GRADISOV VESTNIK GLASILO DELOVNIH UUDI °ZD GIP GRADIS GRMIŠ IETO XX. LJUBLJANA, november 1978 št. 247 ZA NAŠ PRAZNIK Bliža se praznik republike in prav je, da dostojno Počastimo dan, ko se je še v luidi vojni vihri rodilo nekajt kar imamo danes vsi za sveto: naš nov sistem, nc,ša nova socialistična družba. V njej človek pomeni največ, je največje bogastvo in prav on zopet s svojim .el°m in mislijo gradi dalje, še boljšo družbo. Hkrati ‘Ograjuje tudi samega sebe in zato večkrat pravimo: delo je tisto, kar daje človeštvu napredek. Pri nas vsako leto podeljujemo naše — Gradisove 'digrade tistim ljudem, za katere smatramo, da si to 'služijo za njihovo vztrajno, marljivo in nesebično Prizadevanje za boljši in močnejši Gradis. Nagrade 1krati pomenijo vzpodbudo vsem ostalim, da tudi oni 'dalo pogledajo okoli sebe in svoje delovne tovariše predlagajo za to visoko priznanje. Vsi vemo, da je med nami še veliko sodelavcev, ki že leta gradijo naš Gradis in prave tovariške odnose ter dobro gospodarijo. Naj bodo letošnji nagrajenci torej vzpodbuda vsem pri njihovem delu; pa jih naštejemo: Štefan Mesarič, Ludvik Rizmal, Ljuba Tarman, Bernarda Smrajc, Meri Kukoviča, Pavel Ferenček, Karel Lang, Pavla Kokol in Ludvik Šnajder. Med gradbenimi TOZD je bila najboljša TOZD GE Jesenice, med obrati pa TOZD KOVINSKI OBRA TI iz Ljubljane. Nekatere nagrajence vam predstavljamo v današnji številki, druge pa bomo v decembrskem Gradisovem vestniku. Ustrezno vrednotiti produktivno delo Le še nekaj dni nas loči od kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Udeležil se ga bo tudi naš ing. Marko Primožič kot delegat občinske zvez.e sindikatov Ljubljana Moste-Polje. Ker je bil do sedaj tudi predsednik odbora sindikata gradbenih delavcev v tej občini, nas je v tem predkongresnem pogovoru najbolj zanimalo prav delo tega sindikata. — Katere so bile vaše najpomembnejše naloge v prejšnjem mandatu, ki ste jih uspešno rešili? — V našem mandatnem obdobju smo preko GOS izvajali akcije pri oblikovanju, sprejemanju ter uresničevanju ustav ter zakona o združenem delu. Iz teh akcij bi naštel samo neakj najvažnejših: nova samoupravna organiziranost v združenem delu, delovanje delavske kontrole, uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, delovanje delegatskega sistema, sodelovanje pri razpravah o vsebinskem oblikovanju vseh družbenih dogovorov in sporazumov in spremljanje poteka volitev. Te akcije smo izvajali v konkretnih organizacijah združenega dela, se tam obenem seznanjali s samoupravno ter gospodarsko problematiko in vplivali na pravilen potek akcij. Komisije odbora gradbenih delavcev so se velikokrat vključevale v razreševanje vprašanj s področja delovnih in življenjskih pogojev delavcev, kakor tudi s področja samoupravnega sporazumevanja in medsebojnih razmerij. V organizacijah združenega dela, kjer se je pojavila neaktivnost sindikata, odnosno nemoč pri reševanju raznih nesoglasij, smo ob skupnem sodelovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij ter opozorilu vodilnim delavcem na njihove dolžnosti, razčiščevali nesoglasja ali pa vzpostavili pravilno organiziranost sindikata,ter aktivirali delovanje. — Kako pa ste zastavili svoje delo sedaj po končanem slovenskem kongresu! — V okviru občinskega odbora sindikatov gradbenih delavcev bomo ustanovili komisije, ki bodo opravljale naloge po posameznih področjih. To so komisije za spremljanje delovnih in življenjskih pogojev gradbenih delavcev, organizacijsko kadrovska komisija, komisija za spremljanje uresničevanja panožnega sporazuma o ustvarjanju in delitvi dohodka ter sredstev za osebne dohodke itd. Posebno pozornost bomo posvetili zagotavljanju najnižjega OD, ustreznem vrednotenju produktivnega dela, ustreznem stimuliranju kvalitete in količine dela, organizaciji dela ter intenzivni dejavnosti. V predkongresni dejavnosti smo preučili tudi zaposlovanje privatne