ljudi v svetu, manj možnosti imajo za šolanje, imajo manj možnosti, da bi bile lastnice zemlje, ki jo obdelujejo, in so v večini žrtve nasilja v družini. Mnoge od njih imajo zaradi nasilja, ki so ga utrpele, čustvene, fizične in psihične posledice, ki jim preprečujejo, da bi lahko živele človeka vredno življenje in bile vzornice svojim otrokom. Že 90 let se Foto: Črtomir Goznik Mojca Sagadin in Klemen Pirman med plesom članice Soroptimist International zavzemamo, da bi bile ženske pravice slišane in umeščene na lokalnem, državnem in mednarodnem nivoju. Že 90 let se borimo za enakost. Tudi letos se bomo borile proti vsakršnemu nasilju nad ženskami in dekleti." Že po tradiciji so članice So-roptimist kluba Ptuj koncert pričele s svojo himno, vokalist-ka je bila Valerija Rižnar, za klavirjem pa Tomi Valenko, nato pa so simbolno prižgali štiri sveče. Na 10. jubilejnem koncertu so to čast ob predsednici Mariji Škovrlj imeli še tisti, ki so jim v teh desetih letih pri organizaciji in izvedbi koncerta največ pomagali: Aleš Arih, Magda Sagadin in Tomi Valenko. Na letošnjem jubilejnem koncertu so vsi nastopili brezplačno. Z angleškim valčkom sta se predstavila Mojca Sagadin in Klemen Priman, ki je v dunajskem valčku zaplesal z Barbaro Šamperl, prav tako plesalko na vozičku. Drugi nastopajoči pa so bili še: Karmen Ivančič, mezzosopran, Suzana Meno-ni Planinšek (flavta), Renata Čuš (keltska flavta) in Natalija Č. Štrucl (keltska flavta), Janja Turk (flavta) in Izidor Erazem Grafenauer (kitara), Valerija Rižnar ter Ana Karneža ob klavirski spremljavi Tomija Valen-ka. Že po tradiciji pa je koncert vodila Tjaša Mrgole Jukic. MG ponudbe, njen delež v projektu pa je tudi izdelava štirih izobraževalnih tabel o pomenu Ptujskega jezera z naravoslovnega vidika. Celotna vrednost postavitve opazovalnega stolpa in izobraževalnih tabel je nekaj manj kot 76 tisoč evrov, od tega znaša prispevek EU in države slabih 41 tisoč evrov. Ptuj • Dobrodelna akcija optike Sentina Nova korekcijska očala za učence OŠ dr. Ljudevita Pivka V optiki Sentina v Q-centru v Puhovi ulici na Ptuju so učence OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj oskrbeli z novimi korekcijskimi očali. Ob prvem obisku februarja so jim pregledali vid, šestega marca pa so nova očala lahko že prevzeli. Tudi tokrat so jih spremljali starši in ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič, ki se je skupaj s starši in učenci zahvalila za to nadvse humano gesto podjetja Sentina. Nova očala so izdelali za učence iz socialno šibkejših družin, ki jim nabava novih očal že predstavlja velik finančni problem. Korekcijska očala pa so nujno potrebna za dober vid in razvoj očesa. »V OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka imamo vsako leto sistematske zdravstvene preglede, na katerih vsem učencem tudi kontrolirajo vid. Nadaljnje napotitve k okulistom pa so na plečih staršev, prav tako tudi delež plačila, zato smo podjetju Sentina vsi skupaj zelo hvaležni, ker so jim zelo pomagali, ne samo s humanega vidika, temveč tudi ekonomskega,« je povedala ravnateljica. Učenci so se novih očal razveselili toliko bolj, ker so si lahko izbrali katerikoli okvir iz ponudbe optike Sentina. V očala so jim vgradili kakovostna stekla največjega svetovnega proizvajalca očalnih leč, podjetja Essilor, je povedal vodja marketinga Andrej Hladnik. Optika Sentina je podobne dobrodelne akcije izvedla tudi v drugih mestih, kjer ima svoje optike, ker deluje kot družbeno odgovorno in občutljivo podjetje, ki želi pomagati najbolj ranljivim skupinam ljudi. MG Foto: Črtomir Goznik Učenci s starši in zaposlenimi v optiki Sentina. Zadovoljni so bili, ker so si očala lahko sami izbrali. 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 14. marca 2014 Domača glasbena scena . Anette se predstavi 'Danes' je nova simpatična pesem Anette, nove pevke na slovenski popularno-glasbeni sceni. Anette, sicer diplomantko prevajalstva, glasba spremlja že od malih nog. Z devetimi leti je začela z učenjem klavirja in nadaljevala z urami solo petja. Najprej na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pri prof. Kristini Oberžan in nekaterih pevskih delavnicah, od katerih velja izpostaviti izpopolnjevanje pri prof. Mateji Mackenzie, ki je študirala v Londonu in poučuje moder- ne glasbene sloge od popa, r'n'b-ja, soula, jazza in gospe-la. Anette tudi sama ustvarja avtorsko glasbo, leta 2011 pa je izdala pesniški prvenec 'Za vsako drevo raste pesem'. 'Danes' je nastala iz osamljene klavirske fraze, kasneje nadgrajene v ritmično melodijo, katere pozitivno besedilo je res kot 'kavna žlička upanja', ki zna hitro zlesti pod kožo in polepšati dan. Foto: Promocija BIG Anete r pSETI D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 Zmagovalec februarja: En poljub - Modrijani in Jan Plestenjak 1.predlog: Tinkara Kovač - Spet 2.predlog: Žana - Skrite pravljice 3.predlog: Coverlover - DJ dej napovej 4.predlog: Avtomobili - Lepotica dneva 5.predlog: Papir - Domotožje VAŠIH TOP POP 5 Zmagovalec februarja: Soulgreg Artist - Novi svet 1.predlog: Jan Plestenjak - Ona sanja o Ljubljani 2.predlog: Natalija Verboten - Če bi te srečala prej 3.predlog: Nina Pušlar - Poljub na klopci 4.predlog: Skater - Kaki si taki si 5.predlog: Dejan Vunjak - Želim želim NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Tretji singel za tretjo obletnico CoverLover so v minulih dveh letih izdali dve avtorski pesmi in osvojili koncertne odre raznovrstnih klubov po Sloveniji. V tretjem letu sodelovanja pa z novim singlom odločneje 'napadajo' tudi radijske valove, saj je nova pesem 'DJ dej napovej' prava plesna poslastica, ki zaradi pozitivne energije, simpatičnega besedila in nalezljivih vibracij kar kliče po večkratnem predvajanju. DJ dej napovej so tokrat ustvarjali s Cazzafuro, ki je hkrati tudi avtor glasbe. Besedilo je spisal pevec Simon. Njihov prvenec bo zagotovo vsaj tako zanimiv kot njihovi nastopi v živo, kjer v coverloverskih aranžmajih prepričljivo preigravajo repertoar od Lady Gaga do Kings Of Leon. Divanhana Mlada a mednarodno vse bolj uveljavljena zasedba, ki večno tradicijo sevdalink osvežuje z modernim jazz pop prizvokom in zapeljujočo ču- Divanhana tnostjo, izvaja tradicionalno glasbo z iskrivim modernim aranžmajem, čigar rezultat je sožitje jazza, popa in klasične glasbe 20. stoletja. Namen zasedbe je predstaviti urbano tradicionalno glasbo iz Bosne in Hercegovine ter tudi tradicionalno glasbo ostalih balkanskih držav. Posebno pozornost namenjajo sevdalin-ki-glasbenemu sredstvu za izražanje ljubezenskega hrepenenja in melanholije, strasti in sreče, Filmski kotiček 300: Vzpon imperija Ko je strip v drugi polovici osemdesetih končno mutiral v medij, vreden pozornosti in literarne kritike, sta bila na čelu te spremembe predvsem Angleža Alan Moore in Neil Gaiman, toda tudi v ZDA je Frank Miller zlasti s stripom Sin City in Dark Knight Returns poskrbel za manjšo revolucijo. Na svojem ustvarjalnem vrhuncu je kasneje navrgel še 300: Rise of the Empire Igrajo: Lena Headey, Eva Green, Rodrigo Santoro, David Wenham, Jack O'Connell, Sullivan Stapleton, Scott Burn, Caitlin Carmichael, Hans Matheson, Callan Mulvey, Nancy McCrumb, Andrew TIernan Režija: Noam Murro Scenarij: Zack Snyder in Kurt Johnstad po stripu Franka Millerja Žanr: fantazijski akcijski spektakel Dolžina: 102 minuti Leto: 2014 Država: ZDA ki s koreninami seže vse do časov Otomanskega imperija. Skupino je leta 2009 ustanovila družba mladih študentov sarajevske Akademije