delovne sile v gradbenih podjetjih v naši občini in ugotovili, da je teh privatnih delavcev (zaposlenih v grad- beništvu) kar 5 % vseh delavcev. To vprašanje je izredno pereče in ga je potrebno z največjo odgovornostjo tudi čimprej rešiti. Tudi na področju stanovanjske gradnje bo potrebno marsikaj storiti, najprej pa rešiti problem financiranja infrastrukture v novih stanovanjskih soseskah in določiti pristojnosti med občino in mestom. Občina Moste-Polje je industrijsko zelo močna, vendar sistemskih inovacij s tega področja ni veliko. Prav tu mora naša zveza sindikatov storiti še marsikaj, da bo z leti tudi na inovacijskem področju drugače. Zveza sindikatov na občinski ravni ima v svojem programu še dosti nalog, ki jih bo morala reševati v naslednjem mandatnem obdobju, med drugim tudi položaj delavcev iz drugih republik. Tu smo ugotovili, da ima prav gradbeništvo v naši ob- čini najbolje rešeno stanovanjsko in prehrambeno problematiko teh delavcev, premalo pa je delovanja na drugih področjih, tako na primer je premalo kulturnih prireditev za te delavce itd. Ob tem v zvezi si bomo morali prizadevati, da čimprej rešimo še ostala barakarska naselja, kar jih imamo v občini. — Marsikaj bo potrebno storiti tudi na področju sodelovanja med krajevno skupnostjo in sindikatov,. — Dela bo dovolj — tako na občinski ravni kot seveda tudi v osnovnih organizacijah sindikata. Ob tem lahko povem, da v občini Moste-Polje deluje tudi nekaj osnovnih organizacij sindikata Gradis. Med njimi sta najbolj delavni GOS KO Ljubljana in GOS Ljubljana — okolica. Tako smo v občinski odbor sindikata gradbenih delavcev imenovali Koren Ignaca iz Kovinskih obratov Ljubljana in Vinka Daljl jana iz TOZD GE Ljubljana-okoH' ca. ing. Marko Primožič Terenski dodatki še vedno problem Ko so v Mariboru pred kratkim zaključili deveti kongres Zveze sindikatov Slovenije, so ugotovili vsi prisotni, da je bilo njihovo delo v kongresnih dneh izredno plodovito; kljub vsemu pa je nekdo tehtno zaključil delo z besedami: nimamo več kaj govoriti, pojdimo na delo! O zanimivejših podrobnostih s kongresa smo povprašali edinega gradisovca med delegati v Mariboru Mira Primorca, obenem pa smo ga pobarali tudi o delovni usmeritvi sindikata gradbenih delavcev Slovenije po kongresu, saj je prav Miro Primo-rac podpredsednik republiškega odbora SGDS. Takole je povedal: »Na kongresu smo razpravljali o vseh poglavitnih so-areh, ki zadevajo našega delavca .in člana sindikata. Sam sem se ustavil pri problemu delavcev, ki sicer delajo v gradbeništvu pa niso člani našega gradbenega sindikata oziroma sploh zveze sindikatov in so na milost in nemilost pre puščeni svojim ,gazelam'. To so delavci, kijih zaposlujejo gradbena podjetja preko privatnih posrednikov. Koliko je teh delavcev v Sloveniji, sploh ne vemo, računamo pa na številko 5000. Standard teh delavcev je porazen. Od svojih ,gazel' ne elobijo niti obleke, čevljev, dežnih plaščev, so še celo primeri, ko ti elelavci niso niti zavarovani in si v primeru poškodb med seboj posojajo zdravstvene knjižice. Gleele stanovanja pa je tako: če ima poeljetje organizirano stanovanje na gradbišču, jim odstopi nekaj postelj v sobah, ki običajno ne ustrezajo predpisom o minimalnem standardu, v nasprotnem primeru pa spijo, kot se znajdejo. Hranijo se s suho hrano, oziroma si zvečer sami kuhajo, če jim je to omogočeno. Delovni čas je 12 ur dnevno, delajo pa tudi ob sobotah in praznikih, včasih tudi ob nedeljah. Pravic iz dela ti ljudje sploh ne 10. oktobra je vraais obiskat tov. Viktor Avbelj, spremljat ga jv-Bole. V pogovoru z našimi predstavniki sta se najbolj zanimala za 8t,sPorg»-jenje v Gradisu in predvsem za združevanje sredstev v okviru delovne nizacije poznajo. Če delovodja ali pa šef z gradbišča z njegovim delom ni zadovoljen, pač zahtevata od gazde, da ga odpošlje in pripelje drugega. To preprodajanje’ delovne sile bi bilo treba preprečiti. ,Gazda’ nima nobenih materialnih stroškov. Delavca pripelje, ga zaposli pri gradbenem podjetju, razliko med ceno, ki mu jo da gradbeno podjetje in osebnim dohodkom, ki ga da delavcu, pa vtakne v svoj žep. Pri vsej tragiki teh delavcev bi rad opozoril na nevarno zadovoljstvo, ki se pri tem pojavlja. Zadovoljni so ti delavci, ki doma ne najdejo zaposlitve in so srečni, da so zaposleni, pa čeprav na tak nesocialistični način; zadovoljne so njihove gazde, ker lepo zaslužijo na račun teh delavcev; zadovoljne so občine, kjer te gazde plačujejo davek; zadovoljna so gradbena podjetja, ker ura tega delavca slane vseeno manj kot pa ura, domačega' delavca. Delo s privatniki na gradbiščih je le eno področje, s katerim se bo moral sindikat gradbenih delavcev v bližnji bodočnosti spoprijeti in ga rešiti. Takoj po skupščini sindikata gradbenih delavcev Slovenije smo se dogovorili, da si bodo začrtovali ^ tak program, ki ga bomo lahko polnjevali. Zato so naše najnujnei naloge za nekaj mesecev naprti1 slednje: ^ — vprašanje terenskega še vedno ni rešeno. Pravilno op" ^ liti ga moramo v najkrajšem časih se reševanje tega vprašanja zavld že nekaj let nazaj; . k — potrebno je organizirati g bena podjetja v skladu z. združenem delu in medrepubhš dogovoru o načinu organir.tr gradbenih podjetij in IGM; — razčistiti bo potrebno tud' ^ dileme okoli naših priljubil športnih iger; jj — seveda pa so tu še vse nalog ’ ^ izhajajo iz dela nedavnega kotit, zveze sindikatov Slovenije. Vsa ta vprašanja bomo skušal' ^ ševati v čim večji povezavi z h“;‘ ’ je, reševali jih bomo v konkretni" zmerah, v delovnih organizacij Sindikat se ne sme odtujiti de. zato menim, da je naše delo kot] ^ cionarjev republiškega odbora lovnih kolektivih, tam, kjer se blemi rojevajo in tam naj se tudi ieio.« r~--------------------------------------------—x Dobri poslovni rezultati — boljši K osebni dohodki V_____________________________________________y Obseg del se povečuje ,Uoseg naših del izkazujemo navadno s °>nim prihodkom in z vrednostjo 0,zvodnje. Primerjamo ga s planom in pr.Segom v enakem času preteklega leta. sm Pr*rnerjavi s preteklim letom ne Crno pozabiti, da se je letos obračunsko °*x*°bje podaljšalo za 15 dni. Lani lj° obračunali vsa dela opravljena do je(' SePtembra, letos pa so v obračunu za-sem Vsa *kla izvršena do konca meseca Ptembra. Zaradi podaljšanja obračun- skega obdobja se mora obseg del povečati za skoraj 6 %. Celotni prihodek se je povečal za 35 %, z upoštevanjem zgoraj omenjene daljše dobe dela je večji za 28 %. To je precej visok porast, saj smo lani ob tem času ugotovili, da z obsegom del že dve leti stagniramo, ko se je celotni prihodek v dveh letih povečal le za 28 %. Poglejmo nekaj podatkov v mio din: I—IX I—IX 78 78 ^tavina Nn°st proizvodnje r-,i n°st last. proiz. M'«1)! prihodek Dr . tialni stroški An^Z°en' proizvod I—IX 77 plan 78 I—IX 78 I—IX 77 I—IX 78 2.677 4.420 3.534 132 80 1.829 3.297 2.444 134 74 2.672 4.691 3.616 135 77 1.810 3.112 2.518 139 81 862 1.579 1.098 127 70 48 86 64 132 74 814 1.493 1.034 127 69 vjn Se8 del merjen s prvimi tremi sesta-Cenm' Presega lanskega za 32 do 35 %. 14 n® V Gradisu so v poprečju porasle za Up’- torej se je realni obseg del tudi z Pov levanjem daljše obračunske dobe ec«l za 9 do 11 %. tori „ .ečji indeks povečanja kažejo malta^ n' broški. S tem sc je poslabšala toči. c*tonomičnost, ki je naša šibka ‘ ■ Rezultat neugodnega gibanja stroškov je sorazmerno manjše povečanje družbenega proizvoda in dohodka. Dohodek in njegova razdelitev Zaradi hitrejšega porasta stroškov, zaostaja porast dohodka. Dosegli smo dohodek v višini 1034 mio din. V primerjavi z lanskim obdobjerr se je povečal za 27 % in dosega planirano vrednost s 69%. Naslednja preglednica nam kaže strukturo in delitev dohodka v mio din: I—IX I—IX 78 78 i!