za glasbo, ki s svojimi sodobnimi orkestracijami trobil, klavirja, basa in bobnov dopolnjujejo tradicionalno harmoniko in vokal ter sefardske in orientalske elemente sevdalinke razpirajo za novo senzibilnost jazza, medtem ko pevka Leila Catič s svojim čistim glasom spretno zaobjema vsa čustva od srčne bolečine do igrivosti in v skladbah staplja vplive različnih glasbenih zvrsti. Divanhana je bila izbrana za izvedbo nastopa na World Music Expo WOMEX 2012 v Thessalonikih kot prva skupina iz Bosne in Hercegovine, ki je kadarkoli nastopila na WOMEX festivalu. V letu 2013 so predstavili novo CD izdajo "Bilješke iz Šestice" (RSG). nekaj bonbončkov, med drugim tudi krajši strip 300 (1998), ki ga je nekaj let pozneje (2007) Zack Snyder več kot uspešno prenesel na filmski trak. Z monokromatsko in visokokontrastno barvno paleto ter domišljeno akcijo v počasnem posnetku je ustvaril nov trend v kinematografiji, ki pa je do danes zaradi preštevilnih imitatorjev že dodobra izčrpan. Problem stripa je bila namreč njegova kratka dolžina, ki so jo morali za film razširiti, da so sploh imeli kaj pokazati. In to je nato ostala večna težava tega mladega vizualnega in vsebinskega žanra. Nasledniki, kot so Spopad Titanov, Nesmrtni, Conan, Pompeji in drugi, so nazorno pokazali, da je tovrstna prilagoditev žanra katastrofe v plastično računalniško animacijo podkrepljeno s hudo spotovsko režijo sicer čuti-lom zelo prijetno doživetje, ki pa zaradi vsebinske podhranjenosti postane dolgočasno že na sredini, do konca pa že prav mučno. Nadaljevanje filma 300 zato ni imelo veliko manevrskega prostora. Prvič zato, ker seje prejšnji del končal precej dokončno in bi težko posneli film 301, drugič pa zato, ker se je, kot smo omenili, žanr le v nekaj letih popolnoma izčrpal. A vseeno režiserju nekako uspe zvoziti barko do te mere, da smo dobili nekaj boljšega, kot bi pričakovali, čeprav še zdaleč ne fantastičnega. Vizualno je seveda vse navito do skrajne mere, ob gejzirjih krvih pa se zavemo, da pravzaprav gledamo grindho-use film. Zgodba je sicer relativno enostavna, vendar je zasnovana dovolj premeteno, da lahko v njej vidimo prispodobe za različne družbene in politične pojave, nekoč in danes, zato je ravno zgodba največja moč filma. Lahko si jo razlagamo kot grenko spoznanje o vlogi ženske (takšna, ki se drzne upreti patriarhatu, je obsojena na krut konec), o geopolitičnih razmerah današnjega sveta (najbolj se je treba bati tiste osebe, ki kar naprej govori o miru in svobodi), pa tudi čisto gospodarskih (Grčija v ruševinah), da redukcijo gonila zgodbe na prvinski konflikt med erosom in tanatosom sploh ne omenjamo. Na prvi pogled se zdi, da je tovrstna večplastnost zgolj naključna, a ne glede na filme, kakršne Hollywood sicer producira, tam ni nič prepuščeno naključju. Nadaljevanje filma, ki je porodil nov trend, je lepo dokazalo, da je žanru še mogoče vdihniti življenje in svežino, a hkrati je to storilo le toliko, da Vzpon imperija zvozi do svojega konca, žanr pa pušča v negotovi prihodnosti. Matej Frece Foto: RSG J (Št OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o E Globoko v sebi boste občutili neko 'g notranjo moč in pogum. Ozave-.g stili boste, kaj morate narediti in >;! v pogledu službe je razbrati več so-a delovanja. Našli boste tudi mnogo "s načinov, da se približate srčnemu ! izvoljencu. Pesem o sreči bo v va-1 šemprimeru donela na intenziven m BIK / (21.4. - 20.5.) * Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Več bo priložnosti, da se izkažete v umetnosti in pri kreativnem izražanju. Pomembno bo, da najdete v sebi način umiritve. Na materinski dan (25. marec) se vam bo lahko izpolnila srčna želja. V ljubezni boste morali reči bobu bob. m J Ko bo v deželo stopila pomlad (20. marec), bo za vas obdobje, v katerem boste našli veliko izzivov. Ce boste zelo optimistični, se vam bodo zadeve odvijale tako, kot si boste želeli. Na delovnem mestu bo potrebno veliko energije. V ljubezni bo obdobje romantičnih RAK (21.6. - 22.7.) W Ptički bodo veselo prepevali in veselilo se bo tudi vaše srce. V tem tednu boste imeli priložnost, da naredite določene zaključke in da se odločite, kaj boste spremenili. V ljubezni se bo zmešala delavnost in romantika. Prijetno boste presenečeni. Na delovnem mestu bo več učenja. LEV (23.7. - 22.8.) Energije planetnih vibracij vam bodo v celoti naklonjena in našli boste določene izzive. Čeprav boste strmeli po samostojnosti, vam bodo nasveti ljudi, ki so vam blizu, dobrodošli. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. V ljubezni boste našli navdih in oazo priložnosti. « DEVICA * (23.8. - 22.9.) Harmonija časa bo tista, ki vam bo vlivala voljo. Delovne naloge boste opravljali zelo temeljito in pri tem boste prejeli pohvalo. Osrečilo vas bo neko povabilo in v ljubezni boste naredili korak naprej. Vila kreativnosti vas bo obiska doma. Odzvali se boste klicu narave in ustvarjali na vrtu. petek • 14. marca 2Q14 Za kratek čas Štajerski iS SESTAVIL EDI KLASINC ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (TERENCE) STOPNJA DEBELINE VLAKEN ALI PREJE OTOČJE PRI SICILIJI ®tóV NORVEŠKI SKLADATELJ DOLGA DOBA MITJA GOBEC RTIČEK ZGORNJI DEL NOGE OPLOV COUPE ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA NAŠ PESNIK (FRANC) ZAVIH, ZAGIB a. y >■ m t w i ¡ífcíO jm^ m WSSptif-il ■"5 • m* SVETLO ANGLEŠKO PIVO NAŠ TROBENTAČ (CAC) VAS V SPODNJI SOŠKI DOLINI DRAGO IBLER LETNI OBROK KRAJ PRI TREBNJEM MEHIŠKI KLOBUK LOVEC Z BRAKI STRAH OLGA REMS VRSTA OBIRANJE GROZDJA, TRGATEV VREDNOSTNI PAPIR PIVSKE DROZI ČTIVO FRANCOSKI KOVANEC ALENKA HERIČKO POTISKANO BLAGO NAŠ IGRALEC OKONČINA CIRKUŠKI KOMIK MINERAL PISNA OPOMBA BIKOV GLAS ALPINIST (LJUBO) ZIVALSKI VRT AFRIŠKA DRZAVA DRZAVA NA BL. VZHODU KOVAŠKO OGNJIŠČE PEVKA MAROLT JUŽNOINDIJ-SKI KOLAČEK POSLANKA SDS (ALENKA) KONJSKA BRZDA NOVINARKA ROŠ HERCEGOVEC MAČEK FILMSKA SMER PO 2. SVETOVNI VOJNI UBIJANJE BRANKO ILIČ PRILOGA JEDEM Z RAZNJA NAŠ SLIKAR VAJA V JUDU SRBSKI KOŠARKARSKI TRENER ZERAVICA TONSKA OBARVANOST POSTAVA UGANKARSKI SLOVARČEK: AVCE = vas v Spodnji Savinjski dolini, BELIT = mineral, sestavina klinkerja, EGADI = otočje pri Siciliji, IDLI = južnoindijski kolaček, MEDEN = slovenski pesnik (Franc), OLOVINA = pivske droži, RADNA VAS = kraj pri Trebelnem, SOU = francoski kovanec, STAMP = angleški filmski igralec (Terence). 'SVLS 'VriOVNOL 'OMNVd 'VLV>1 'OianS 3AI 'dVArV 'A3LldOIAI 'IAI3ZHV -3d03N 'vlo 'vazn 'rvdar 'nai 'NiN3a 'ooz 'raaio 'm 'an 'ohbvi smoa 'oio 'hv 'vniaoio 'Noa 'valvdhl 'dvavwda 'oasaaiAios ">HNdVN3a 'Damo 'iav93 'h3lil 'diAivLS :ouabjopoa imnvzihm 3i a3iis3h X RADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5^ do 24^) SOBOTA, iS. « 5.GG SOBOTN arec: OBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj) . NEDELJA,' 16.' marec: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK,' 17.' marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, iS. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 19. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čveka-rije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). PETEK,' 21.' marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Lotila se vas bo spomladanska utrujenost. Tako si boste proste urice porabili za lahkotno brezdelje. Če imate družino, bo omenjeno prava redkost. Nektar pomladi boste občutili v ljubezni in prebudili svoje občutke. Vsekakor se lenobnosti izogibajte na delovnem mestu. ŠKORPIJONOV STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Mirno se boste odpravili naprej po svoji poti in ustvarjali. V duhu prijetne energije boste našli tudi priložnost, da se boste umirili in razmislili, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke in učinkoviti načrti. Blesteli boste tako sami kot tudi v Učili se boste o življenju, o plesu, o ljubezni in na splošno boste uživali. Prvi pomladni teden vam bo vir navdiha in prijetnih dogodivščin v službi. Borili se boste za pravico in resnico. Čeprav boste svojo srečo iskali vsepovsod, jo boste našli doma. Lotili se boste spomladanskega čiščenja. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Vaše sanje bodo v prenesenem pomenu postale resničnost. Našli boste tudi mnogo motivacije in boste tako kos vsem obveznostim in nalogam. V komunikaciji bo več priložnosti, da naredite korak naprej. V ljubezni boste morali najti most in pogumno pospešiti korak naprej. VODNAR (1l. l. -18.2.) Igra življenja bo šla naprej in imeli boste veliko možnosti za razvoj tako na osebni kot duhovni ravni. Istočasno bo tako, da boste morali najti ravnovesje v svojem srcu. Zelo dobro se boste odrezali na delovnem mestu - tu vas bo obiskala vila kreativnosti. Odzvati se boste morali klicu narave! RIBI (19.2. - 20.3.) Pomladno sonce bo v vas prebudilo prijetne občutke. Tako boste vpisani vsak dan znali vnašati živahne barve. Pravzaprav bo v tem tednu veliko možnosti, da se dokažete in izrazito bo izstopala delovna vnema. Izkazali se boste v komunikaciji in pri študijskih obveznostih. Ljubezen - romanika. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 14. marca 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (9.). Kilavi dnevi Foto: Dani Zorko Ko sem si začel pakirati nahrbtnik za pohajkovanje po nacionalnem parku Torres del Paine, me je čakalo neljubo presenečenje. Doma sem si lepo spakiral čisto nov mobilni kuhalnik s pripadajočimi plinskimi kar-tušami za kampiranje, namesto kartuš in vžigalnikov pa me je na dnu nahrbtnika čakal list papirja z neljubim obvestilom v nemškem jeziku. Nemški graničarji so mi že tedne nazaj te zadeve namreč odvzeli pod pretvezo varnostnih predpisov, vse skupaj pa so tako lepo zapakirali, da sploh nisem opazil, da mi je kdo stikal po stvareh. Zanimivo pa je, da so mi pustili lovski nož in nekaj drugih malenkosti, s katerimi bi prej lahko povzročil kakšno oslarijo za v časopis kot pa s priborom za kuhanje. Kakorkoli, te zadeve sem moral znova nabaviti, kar sicer ni bilo tako poceni ... Ko sem naslednje jutro korakal proti avtobusu, me je ves čas spremljal znani vonj. Nekako se mi je zazdelo, da se mi je polila domača slivov-ka, ki jo imam v zdravstvene namene vedno zraven. Bil sem že pozen in res se mi ni dalo znova pakirati, zato sem pustil stvari take, kot pač so. Po nekaj urah smo prispeli do zadnje bazne postaje za odhod, kjer sem se pridružil dvema Nemcema na poti proti prvemu taborišču. Uf, kako je pihalo. V takšnih situacijah je človek prav vesel, da ima več kot sto kil, saj je moja bolj švohotna kompanjona veter kar nekajkrat položil na tla, jaz pa večjih težav z ravnotežjem nisem imel. Pa še vonj po slivovki je bil močan, tako da je energija kar sijala iz nas. Pot je bila sicer čudovita, uživali smo ob številnih lagunah ter ob jezerih Nordenskjoeld in Sarmiento. Po dobrih šestih urah smo prikolovratili do prostora za taborjenje ob jezeru Pehoe, kjer je tudi druga bazna postaja za vhod v park in kjer imajo tudi tuše ter restavracijo. Pihalo je kot pri norcih in šotor sem komaj postavil. Malo mi je sicer upognilo napenjalne palice, vendar sem vse skupaj dobro obtežil in privezal, tako da bi moralo biti v redu. Po tušu in dobri juhi sem naredil načrt za naslednje dni ter se Jezero Pehoe. Ko bi vedeli, kako je pihalo ... odpravil spat. Uf, to noč verjetno nihče ni spal, takšno neurje je bilo zunaj. Zjutraj okoli šeste se je stanje malo umirilo in upal sem na boljši dan. Ker je narava v parku res neverjetna, sem se odpravil pogledat enega izmed nekaj ledenikov v parku, ledenik Grey. Pot je bila mestoma kar strma, vendar se je izplačala, po poti pa sem srečal kar nekaj različnih popotnikov. Večina jih opravi pot v obliki črke W, po kateri se pot tudi imenuje, porabijo pa 3-4 dni. Največji krog, o katerem sem razmišljal tudi sam, obsega približno osem dni hoje, 5-7 ur na dan. Če bi bilo vreme super, bi bilo to brez težav izvedljivo, ker pa sem izvedel, da so nekaj razglednih točk iz varnostnih razlogov zaprli, bi to pomenilo nekaj dni hoje zastonj. Po poti uživaš v pogledu na planine, jezera in hudournike ter na ledenike, zaradi katerih so vsi vodni viri v parku neoporečni. Voda se lahko pije neposredno iz jezer. Ledenik Grey je poleg znamenitih treh 'Torres', goratih stebrov iz imena parka, ki sem jih videl že z druge strani, ena glavnih znamenitosti, zato sem ga hotel videti, čeprav sem porabil skoraj ves dan hoje. Foto: Dani Zorko Igra narave - oblak razmišlja s svojo glavo. Po poti nazaj je spet pričelo noro pihati. Mestoma se je tudi oblačilo, ker pa je pihalo z gora in ledenikov, sem imel veter v hrbet, kar je bila edina dobra stvar. Po poti sem srečal starejšega Čeha, ki je v grmu mencal, ali naj gre naprej ali naj se raje obrne. Svetoval sem mu, naj gre vsaj 10 minut naprej do razgledne točke, da bo uzrl pogled na jezero in ledenik, za kar mi je kasneje tudi kupil rundo, ko se je vrnil. Nameraval sem ostati še vsaj eno noč, da bi počakal na izboljšanje vremena, toda v kampu me je čakalo neprijetno presenečenje. Moj šotor je bil eden izmed kar nekaj 'srečnežev', ki jih je veter čisto polomil, obstal pa je le zaradi močno privezanih vrvic. Hja, nič. Vreme ni kazalo izboljšav, zato sem celoten šotor spaki-ral v culo in ga vrgel v smeti. Po hitri varianti sem ujel še zadnji katamaran in prevoz nazaj do Natalesa, kamor sem prispel nekaj po deseti. Kar ob prihodu sem si hotel rezervirati prevoz v Argentino za naslednji dan, kar pa je bilo praktično nemogoče, saj so se čilenski cariniki odločili za stavko. To je v praksi izgledalo tako, da so enostavno zaprli rampe in odšli, peš pa itak ne moreš čez, saj je med čilensko in argentinsko mejno postajo približno 10 kilometrov stepe, pa tudi ob naslednjem obisku meje bi imel težave, saj bi manjkal žig v potnem listu. Huh, je bilo slabe volje. Pa še edino kapo sem pozabil na avtobusu ... Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Začetek poti v park. Eden izmed bolje urejenih kampirnih prostorov v parku. Od tod in tam Foto: SZ Videm ❖ V Trdobojcih sta si ponovno zaobljubo izpred petdesetih let dala zlata zakonca Cecilija in Konrad Šimgoc. Cerkveni obred je opravil domači župnik Edvard Vajda v cerkvi sv. Andraža. Konrad je star 71 let in je vse življenje opravljal delo progovnega delavca na Slovenskih železnicah. Cecilija, ki ima 78 let, je bila gospodinja in mati sedmih otrok, kljub temu pa je našla tudi čas za petje v domačem cerkvenem zboru. Zakonca živita na prelepem haloškem griču v Trdobojcih 20, kjer vsa leta obdelujeta vrt, polje in tudi vinograd. Danes sta poleg sedmih otrok nadvse ponosna tudi na 12 vnukov in eno pravnukinjo. Zahvala ob čudovitem praznovanju zlate poroke pa velja tudi Srečku in Sonji Zavec za čudovite besede zlatoporočencema, etnografskemu društvu iz Leskovca za krasno presenečenje z obiskom kurentov, prav tako pa tudi hvala Anici Zavec iz turističnega društva. Suzana Vilčnik Foto: DV Podlehnik ❖ Zlato poroko sta na dan slovenskega kulturnega praznika slavila Martin in Agica Vinko iz Dežnega pri Podlehniku. Prav na ta dan, 8. februarja 1964, sta sklenila svoj zakon v cerkvi sv. Andraža na Leskovcu. Zlati ženin Martin se je rodil 10. novembra 1927 kot drugi otrok družine, ki je štela trinajst otrok. Zlata nevesta Agica, rojena 30. januarja 1935, izhaja prav tako iz številne družine Kmetec iz Strmca pri Leskovcu. Oba prihajata iz družin, ki sta se preživljali izključno s trdim delom na haloški zemlji. Z velikim veseljem je Martin kot haloški furman vpregel svoje konje. Martin in Agica imata pet otrok, veselita se svojih desetih vnukov in prav-nukinje Eve. Vse svoje življenje sta ostala v zavetju Haloz in jesen življenja preživljata v družini najmlajše hčerke Lidije. Darinka Vaupotič Foto: ZG Podlehnik ❖ Zlato poroko sta slavila Maja in Feliks Glažar. Poročila sta se na staro leto 1963 najprej civilno, nato na novega leta dan 1964 cerkveno. Skupen dom sta si ustvarila na ženini domačiji. V zakonu sta se jima rodila sin Srečko in hči Metka. Oba sta bila zaposlena v Agisu Ptuj, kjer sta dočakala tudi zasluženo pokojnino. Poročni obred 1. 