^vina S°dek Cfetosti q'dohodek 'bp| a")' dohodek stan za S£dct orabe I—IX Plan I—IX I—IX GN 77 % 78 % 78 % 77 78 814 100 1.493 100 235 29 398 27 579 71 1.095 73 414 51 743 50 21 2 38 2 144 18 314 21 1.034 100 127 69 266 26 113 67 768 74 133 70 499 48 121 67 35 3 168 93 234 23 162 75 83 10 206 14 148 14 178 72 39 5 70 5 61 6 154 86 22 3 38 2 25 3 118 68 Vane t eZnosl' 'z dohodka (sicer imeno-tvc j 'bdi pogodbene obveznosti in daja-Zajet dohodka, ter letos v obveznostih Pitr,.'j1 arriortlzacija nad predpisano misijo stopnjo ter prispevek za skupne Mapi®/ s° lani tvorile 29% dohodka, itža ;'a'i smo zmanjšanje njihovega dc-doi, na 27 %, dosegli pa smo 26 %. Po 'ati* m ^asu’ natančneje po dobrih dveh Pie J,So se »obveznosti« umirile (spre-priSD>a stopnje, prenos stanovanjskega Tau a v breme čistega dohodka). K° znaša* čisti dohodek s katerim razpolagamo 768 mio din. Večji je za 33% in dosega planiranega s 70%. Osebni dohodki so se izplačali v višini 499 mio din, tj. 67 % planiranega zneska. Povečali so se za 21 %. Gibljejo se v okviru resolucije skupščine, po kateri bi smeli osebni dohodki porasti za največ 90% porasta dohodka, to je za (27 x 0,90) dobrih 24 %. Življenjski stroški so se pri nas v letu dni povečali za slabih 15% (natančneje 14,9%). To pomeni, da so se naši osebni dohodki realno povečali za 5 %. Več podatkov o osebnih dohodkih je objavljeno v posebni analizi osebnih dohodkov, ki jo dobijo vsi organizatorji dela. Iz čistega dohodka moramo izločiti še del za stanovanjsko gradnjo. Do sedaj smo izločili 35 mio din. TOZD izločijo v ta namen od 6 do 9 % od brutto osebnih dohodkov. In ostane nam ostanek čistega dohodka v višini 234 mio din ali 23 % od dohodka. Ta dosežen delež ostanka dohodka v dohodku je boljši od načrtovanega (21 %). V obvezni rezervni sklad smo namenili 25 mio din. V skladu porabe 61 mio din. Kot posojilo federaciji za kreditiranje hitrejšega razvoja smo namenili iz poslovnega sklada 15 mio din in nam ostane za poslovni sklad 132 mio din. Del tega bo potrebno odvesti za pokrivanje obveznosti proti družbi, ostanek bomo uporabili za razširitev lastnih zmogljivosti. Ko že govorimo, da smo za razširitev lastnih zmogljivosti namenili v poslovni sklad 132 mio din moramo omeniti še amortizacijo, ki se izloča in zbira v iste namene. Po zakonu predpisana amortizacija je 64 mio din. Poleg nje smo se odločili še za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami v višini 43 mio din. Kazalniki — odraz naše uspešnosti Vsekakor je uspešnost poslovanja močno odvisna od obsega del. Pravo sliko pa nam dajo kazalniki. Kazalniki I—IX 77 Plan 78 I—IX 78 I—IX 78 I—IX 77 I—IX 78 GN 78 1. Vrednost lastne proiz. na efek. uro 185 228 235 127 103 2. Cel. prih. v porab, sred. 1,44 1,47 1,40 97 95 3. Doh. na pog. uro 38,98 44,38 44,59 114 100 4. Os. doh. na pog. uro 19,82 22,10 21,52 109 97 5. Delež OD v doh. v % 51 50 48 94 96 6. Akumulac. v prim. s popr. por. sr. 0,114 0,143 0,108 95 76 Prvi kazalnik kaže produktivnost. V primerjavi z lanskim obdobjem se je nominalno povečalo za 27 %, realno pa za 11 % (cene v Gradisu so večje za 14,8 %). Dosežena produktivnost je zelo visoka, saj že presega planirano vrednost za 3 %. Lani je bila produktivnost naša šibka točka. Obseg del je stagniral, produktivnost je nazadovala. Nasprotno, pa je bila lani naša ekonomičnost (drugi kazalnik) zadovoljujoča. Ugotavljali smo celo: delamo manj, zato pa uspešneje. Žal letos ni tako. Rečemo lahko, delamo več, vendar manj uspešno. Lani smo na 1 dinar porabljenih sredstev ustvarili 1,44 din celotnega prihodka, letos smo ga ustvarili 1,40 din. Naš najpomembnejši kazalnik je D/ph. Povečal se je za 14,4%, nekoliko manj kot so se povečale cene, s tem rezultatom je že dosežena planirana vrednost. Iz četrtega kazalnika ugotovimo, da so se osebni dohodki na pogojno uro povečali v manjši meri kot dohodek, kar je v skladu s predpisanimi merili. Dosegli smo 97 % planirane vrednosti. Zaostanek dinamike osebnih