1. 2014 je opravil domači župnik p. Martin Gašparič. Veselita se petih vnukov, ki jima veliko pomenijo. Praznovanje, ki je bilo zanju darilo in pravo presenečenje, so nato nadaljevali v lovskem domu. Vse sta pripravila sin in hči z družinama. Tudi zavrtela sta se ob zvokih ansambla, ki ga vodi vnuk Tomaž. Zakonca Glažar vzorno skrbita tudi za hiško, ne samo da pridno delata na manjši kmetiji. Obdelujeta 4 ha zemlje, imata pa seveda tudi vinograd. Rada skrbita za kravice, pujske, račke, kokoši, saj ju delo najbolj veseli in izpopolnjuje. Feliks še vse sam pokosi strojno ali ročno mladi pa jima veliko pomagajo, saj sama ne zmoreta več vsega dela. Maja skrbi tudi za gospodinjstvo in vrt. Zdenka Golub petek • 14. marca 2014 Od tod in tam, oglasi in objave Štajerski 21 Ptuj • Prometno-preventivni aktivisti so zaskrbljeni Vsi gledajo le skozi denar Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj so zaskrbljeni, saj v državi še vedno ni uradne usmeritve, kaj je pravzaprav varna šolska pot. Vedo le to, da so nevarne vse tiste šolske poti, ki nimajo pločnikov, te pa pogrešajo tudi v Rogoznici, na Turniščah in še kje, saj za to vedno zmanjka denarja. Kot je poudaril predsednik sveta Franc Kozel, so v minulem letu na področju preventive v cestnem prometu opravili bistveno več aktivnosti, kot so jih načrtovali. Del tega se odraža tudi v razmeroma ugodnem stanju na področju prometne varnosti, saj je bilo lani na območju MO Ptuj 322 prometnih nesreč ali za 28 % manj kot predlani, ko jih je bilo 465. Pomembno je tudi, da ni lani v prometnih nesrečah umrl noben udeleženec. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč so še vedno neprilagojena hitrost vožnje, izsiljevanje prednosti in vinjenost voznikov. Med aktivnostmi bodo letos še več pozornosti namenili varnim šolskim potem. Kot je pojasnil strokovni sodelavec sveta Ivan Stopajnik, je Agencija za varnost v cestnem prometu že ustanovila posebno delovno skupino, ki bo strokovni termin varne šolske poti natančneje opredelila, najpomembneje pa je, da se ga bodo vse šole in druge izobraževalne ustanove pa tudi lokalne skupnosti dosledneje držale. Šolske poti še vedno brez pločnikov Na območju MO Ptuj si, kot je zatrdil Franc Kozel, že več let prizadevajo, da bi bile šolske poti dejansko za šolarje čim bolj varne: »Nevarne pa so zame vse tiste šolske poti, ki Foto: M. Ozmec Predsednik sveta Franc Kozel (desno): »Zame so nevarne vse tiste šolske poti, ki nimajo pločnikov!« so še brez pločnikov, tako da morajo otroci hoditi v šolo kar po cestah, kjer so izpostavljeni nevarnosti motornih vozil.« Veliko nevarnost predstavljajo tudi neurejeni prehodi za pešce, med katerimi je za ptujske šolarje najnevarnejši prehod za pešce pred nekdanjo prodajalno Borovo, ki je tudi prometno izredno obremenjen. Sicer pa si je posebna komisija preventivnih delavcev, policistov in strokovnjakov vse prehode za pešce na območju MO Ptuj podrobneje ogledala ter s svojimi ugotovitvami in sklepi seznanila vse, ki so za prometno varnost odgovorni. Žal pa ugotavljajo, da do sedaj njihovih pripomb še nikjer niso upoštevali. Da bi bile vse šolske poti za šolarje bolj vidne, so med drugim predlagali, da bi nanje narisali stopinje ali srčke, ki bi otroke po njih vodile. Zanimiva je tudi ugotovitev, da zaradi nevarnih šolskih poti in prometa nekatere ptujske šolarje, predvsem z Rimske ploščadi in Rogozniške ceste, vozijo v šolo z javnimi prevoznimi sredstvi, čeprav bi lahko hodili peš, saj zakon določa, da je treba zagotoviti prevoz le za tiste otroke, ki imajo do šole več kot 4 kilometre. Predstavnik četrtne Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo XV OKNO Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NARoeu.NIcAzA^mfe-ipguu||{ Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila:. Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d-Ralčeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. skupnosti Rogoznica Marjan Kolarič je ponovno opozoril na nevarnosti, ki pretijo šolarjem ob cesti 8. avgusta: »Na ta nevaren odsek opozarjamo že več let, saj morajo naši šolarji zaradi pomanjkanja pločnikov na poti v šolo ali domov zaradi svoje varnosti in prometa na cesti včasih hoditi kar po obcestnem jarku. Pa bi lahko z malo dobre volje in denarja zadevo že zdavnaj uredili, saj bi bilo treba ob igrišču v Rogoznici zgraditi le približno 20 metrov pločnika. Kljub našim večkratnim opozorilom pa do sedaj tega nihče ne stori, saj očitno tudi na varnost ali celo na človeško življenje vsi gledajo le skozi denar.« Na podobno nevaren odsek je opozoril tudi Janez Rožmarin iz ČS Breg-Turnišče: »Za naše šolarje in tudi za mlade iz biotehniške šole na Turniščah je precej nevaren odsek šolske poti od turniškega gradu do avtobusnega postajališča, kjer po spremembi prometnega režima in novega dela ceste manjka del pločnika. Nevarna pa je tudi šolska pot v Ulici na postajo, saj smo kljub povečanemu prometu še vedno brez pločnika. Na to že lep čas opozarjamo in čas je, da odgovorni, preden bo prepozno, le prisluhnejo tudi takim problemom na terenu, saj gre za varnost naše mladine.« Sicer pa bodo člani sveta odgovornim predlagali še nekaj dodatnih mest za postavitev hitrostnih ovir (ležečih policajev), ki so se do sedaj izkazale za najučinkovitejše. Doslednejši pa bodo tudi ob vsakem načrtovanju novogradnje cestnih odsekov, saj bodo od izvajalcev zahtevali, da bodo ti zgrajeni v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa in vsemi prometnovarnostnimi normami. M. Ozmec Svet zavoda GLASBENE ŠOLE ORMOŽ Kolodvorska cesta 7, 2270 Ormož Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice mora izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI Za ravnatelja zavoda je lahko imenovan, kdor: • izpolnjuje pogoje po 53. členu ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07-ura-dno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 65/09-popr., 20/11, 40/12-ZUJF in 57/2012-ZPCP-2D) ali • izpolnjuje pogoje po 145. členu ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07-ura-dno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 65/09-popr., 20/2011, 40/12-ZUJF in 57/2012-ZPCP-2D) ali • izpolnjuje pogoje po 43. členu ZOFVI-A (Ur. l. RS, št. 64/01) ali • izpolnjuje pogoje po 9. členu ZOFVI-H (Ur. l. RS št. 58/09 in 65/09-popr.), • ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni pričetek dela je 1. 6. 2014. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Glasbene šole Ormož, Kolodvorska cesta 7, 2270 Ormož, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7 a, 2286 Podlehnik, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZI-UZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) objavlja JAVNI RAZPIS za vpis novincev v vrtec Podlehnik pri OŠ Podlehnik za šolsko leto 2014/2015 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2014/2015 potekal od 14. 3. 2014 do 30. 4. 2014 od 8. do 15. ure v pisarni šolske svetovalne službe ali tajništvu Osnovne šole Podlehnik. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani šole ali na sedežu šole Podlehnik. Vlogo lahko oddate po pošti, v šolski svetovalni službi ali v tajništvu šole. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! UPRAVA VRTCA PODLEHNIK Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Veliki karnevalski bal s poskočnimi maškari; Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev; Ples malih maškar v karnevalski dvorani; Princ karnevala predal oblast ptujskemu županu; Pokop pusta na Ptujski mestni tržnici; V kožuhu skriti demoni - kurentova zgodba; Dornavski cigani - dokumentarni film; Mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj Karneval 2014; Energetska izkaznica za stavbo Mestne hiše na Ptuju; Na potepu po Novi Zelandiji z Mojco Neudauer Meglič; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Štajerski TEDNIK z novim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Do 1. aprila omogočamo brezplačen dostop vsem registriranim naročnikom. Registrirajte se na www.tednik.si h Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Pustovanje v Lenartu - 2014 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 18:00 Športnik leta Slovenskih goric 2013 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Mesečna kronika iz občine Videni 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Mesečna kronika iz občine Destrnik 18:30 športnik leta Slovenskih goric 2013 20:00 Ob vakem perišču 2014 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani OB:00 Fašenk v Markovclh 2014 10:00 Športnik leta Slovenskih g. 2013 11:00 ŠKL 12:00 Video Strani 18:00 Markove! - Oddaje iz preteklosti 19:40 Ptujska kronika 20:00 Ob dnevu Civilne zaščite 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Fašenk na Vidmu 2014 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Mesečna kronika iz občine Videm 20:00 Ob dnevu Civilne zaščite 21:20 Markovci - oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani AVTO SKRBIŠ, Milan Skrbiš s.p., Spodnja Polskava 102, 2331 Pragersko. T: 02 845 22 50 22 Štajerski Oglasi, poslovna in druga sporočila petek • 14. marca 2Q14 Prireditvenik Petek, 14. marec 10:00 Ptuj, CID: mednarodna potujoča likovna razstava Bodi umetnik - igraj se z mano, Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije 18:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti AP: odprtje razstave fotografij Zdenka Kodriča MIX 2013 ali Megla v glavi in očeh 19:00 Gerečja vas, gasilski dom: občni zbor ŠD Gerečja vas 21:00 Ormož, MCO: glasbeni večer Miki Solus, akustična kombinacija jazz, punk, rap Sobota, 15. marec 7:30 Slovenska Bistrica, pred tovarno Impol: 17. pohod ob prazniku občine Slovenska Bistrica, do Urha 10:00 Lovrenc na Dravskem polju, Gostilna Pri kostanju: občni zbor Društva invalidov Majšperk in Kidričevo 10:00 Ptuj, grad: pomladni Muzejski vikend Metulj, izdelava mobila iz pisanih papirnatih metuljev, za starše in otroke od 4 do 12 let, brezplačno 11:00 Sestrže, Dom krajanov: občni zbor Društva žena Majšperk 15:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: občni zbor Društva žena Tisa Ptujska Gora 15:00 Studenice: gregorjevanje, spuščanje doma narejenih gregorčkov, otroški kulturni program, stojnice kulinaričih dobrot 18:00 Hajdina, gasilski dom: občni zbor PGD Hajdina 18:00 Hajdina, lovski dom: obči zbor LD Borisa Kidriča Hajdina 18:00 Stanečka vas, lovski dom: občni zbor Lovske družine Dravinja Majšperk 19:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor KMN Draženci 19:00 Majšperk, KPC: premiera veseloigre Glavni dobitek, dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk 19:00 Videm, občinska dvorana: poučno, šaljivi stand up Neotesan pika sn, bontono-loga Saša Županeka 20:00 Ptuj, Terme, Grand hotel Primus, klub Gemina XIII: predstava Zijaha A. Sokolovi-ča Cabares, cabarei Nedelja, 16. marec 14:30 Zgornja Velka, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci 16:00 Oplotnica, KTC: stand up komedija Lucije Cirovič - Fate 18:00 Cerkvenjak, Kulturna dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali Pacienti v čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci 19:00 Majšperk, KPC: premiera veseloigre Glavni dobitek, dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk Ponedeljek, 17. marec 9:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: območno srečanje otroških gledaliških skupin 1. del 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Paleoprehrana, Marko Roblek, promotor bosonogega teka 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Zapiranje ljubezni Pascala Ramberta, igrata Marko Mandic in Pia Mlakar, režija Ivica Buljan Mestni kino Ptuj Petek, 14., sobota, 15., in nedelja, 16. marec: 16:00 Rdeči balon, Bela griva, Divji konj; 17:30 Igre lakote, Kruto maščevanje; 20:00 Zoran, moj nečak idiot. Mali oglasi Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 RADIOPTUJ www. ra d i o-pt u ¡. si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 - brezplačni pregled - keramična prevleka 150 € -proteza že od 350 € - brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material r PTUJSKA TELEVIZUA Petek 14.03. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:35 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (slo.) 19. oddaja.- pon. 11:30 Modra -oon. 12:00 Reei TV Dnnož 13:00 jnfo kanal 16=15 Športnik leta 2013 16:30 Kuhinjica 17:10 Povabilo na kavo - pon. 18:15 Metoscena, 29. odilaja - pon. 18:40 To bo moj poklic: Komunalni inženir pon 19:10 Rojstvo novega življenja - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 18. oddaja - pon. ' -pon. oddaj ______iroko oko, 22. oddaja 20:45Ptujske odrske deske, 17. oddaja - pon. 21:30 Cista umetnost, 29. oddaja - pon. 21:45 Motoscena, 29. oddaja - pon. 22:05 Regi TV Gorišnica - pon. Sobota 15.03. 9:00 Ptujska kronika - pon. 1:25 Kuhinjica - pon. 1:50 Modro - pon. 0:15 To bo moj ooklic: Komunalni inženir- pon 0:50 Glasbena 8 (tuja) 18. oddaja - pon. 1:25 Zemlja in mi, 25. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Široko oko, 22. oddaja -pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:45 Mini portret - Čuki 25 let 21:20 Tri avtorski projekt Božene Krivec - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Nedelja 16.03. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. '""" "lodro - pon. roko oko. 22. oddaja - pon. asbena 8 (slo.) 19. oddaja-pon. ________Fo kanal 13:20 Zemlja in mi, 25. oddaja - pon. 13:55 Mir in dobra 14:05 Gostilna »Pr Francet« ,71. oddaja 16:30 Kuhinjica 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 . 10:55 G 11:30 In 3:20 Povabilo na kavo - pon. 4:25 Reei TV Ormož-pon. 5:40 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:35 Kuhinjica 7:00 Shranjena učenost - pon. 7:15 Ptujske odrske deske, 17. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika - non. 8:20 Cista umetnost, 29. oddaja - pon. 8:50 Film Campus: Jaz in ti -pon. 9:00 Pregled tedna 9:25 Glasbena 8 (slo.)