dohodkov za porastom življenjskih stroškov kaže, da so se redni O D/ph znižali za 5 %. Delež osebnih dohodkov v dohodku se je nekoliko zmanjšal in znaša 48%. Za leto 1978 smo planirali 50 %, v nadaljnih letih naj bi se ta odstotek še zniževal. Šesti kazalnik kaže donosnost (rentabilnost) vloženih sredstev. V primerjavi z lanskim tričetrtletjem se je donosnost zmanjšala za 5 % in zaostaja za načrtovano za 24%. Naša poprečno porabljena poslovna (predvsem obratna) sredstva so zelo visoka. V prihodnje bo potrebno paziti na zmanjšanje obratnih sredstev, torej bolje ekonomizirati z denarjem in ga čim hitreje obračati. Zaposleni delavci In opravljene ure Lani je bilo zaposlenih v poprečju 7050 delavcev brez vajencev in delavcev v tujini, letos pa nas je bilo le malo več — 7089. Za celo leto 1978 smo načrtovali 7.327 zaposlenih delavcev. Zaposleni delavci so opravili 10,382.741 efektivnih ur. V poprečju je zaposleni delavec opravil 163 efektivnih ur v mesecu dni. Lani jih je opravil 165. Vseh ur je bilo 12.078.490. Zaposleni delavec je na mesec opravil 189 ur. Manjši porast števila zaposlenih izhaja tudi iz naših omejenih možnosti za nastavitev delavcev. Tudi zato smo v večji meri zaposlili grupe privatnikov, >ki pa v nemajhnem številu zasedajo tudi naše prenočitvene zmogljivosti — ponekod celo po zelo nizkih cenah. Podatki v celoti kažejo zadovoljiv poslovni uspeh, ki ga bomo glede na našo angažiranost tudi do konca leta; če le nebi bila zelo zgodnja in huda zima. Zora Vehovec Predstavljamo vam Gradisovega nagrajenca med obrati: TOZD KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA Dobitnik letošnje Gradisove nagrade med obrati šo postali Kovinski obrati iz Ljubljane. Več o nastanku, delu, uspehih in problemih Kovinskih obratov je povedal sam direktor TOZD Jožko REPŠE: »Gradisovi Kovinski obrati Ljubljana so bili ustanovljeni leta 1945 z nalogo, da vzdržujejo mehanizacijo ostalih enot. Leta 1951 smo se preselili v današnje prostore na Šmar-tinski ulici 32. T akrat smo se začeli vse bolj posvečati raziskovalnemu delu, ki ni temeljilo na tujih licencah, temveč na lastnih projektih in konstrukcijah. Tako so nastala prva bob-dvigala, konzolna dvigala, betonarne in ostala mehanizacija iz lastnega programa. Delo v Kovinskih obratih lahko razdelimo v tri glavne dejavnosti: izdelava opreme za potrebe gradbeništva kovinsko kleparska dejavnost remontna dejavnost. Danes serijsko izdelujemo že 16 priprav za gradbeno operativo. Tak- šen pristop je omogočil, da smo se znebili uvoza, po drugi strani pa smo se usmerili na uporabo domače opreme in razvili lastno tehnologijo. Spontano pristopamo k načrtovanju in izdelavi strojev, izhajajoč iz realnih potreb gradbeništva. Proces uvajanja proizvodnje strojev gre po naslednjih fazah: načrtovanje in izdelava stroja preizkus na gradbišču ponovna dodelava v obratih in šele nato začnemo z manjšimi serijami. Danes v Kovinskih obratih Ljubljana zaposlujemo 230 delavcev.« V razgovoru s še drugimi delavci Kovinskih obratov smo skušali prodreti v skrivnost njihovega poslovnega uspeha: JANKO ŠTOK: »Če bi v kratkem orisali našo gospodarsko rast v letu 1977, moramo poudariti, da je bil zastavljeni plan dosežen in celo za 3 do 4 odstotke presežen, vendar moramo ob tem upoštevati, da je bil plan dokaj široko zastvaljen. Za letos smo planirali celotni prihodek okoli 190 milijonov din. Če upoštevamo zakonske kazalnike, smo tudi dokaj uspešno poslovali. Verjetno bi rezultati našega poslovanja bili še večji, če nas ne bi mučila prostorska stiske) k VINKO COTIČ: Z usmeritvijo na raziskovalno delo in dajanje večjega pomena izdelovanju lastnih strojev, potrebnih v gradbeništvu, smo veliko pripomogli k uspešnemu poslovanji! naše delovne organizacije. Glede na potrebe, ki jih imamo v Gradisu, se skušamo omejiti na uporabo svojih izdelkov, ki temeljijo na naših projektih in tehnologiji. Pri tako zastavljenem programu smo posamezne elemente in sklope začeli razvijati doma. Tako smo s čim manjšimi stroški dobili dovolj kvalitetno in uporabno robo, zmanjšali uvoz in s tem prihranili devize ter začeli uporabljati domačo opremo. Izdelujemo betonarne različnih kapacitet zalastno uporabo kakor tudi za ostale interesente. Prizadevamo si, da bi naredili več tipov betonarn z istimi elementi, ker bi na ta način dosegli unifikacijo delov. V našem raziskovalnem oddelku sedaj razvijamo tehnologijo s kapaciteto 80 in več kubikov svežega betona na uro. Pred kratkim smo postavili takšno betonarno v Kutini za gradbeno podjetje Tehnika iz Zagreba. Poleg že znanih zvezdastih, polstolpnih in stolpnih betonarn smo razvili tudi prevozno betonarno SB 15 s kapaciteto 15 kubikov svežega betona na uro. Pri takšnih obsežnejših in zahtevnejših programih pa. sodelujemo tudi s kovinskimi obrati v Mariboru. Na področju inovacij smo že tudi začeli delati, vendar takojšnjih rezultatov ne smemo pričakovati. To je daljnosežen načrt, ki bo svoje sadove pokazal v prihodnjih letih. Na tem področju smo že prijaj'1 par patentov, kot so črpalka za dodatke na betonarnah in daljin5*1* pokazal ter naredili nekatere teh nične izboljšave.« FRANC RAKUN: »Ena P°' membnih komponent, ki je pr>P?' mogla, da smo zadovoljili kriterij komisije za Gradisove nagrade, J tudi uspešnost na področju vars* pri delu. Nenehno skrbimo za ljut11' da imajo ustrezna zaščitna sredstva, da znajo pravilno uporabljati lena različnih delovnih opravilih-bolj podrobno pogledamo nesre pri delu, bomo videli, da velik odsto^ tek teh nesreč pravzaprav odpade nesreče, do katerih je prišlo na P° na delo, ne pa na delu samem, »j jejo se pa kot nesreče pri delu. H zultati na področju varstva pri dc bi bili še boljši, če bi v naši ambulan imeli tudi zravnika preventivca, pa samo kurativnega zdravnika- v smo zmanjšali število nesreč P delu, je veliko pripomogla s svoj angažiranostjo tudi komisija za za čito pri delu.« ■ VOJTEH PEČLIN: Dobre rezu-tate smo dosegli tudi na P°droC* kulturnega in športno rekreativneg delovanja, družbenega standar • prehrane delavcev, stanovanj5 politike itd. Dvignili smo stop stanovanjskega prispevka s 6 na odstotkov, kar nam omogoča na treh stanovanj letno, kakor tu i. ^ jemanje kreditov za stanovanj5 gradnjo. Nastanitev delavcev v sj^ skem domu tudi ni več vpraslj' ._ Naredili smo tudi akcijo za pri1*0 . tev zemljišč za izgradnjo indivi^^ tev zemljišč za izgradnje nih stanovanj v obliki gradnje. . Vsi člani kolektiva so imeli m nost udeležiti se specialistične.^ zdravstvenega pregleda na za varstvo pri delu. Stekla je tuo Zavod" pjpC i m, ______________ lil* ■ ^*e$njeni delovni pogoji v delavnicah KO daljevanje s 4. strani PB-15 pred finalizacijo Cj: - —j- i -r. »nam kreativnem področju, na različnih akcij in nastopov delovne organiza- treba delati, z manjšimi stroški in na| P°p>ljanja delavcev s profesio- tekmovanjih, športnih igrah Gradi- cije kot celote, ker obstajajo še po- manj brez haska sestankovati (Se- yrn!!!!' obolenji na rekreativno sa, kjer so naši kegljači vrsto let naj- dročja, katera premalo pokrivamo. Stanki pač morajo biti, zato naj bodo Deljenje v toplice in na morje. boljši, kakor tudi na tekmovanjih v Naša največja naloga bo v prihodnje dobro organizirani, dobro priprav- Po-.3 je tudi možnost letovanja v počastitev državnih praznikov. razširitev oziroma pridobivanje ljeni). Potrebno je bolj spoštovati Stho*n*^ih domovih Gradisa. Letos Toplo malico imamo organizirano nove lokacije za Kovinske obrate s delo. To je socialna varnost vseh za-q(q, Prvič imeli kamp prikolico na v sodelovanju z restavracijo Viator, pomočjo polne angažiranosti vseh v poslenih in družbe kot celote. Torej dru-u Krku-V njej je taborilo devet odkoder jo vozijo k nam.