-19. oddaja-0:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no) - 24. oddaja- i. odda¡a-pon. "■ffrv PTUJSKA TELEVIZIJA 18:20 Po zdravje, d.oddaja -pon. 18:50 Film Campus: Moderno dekle 1^25 GlalSenaMfujaTlV oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske, 17. oddaja - pon 21:00 Povabilo na kavo - pon. 21:50 Metoscena - 29. oddaja - pon. ■onedeljek 17.03. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja) 18. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Široko oko, 22. oddaja - pon. 7:30 Pregled tedna - pon. 7:50 Povabilo na kavo - pon. 8:40 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo in geodet 19:10 Reportaža rK - pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) 19. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Samoa - zibelka Polinezije - pon. 20:50-Zeieno 7. oddaja - pon. 21:15 Sport(no), 25. oddaja - pon. 21:40 Motoscena, 29. oddaja - pon. 22:15 Info kanal Spremljate nas lahko tuli na 12 in SI0LIV STORITVE NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., Podvinci 13, tel. 041 801 814. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG (tudi v vrečah), zelo ugodno, in drva (tudi hlodovina) z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Pod-lehnik, tel. 041 279 187. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KLEPARSTVO-KROVSTVO, postavitev in izdelava ostrešja, sanacija starih streh, pokrivanje z raznimi opekami Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastih streh, Žirar, paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ..., montaža Velux strešnih oken, nadstreškov. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor. trcko@gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040 253 343 ali horvat.roma-na@amis.net KAMNOSESTVO IZDELOVANJE SPOMENIKOV OKENSKIH POLIC IN STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Informacije na mob.: 041 902 648 ali na E-mall bojan.kolaric@gmail.com Bojan Kolarič s. p., K jezeru 11,2250 PTUJ FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Kamnosek l Boštjan ZEMUAKs.p. KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: kamnosestvo.zemljak@gmail.com, 031 584 965. ahù? avtohiSa petoi/ia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA FORD C-MAX 1.6 TDCIDPF GHIA 12/2008 7.793 SREBRN/ i 1.LAST., NAR. SERVIS CrTROEN DS41.6 HD1110 SO CHIC. 11/2011 13.999 ČRNA M, SERV.UA BMW 318D COMFORT LIMUZINA 9/2009 13.999 T.SIVA 1.LAST., NÄVI., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA PEUGEOT 5008 1,6 HDI BUSINESS PACK 3/2011 10.999 ČRNA 1.LAST., NAVl NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULT CU01.216C EXPRESSION 3/2008 4.299 T.SIVA 1.LAST, SERV. KNJIGA VW GOlf V11,6 TDI TREND 5/2011 9.499 ČRNA 1.LAST, NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA CfTROEN C31.4 HDI COMFORT 5/2011 6.999 ČRNA M, NAR. VEL» RENAULT MEGANE31.5 DO AHDUE 10/2009 6.899 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE 1/2010 7.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS AUDI AB 2,4 V6 05/2007 10.800 SV.SM 1.1AST, NAR. SERVIS PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS 09/2011 12.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, GARAN. 1. LETO PEUGEOT2071.4HDI 09/2009 5.299 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS VW GOLF 2,0 TDIHIGHUNE 02/2009 10.999 SREBRN/ i 1.LAST., AVT. KUMA RENAULT G. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 10/2009 7.999 T.SIVA I.LAST, AVT. K JMA VW GOLF VI COMFORT 2.0 TDI 2/2009 8.999 T.SIVA 1.IAST, AVT. KUMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie). AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M s M=\ m I d S11! Vi» \X I MtTJ: M 31 »j WT5P O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. EHiZZ^B AUDI A31.6 TOI SPORTBACK 5 VRAT 2010 13.790 1.UST,NAVIG. BISERNO BELA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2009 13.990 1. UST, SLO VEČ BARV AUDI A5 SPORTBACK 2.0 TDI 5 VRAT XENON NÄVI 2011 23.990 1.UST, SLO,TOP OPREMA KOV. ČRNA AUDI A6 2.0 TDI XENON NAVl 2010 18.790 1.LAST.,SL0,T0P OPREMA KOV. SREBRNA BMW120DMSP0RT5VRAT 2010 12.990 1.LAST, ODLIČEN BISERNO BELA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 16.490 1. LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA CITR0ENC31.4HDI 5VRAT 2003 2.990 KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASSO HDI DIESE 2009 9.490 1.LAST., PANORAMA KOV. ČRNA CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 11.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 2003 2.490 ODLIČEN, MALO KM KOV.SREBRNA FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI 2006 5.490 ODUČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL 2011 10.890 1 .LAST, ODLIČEN KOV. SREBRNA MERCEDES C180 AVANTGARDE 2006 9.490 SLO, BEŽ, NOTR MALO KM KOV. ČRNA OPEL AS1HA1.7 CDU DIESEL KARAVAN 2010 8.690 1.UST, USNJE NAVl KOV. SIVA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDm 2011 13.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTUNE 2009 9.490 1LAST., KOTNOV KOV. ČRNA VW POLO C0MF0RTUNE1.4 5 VRA 2007 5.490 1 .LAST., SLO, TOP OPREMA KOV. RDEČA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ IBZB2E VUZEM... Prerad 48.22S7 Polenisk Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 90 do 150 kg. Ugodno prodam, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309. PRODAM semenski krompir, prva množitev (rdeči, beli in rumeni). Tel. 040 451 613. PRODAJAMO jabolka za ozimnico,, jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. PRODAJO hlevski gnoj za vrt. Tel. 041 421 731. PRODAM prašiča, težkega od 180 do 200 kg. Tel. 776 04 11. SENO v balah (kocke) in tri svinje od 150 kg dalje, prodam. Tel. 040 217 485. PRODAM telico, staro 10 mesecev, pasme CK/LS. Pokličite na tel. GSM 041 523 838 po 16. uri. PRODAM konjski gnoj, stari, predelan, v 60-kg vrečah, z dostavo, po 7 €/vre-ča, na 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577. PRODAM koruzo, seno in krmo v kockah, možna dostava. Tel. 041 723 957. PRODAM drva in zelo kakovostne pelete za kurjavo, možna dostava. Tel. 041 723 957. PRODAM kosilnico Gorenje Muta, generalno obnovljeno, in več motorjev Akme in Lambordžini, vsi obnovljeni. Tel. 051 376 732. PRODAM koruzo. Tel. 051 340 496. PRODAM suho koruzo. Inf. na tel. 031 423 636. KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursos, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno. Tel. 051 639 777. PRODAM krmo v štirioglatih balah -kockah. Tel. 031 291 954. PRODAMO rjave, mlade nesnice, že v nesnosti, opravljena vsa cepljenja in trosilnik hlevskega gnoja Orion 40 -Sip. Tel. 02 790 03 51 ali 031 346 153. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23. PRODAM suho krmo v okroglih balah, kakovostno. Tel. 02 764 58 21 in 051 682 055. ROTACIJSKO koso SIP 165 kupim. Tel. 041 869 120. PRODAM silažne bale in kupim nakla-dalko v kakršnemkoli stanju. Tel. 041 368437. PRODAM dva prašiča, težka 120 kg, domača hrana. Tel. 051 249 888. KROMPIR za sajenje, odporen za sušo, prodam. Tel. 02 790 72 21. PRODAM prašiča, od 150 do 170 kg, domače reje. Tel. 031 254 511. PRODAM žrmlje. Cena po dogovoru. Tel. 02 794 28 81. PRODAM mešano vino jurka - kvinton in gemaj. Tel. 793 58 91. Prodam odojke. Tel. 041 388 214. DOM-STANOVANJE VIR PRI Zadru, oddam dvosobni apartma za štiri osebe v predsezoni, sezonski in po sezoni. Oddaljenost do morja 150 m. Tel. 031 742 714. ENOINPOLSOBNO stanovanje (49 m2) oddam v najem, v celoti obnovljeno, na Ptuju, v bližini Srednješolskega centra. GSM: 031 648 255. V PTUJU oddamo v najem opremljeno enosobno stanovanje z balkonom. Tel. 041 649 515 ali 02 753 42 31. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam poslovni prostor za delavnico ali skladišče, 240 m2, in stanovanjski del, 50 m2, 3 km iz Ptuja. Tel. 051 214 560. BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljene bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. PRODAM enoinpolsobno stanovanje na Ptuju v Ulici 25. maja v drugem nadstropju. Tel. 031 776 656. PRODAMO enosobno stanovanje, delno obnovljeno, na Ptuju. Tel. 041 728 945 ali 02 740 70 22. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. PRODAM 2400 kosov strešne opeke za 300 €. Tel. 051 347 033. RAD bi spoznal kmetico, staro okoli 40 let, ki bi na njeni kmetiji skupaj zgradila nov, topel dom. Otroci niso ovira. Pokliči ali pošlji sporočilo. Na tel. 031 459 835. ELEKTROMOBIL za invalide s pogonom na vsa 4 kolesa z dodatno opremo (prikolica, sedež - dodatni ...), prodam. Tel. 02 761 05 41. I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si torek • 4. marca 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenf) Oprema Barva seatcordoba 1.416v reference 2005 3.400,00 £ prvi last. kov. olivna cítroen xsara 1.41sx 2003 2.300,00 € prvi last. kov. srebrna opel astra 1.7 cdtinj0y 2007 6.300,00« prvi last. kov.crna opel astra 1.616v gx)l 2002 2.300,00€ serv. knjiga kov. siva cftroen c5 2.2 hdiavt. exclusive 2004 3.600,00€ serv. knjiga kov. modra skoda octavia i .sipi elegance 2008 7.700,00 € klima Črna smartf0riw0c0upe pure 2002 2.200,00€ klima rdeCa peugeot 2061.4i0ty pack 2003 2.600,00€ serv. knjiga kov.bordo citroen exclusivexsara1.616v break 2003 2.240,00 € prvi last. kov. srebrna chevrolet plin orlando 1.816vltz 2011 11.900,ooc prvi last. k0v.hata audi a41.8 turbo quattr0 1998 1.400,00 € serv. knjiga kov. srebrna kiapr0jeed1.4d winner 2010 6.450,00 € prvi last. kov.bordo chevrolet ave01j direct 2006 3.250,00« serv. knjiga kov. srebrna fiat st1ld1.9i1d dynamic 2002 2.900,00« avt. klima kov. modra peugeot 2061.4x-design 2005 2.650,00« klima kov. srebrna peugeot 4071.816vc0nf.pack 2005 4.500,00« 74.000 prev. kov. z1ata volkswagen goir6vgoaltrendune 2006 6.500,00« serv. knjiga kov.crna citroen c4 picass01.6 udi attraction (7sed.) 2012 12.800,00« 18.000 prev. k0v.sv. modra renault scenic 1.9 dciauth. pack 2005 3.750,00« klima kov. modra citroen xsara picass01.616v eleg.plus 2007 4.990,00« prva reg. 2/2008 kov rjava PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. OMiklavž ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA ALFA ROMEO GIULIETTA 2,0 JTÜ CV 2010 12.280,00 KOV. SIVA AUDI A6 2,0 TDI 2009 16.980,00 KOV. SIVA BMW SERIJA 3:318D 2008 10.950,00 KOV. SREBRNA CHEVORLET LACETT11,6 16V 2006 2.880,00 KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASSO 1,6 HDI DYNAMIQJE 2010 8.980,00 KOV. SREBRNA JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD OVERL 2007 13.600,00 KOV. SIVA MAZDA 5 CD 110 TX 2007 7.980,00 KOV. ČRNA OPEL ASTRA 1,6 16V ENJOY 2011 9.880,00 KOV. RJAVA PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,6 16V 2004 4.490,00 KOV. SREBRNA RENAULT CUD 1,2 16V STORIA BYE BYE 2012 6.100,00 RDEČA RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,9 DCI 2010 8.600,00 KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1,9 DCI PRIVILEGE LUX 2008 6.380,00 KOV. SREBRNA SUZUKI SWIFT 1,3 GLX 2005 4.980,00 KOV. SREBRNA VW GOLF VARIANT 4MOTION COMF. 1,9 TDI 2001 3.490,00 BELA VW GOLF VARIANT 1,6 TDI COMF. 2011 10.900,00 ČRNA VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI COMF. 2007 7.180,00 KOV. ČRNA VW SHARAN 1,9 TDI BASISLINE 2004 4.760,00 ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI Kako sta prazna dom in dvorišče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Marije Kramberger, roj. Kuri IZ DOLIČA 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem destrniškega okteta, pogrebnemu zavodu Almaja iz Lenarta. Žalujoči: mož Štefan, hčerki Štefka in Marica z družinama Zremo v zvezdno nebo v pričakovanju, da te bo našlo naše oko, a truplo tvoje v krsti tam leži, a duša tvoja se že veseli, saj minilo hitro bo teh nekaj let, ko po krščanski veri vidimo se spet. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata Antona Hertiša 30. 11. 1927 t 23. 2. 2014 IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 23 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za cvetje, sveče, svete maše in darove v cerkvi, nam izrekli ustna in pisna sožalja in z nami sočustvovali. Hvala govornici Hedviki za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala kolektivu Bas in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njegovi Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN Minevata dve žalostni leti, odkar sta odšla od nas Elizabeta Merc 6. 1. 2012-6. 1. 2014 Anton Merc 10. 3. 2012-10. 3. 2014 Z RIBIŠKE POTI 13 Hvala vsem, ki se ju spominjate, poklonite cvet ali prižgete svečko. Hčerka oziroma sestra Marija z družino Mama je angel sama, pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, da druge varuje. T. Pavček ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje Marije Žampa roj. Lenart, 29. 10. 1926-1. 2. 2014 IZ LEVANJCEV 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala PGD Desenci in DVD Petrijanec, Občini Destrnik, Turističnemu društvu Destrnik, Društvu kmetic Destrnik, KORK Destrnik, Destrniškemu oktetu, dr. Brigiti Baklan in Bolnišnici Ptuj. Hvala p. Milanu Kosu, župniku Jožetu Škofiču in župniku Marjanu Plohlu za opravljen obred pogrebne svete maše. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih naše družine. Vsem in vsakomur posebej hvala! Njeni najdražji Spomini topli v srcu skriti vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose. V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar sta nas zapustila draga starša Elizabeta Hliš IZ MAJSKEGA VRHA 2 Hvala vsem, ki se ju spominjate. Bogomir Njuni najdražji ZAHVALA Ludvik Senčar 9. 7. 1942 t 20. 2. 2014 IZ ZABOVCEV 4 C Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in zdravnikom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Tvoji najdražji So misli in trenutki, ki nas bodo vedno spominjali nate, nas razveselili in užalostili in nam ne dovolili, da bi te pozabili. SPOMIN 11. marca je minilo tri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedi in tast Jakob Kozel IZ SKORIŠNJAKA 42, ZGORNJI LESKOVEC Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Letos mineva 30 let, odkar sta odšla k večnemu počitku naša draga Marija Čuš IZ DORNAVE 25 Franc Čuš IZ DORNAVE 25 Hvala vsem, ki ju še nosite v svojem spominu Njuni najdražji o. «1 Vem, o mati, da bi rada cvetje mi na pot trosila. Pod stopinje moje rada dlani bi svoje položila. S trupom svojim premostila bi pred menoj prepad. Z zlatom svojega srca gradila bi meni zlati grad. A vendar, mati, prosim te, svetilnik meni bodi, ki iz teme v pristanišče moj čolniček vodi. SPOMIN 17. marec 2012 je naše življenje zaznamoval z veliko bolečino ob izgubi naše najdražje in nenadomestljive žene, mame in babice Barbare Mesaric IZ STAROŠINC 27 Hvala vsem, ki ohranjate spomin na njene preproste življenjske modrosti in trenutke, preživete z njo. Njeni najdražji Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič) SPOMIN Cafuta Jože 18. 3. 1936 t 14. 1. 1999 Ivanka 4. 5. 1929 t 13. 3. 