« Gradisu, kajti prostor je trenutno naj velja, z dogovorov preiti na delo, Zilež'n- ki so se dokaj pohvalno izra- JOŽKO REPŠE: »Ne smemo za- naš največji problem. Naše vodilo saj je bila končno tudi ugotovitev l)knri ta*<^nem načinu letovanja, nemarjati tržišča in še naprej mo- bo tudi vnaprej: Vedno več, z večjo našega sindikalnega kongresa: Vaij eU bomo s to akcijo še nadalje- ramo prodirati na jugoslovanskem zagnanostjo in bolj organizirano pri- Konec govoren ja, prične se delo.« ■ Sodelujemo tudi 'na športno re- področju. Potrebno je več skupnih stopiti k delovnim opravilom. Več je CVETO PAVLIN pl,a bet, onarna SB-500 Gradis tretji po velikosti in po uspešnosti Ko smo pričakovali objavo podatkov o največjih (gradbenih) organizacijah v Jugoslaviji v letu 1977, smo računali z nazadovanjem Gradisa iz dveh razlogov: 1. mnoge organizacije se združujejo v tako imenovane gospodarske sisteme ali sestavljene OZD in tako postanejo »velike«. 2. Gradis je bil od lanske do letošnje spomladi po obsegu in uspehu v zastoju. Leta 1975 in 1976, ko smo gradili največje energetske, prometne, turistične in nekatere industrijske objekte v Sloveniji, smo bili na 47. in 48. mestu med največjimi proizvodnimi OZD v Jugoslaviji. Med delovnimi organizacijami v gradbeništvu Jugoslavije pa smo bili prvi, pred nami je (bil) GIPOSS kot sestavljena organizacija iz več delovnih organizacij. V primerjavah bomo navedli še združenje GAST, ki formalno ni primerljiv, po dejanskih vezeh pa zelo blizu GIPOSS. Podatke o 200 največjih OZD v letu 1977 je objavila revija »Ekonomska politika« letos v oktobrski številki 1383. Za največje gradbene organizacije smo sestavili preglednico. Rang Ime, sedež in vrsta OZD Celotni prihodek Družbeni proizvod Poslovna sredstva Število zaposlenih 75 76 77 skup. — 1 1 38 ZGP GIPOSS Ljubljana SOZD 6.565 1.668 3.908 13.403 6 3 2 52 Hidroelektra Zagreb DO 4.691 1.300 3.376 9.575 5 5 , 3 63 Industrogradnja Zagreb DO 4.112 931 1.976 7.835 i 2 4 65 Gradis Ljubljana DO 4.003 1.139 2.172 7.088 2 4 5 74 Kongrap Beograd DO 3.549 865 1.745 10.033 — — 6 87 Rijeka-gradnja Reka SOZD 3.158 900 1.346 6.737 7 7 7 100 IMP Ljubljana SOZD 2.784 1.101 1.466 5.671 — — 8 112 Hidrotehnika Beograd SOZD 2.574 1.108 2.225 11.425 8 8 9 117 R. Mitrovič Beograd DO 2.456 822 1.024 6.114 — — 10 121 Tempo Zagreb DO 2.407 659 1.038 5.749 4 6 11 130 Rad Beograd DO 2.310 793 1.029 6.158 GAST Ljubljana 6.545 2.048 3.534 12.126 obratnih) sredstev (indeks 99) in j« P donostnosti na 6. mestu. Po vseh tren it ^ zalnikih uspešnosti skupaj pa je Gradi indeksom 117 na tretjem mestu — ena kot po obsegu oziroma velikosti. Nadpoprečne organizacije z ind«r£:. nad 100 so še: »Rad« Beograd (H^). , jeka-gradnja (115) in Tempo Zag (104). Najbolj pa zaostajajo po uspes sti za poprečjem največjih organ«3 gradbeništva v Jugoslaviji: Hidroeles ‘ Zagreb (indeks 95), GIPOSS Ljubija" (94), Komgrap Beograd (81) in tehnika Beograd (79). . Poglejmo še dinamiko uspešnosti nekaj OZD. Gradisovi indeksi naOP ^ prečne uspešnosti so bili v zadnjih letih (1975—1977) taki: 121. 125. * ; To pomeni, da smo lani vendarle r tivno nazadovali tudi po uspešnosti, vajamo še nekaj indeksov za OZD j droelektra: 101, 93, 95. Kongrap. , 72, 81, IMP: 145, 138, 141, Rad: 0 ’ 109, 116. . sj V kolikor bi v primerjavo vkljub* ■. podatke za GAST, potem bi videli. ^ z indeksom 122 po uspešnosti na druh()j. mestu, po doseženem družbenem P j z vodu pa daleč na prvem mestu gradbenimi organizacijami Jugosla Združenje GAST (Gradis, Slovenija ceste, Primorje) je navedeno zavoljo zanimive primerjave s SOZD GIPOSS, kateremu je po velikosti enako. Organizacije so rangirane po celotnem prihodku za dela, ki jih izvajajo v Jugo- NAJVECJI V JUGOSLAVIJI IN V SLOVENIJI Zunaj gradbeništva pa so še največje OZD razvrstile takole: Rang SFRJ 75 76 77 Slov. Ime, sedež in vrsta OZD Celotni prihodek Družbeni proizvod Vse kazalnike primerjamo s poprečnimi kazalniki vseh 11 največjih gradbenih organizacij in dobimo