2012 IZ PTUJA, NA TRATAH 11 Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, praznine, ki ostane, pa ne moremo nadomestiti. Hvala vsem, ki niste pozabili nanju in z dobro mislijo postojite ob njunem grobu, jima prižgete svečo ali poklonite cvet. Zelo vaju pogrešam - vajina Marjana Spodnje Podravje • Delo redarjev v letu 2013 Medobčinski redarji spisali za 210.000 evrov glob Na območju občin Spodnjega Podravja deluje Medobčinsko redarstvo. V letu 2013 so redarji v spodnjepodravskih občinah na področju cestnega prometa izdali za dobrih 210.000 evrov glob. Na območju Mestne občine Ptuj za nekaj manj kot 157.000 evrov (vključujoč izterjave preko CURS-a), v Ormožu in Kidričevem (v vsaki občini) za slabih 17.000, v Dornavi 7.700, Podlehniku 5.750, Markov-cih 3.950 in Majšperku 1.800 evrov. Sredstva iz plačila glob se stekajo v proračun občine, na območju katere je bil prekršek ugotovljen. Poudariti velja, da prekrškarji vseh glob Požar v prazni farmi je izbruhnil zgodaj zjutraj. Kot so sporočili iz PU Maribor, so farmo segrevali, saj naj bi v njej v četrtek naselili piščance. Do sklepa redakcije požar še ni bil pogašen, po neuradni oceni pa naj bi škoda znašala kar 300.000 evrov! Medtem, ko kriminalisti vzrok požara v Njivercah še raziskujejo, pa je tuja krivda za pogorelo gospodarsko poslopje v Ogljenšaku že izključena, je povedal Miran Šadl s PU Maribor. V požaru je v celoti zgorelo gospodarsko poslopje, veliko okoli 10 x 15 metrov, seno, drva in osebno vozilo. Ogenj so pogasili člani večih PGD, gasilo je 51 gasilcev, ki jih je vodil po- ne plačajo. Nekateri uspejo s pritožbami, drugi se na plačilo globe gladko malo požvižgajo in je zato potrebna izterjava. Če je globa plačana v roku sedmih delovnih dni, se zaračuna samo polovica kazni. Na območju mestne občine (MO) Ptuj so redarji lani na področju varnosti cestnega prometa ugotovili 2.771 kršitev v mirujočem prometu in 581 kršitev prekoračitev veljnik PGD Zgornja Polskava Jože Fifer: »Naša prva naloga je bila omejitev ognja, saj je bilo v nevarnosti tudi ostrešje hiše. Streho smo obvarovali, gospodarskega poslopja, v katerem so bila drva in seno, pa nismo mogli. Intervencijo smo končali okoli ene ure zjutraj, štirje gasilci in cisterna pa so ostali na straži.« Slovenski mediji so tudi poročali o poškodbi gasilca. »Na kraju intervencije se nihče ni poškodoval. Naj pa bi si gasilec PGD Slovenska Bistrica ob vrnitvi v garažo ob sestopu z avtomobila zvil gleženj,« je še povedal vodja intervencije Jože Fifer. Mojca Vtič hitrosti vožnje, skupaj torej 3.352 prekrškov. »Zapisane številke zajemajo prekrške, ki so elektronsko evidentirani v dlančniku in je bil posledično kršitelju izdan plačilni nalog ali drugi zapis, potreben pred izdajo plačilnega naloga oziroma je bil kršitelj na kraju prekrška opozorjen, prekršek pa evidentiran v dlančniku. V to številko niso všteti prekrški, ki so jih občinski redarji zazna- li na terenu in kršitelje zgolj ustno opozorili,« je povedal vodja Medobčinskega redar-stva občin Spodnjega Podravja Robert Brkič. Na Ptuju so redarji največ prekrškov v cestnem prometu (460) zaznali v središču mesta, na Miklošičevi ulici. 416 prekrškov je bilo evidentiranih na Vošnjakovi in Jadranski ulici ter na Vrazovem trgu. Sledijo Cafova ulica pri OŠ Olge Medobčinsko redarstvo je v la trosti najemalo od podjetja Int Ljubljane. »Cena dnevnega naj 348 evrov z DDV, s tem da smo in pol. Radar smo najeli na prim trtka do 18. ure ter plačali upor Meritve pa efektivno izvajali dv Meglič (218), Slovenski trg (202), Prešernova ulica (173), Cvetkov trg (164), Vinarski trg (147), Dravska ulica (138), Mi-noritski trg (128) in Vodnikova ulica (107). Na območju mesta Ptuj so bili prekrški v cestnem prometu ugotovljeni še na Osojnikovi cesti, Slomškovi in Trstenjakovi ulici ter Ulici Heroja Lacka. 11 sodelavcev, dva avtomobila in dve kolesi Na Medobčinskem redar-stvu je zaposlenih 11 sodelavcev: vodja, prekrškovni organ sedme stopnje in devet redarjev. »Razpolagamo z osebno opremo, ki jo predvidevajo pravilniki. Lastne samodejne merilne naprave za nadzor hitrosti vožnje nimamo, niti je v letu 2014 ne nameravamo kupiti. Napravo vzamemo v najem od najugodnejšega ponudnika. Meritve hitrosti izvajamo dvakrat mesečno, informacije o meritvah podamo občanom preko lokalnih medijev. Meritve izvajamo z lastnim strokovno usposobljenim kadrom, prav tako po opravljenih meritvah sami obdelujemo podatke. Medobčinsko redar-stvo razpolaga z dvema motor- kem letu radar za merjenje hi-natic inženiring & consulting iz ia naprave v letu 2013 je bila pravo običajno najemali za dan od srede od 6. ure zjutraj do če-o za dan in pol, torej 522 evrov. Ini,« pojasnjuje Robert Brkič. nima voziloma (Toyota yaris in Dacia duster) ter dvema službenima kolesoma. V letu 2014 načrtujemo nabavo še enega službenega kolesa, ker menimo, da je kolo v cilju varstva okolja, varčevanja in operativne mobilnosti na krajše razdalje najprimernejše prevozno sredstvo,« je povedal Brkič in dodal, da Medobčinsko redar-stvo ni samo represivni, temveč tudi preventivni organ. »V letu 2013 smo sodelovali v več preventivnih akcijah: Varna šolska pot, Mobitel, Varnostni pas in Bodi preVIDEN. Za ugotovljene kršitve smo na območju vseh občin izrekali opozorila in delili odsevne trakove. Preventiva je področje dela, ki mu namenjamo velik del skupno opravljenih ur. Sodelovali smo tudi pri pripravi in varni izvedbi večjih javnih prireditev, kot so Kurentovanje, Unescov tek, Polimaraton, Ples četvork, Martinovanje in prireditve ob občinskih praznikih.« Mojca Zemljane NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA I\/tI 'ORS,,.,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE T -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA - STROKOVNA VGRADNJA BE - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI U ZELO UGOm Danes bo jasno, šibka burja na Primorskem bo čez dan povsod ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne pa danes od 14 do 18, na Primorskem do okoli 20, jutri pa od 15 do 20 stopinj C. Obeti V soboto bo dopoldne povečini jasno, le nad hribovitim delom zahodne Slovenije se bodo začeli nabirati oblaki. Popoldne se bo od severa postopno pooblačilo tudi drugod. Ponekod bo zapihal jugozaho-dnik. Predvsem v noči na nedeljo bo ponekod prehodno rahlo deževalo, a količina bo zelo majhna. Slovenska Bistrica, Kidričevo • Dva pozara v treh dneh Zgorela farma in gospodarsko poslopje V naselju Ogljenšak v Slovenski Bistrici je v ponedeljek okoli devete ure zvečer zagorelo gospodarsko poslopje. Gmotna škoda je ocenjena na 35.000 evrov, vzrok pa naj bi bil samovžig motorja avtomobila, parkiranega v poslopju. V četrtek zjutraj pa je zagorela farma v naselju Njiverce. Foto: Martin Ozmec Kot je povedal vodja intervencije Jožef Kanlcer, je v akciji gašenja farme sodelovalo 41 gasilcev z 10 gasilskimi vozili iz sedmih PGD v GZ Kidričevo. Ker so pogorele tudi fotovoltaične celice, ki so bile na strehi objekta, se je skoraj uro in pol valil v zrak gost črn dim, zato je vprašanje, kakšne bodo posledice vplivov na okolje. ... S ončni žarki in odličen sladoled. Napoved vremena za Slovenijo Če ne prej, na Jedrt (17.) gorka sapica pihlja. Foto: Martin Ozmec Podatki o izdanih globah v okoliških občinah (za leto 2013) Občina Št. izdanih glob Znesek glob (€) Plačane globe (€) Ustavitev postopka (€) Odprte terjatve (€) Destrnik 1 20,00 20,00 0,00 0,00 Dornava 39 7.705,08 3.805,64 2.500,00 1.399,44 Kidričevo 46 16.451,57 9.059,87 2.650,00 4.741,70 Majšperk 5 1.865,00 775,00 930,00 160,00 Markovci 21 3.950,00 2.575,00 250,00 1.125,00 Ormož 250 16.991,16 14.011,16 320,00 2.660,00 Podlehnik 29 5.750,00 3.725,00 1.650,00 375,00 Vir: Medobčinsko redarstvo SOU SP