indeks nadpo-prečnih in podpoprečnih OZD po posameznih kazalnikih. Končno utehtamo vrednost posameznih kazalnikov (20,40, 40%) in določimo rang najuspešnejših OZD. Precej nad poprečjem indeksa 100 je po uspešnosti na prvem mestu IMP iz Ljubljane (indeks 141). Na drugem mestu je DO »Ratko Mitrovič« iz Beograda (indeks 122), največ po zaslugi izjemno nadpoprečne donosnosti (indeks 152). Prav tu je Gradisova »Ahilova peta«, saj ima med največjimi OZD podpoprečno donosnost (predvsem Poslovna sredstva girala organizacije tudi po uspehu, to je po družbenem proizvodu. Gradis je na 3. 1 1 1 INA Zagreb SOZD 50.944 8.728 27.966 mestu, brez GIPOSS pa na 2. mestu za 3 3 2 Naftagas Novi Sad SOZD 32.066 4.048 13.575 zagrebško Hidroelektro. Med vsemi 130 5 2 3 Crvena zastava Kragujevac SOZD 31.247 4.033 14.102 organizacijami pa je Gradis po družbe- 2 5 4 RM K Zenica SOZD 28.466 4.043 54.471 nem proizvodu na 48. mestu, to je precej 4 4 5 RTB Bor SOZD 22.635 3.318 18.721 višje od 65. mesta po celotnem prihodku. 8 6 6 Šipad Sarajevo SOZD 20.558 5.351 18.909 Ugoden je tudi podatek, da smo bili eno 10 21 7 Zd. el. pred. leto preje (1976) po družbenem proi- Srb. Beograd SOZD 20.230 4.971 43.403 zvodu na 45. mestu. To pomeni, da smo 9 7 8 Energoinvest Sarajevo SOZD 19.531 4.424 16.712 nazadovali po uspešnosti v majhni meri, 27 8 9 1 TAM Maribor DO 19.108 1.718 4.726 pač pa v večji meri po obsegu in to od 48. 12 11 10 UPI Sarajevo SOZD 18.989 2.458 8.537 na 65. mesto. 7 9 11 2 ZP Slov. žel. Upoštevajoč vse navedbe lahko pov- Ljubljana SOZD 18.948 3.372 13.072 zamemo, da je (bil) Gradis v letu 1977 17 12 14 3 ZP Iskra Ljubljana SOZD 14.760 3.286 10.229 tretja največja gradbena organizacija v ' 23 20 4 Polikem Ljubljana SOZD 10.866 1.987 5.158 Jugoslaviji. 22 26 23 5 Uniles Ljubljana SOZD 10.160 2.140 5.599 28 30 27 6 Gorenje Velenje SOZD 9.682 1.986 3.834 ZASTOJ V USPEŠNOSTI f — 29 7 ABC Pomurka MS SOZD 9.013 1.312 3.319 NI BIL TAKO OBČUTEN 19 18 35 8 Zdr. el. pod. Sl. Pomembnejši od navedenih podatkov Maribor SOZD 6.725 2.741 24.963 so kazalci, ki kažejo kakovost rezultatov — 38 38 9 GIPOSS Ljubljana SOZD 6.565 1.668 3.908 poslovanja in s tem tudi same organizaci- — 41 42 10 Slov. papir. Ljubljana SOZD 6.292 552 5.796 je. Primerjamo celotni prihodek in druž- 45 46 47 11 ZP Strojegr. Ljubljana SOZD 5.599 1.827 3.891 beni proizvod na zaposlenega ter druž- — — 57 12 Pivov. Union Ljubljana SOZD 4.321 • 186 1.535 beni proizvod na poprečna vložena sred- 47 48 65 13 Gradis Ljubljana DO 4.003 1.139 2.172 stva, ki kaže donosnost (rentabilnost) 68 64 70 14 IMV Novo mesto DO 3.821 592 2.377 le-teh. — 76 76 15 HP živil. ind. Ljubljana SOZD 3.500 896 1.615 Števil« zaposlen'11 Poleg deset največjih jugoslovanskih proizvodnih organizacij je navedeno še petnajst naj večjih slovenskih OZD. Gradis je bil leta 1975 na 8. mestu, leto kasneje na 11. mestu, lani pa na 13. mestu med proizvodnimi OZD Slovenije. Poleg navedenih 130 organizacij pa je objavljeno še 70 OZD iz prometa in trgovine ter podatki največjih bank in zavarovalnic. Iz Slovenije je med prvimi desetimi dvoje OZD iz prometa (ŽTP Ljubljana in PTT Ljubljana). Splošna plovba iz Pirana je druga največja ladjarska organizacija Jugoslavije in na 11. mestu med prometnimi organizacijami. Za Slovenijo je značilno, da smo veliki trgovci (z novci) saj je med desetimi največjimi trgovskimi hišami v Jugoslaviji, kar pet OZD iz Slovenije in sicer: 1. Slovenijales, 4. Emona, 6. Dobrina (Celje), 7. Metalka in 8. Mercator. Tudi Ljubljanski združeni banki ne manjka več kot 4 % zaostanka za največjo jugoslovansko udruženo beograjsko banko. Jugobanka, ki je na tretjem mestu, zaostaja za 41 %. IN SPET RASTEMO? ofga K nizanju podatkov o največj' ^ ^ nizacijah in ugotavljanju 1,1 disa skorajda ni kaj dodati. lahko, da smo malo zaostali za jU velikimi, da nam je leta 1977 niaV sapa, da pa smo se potem — za £C|i1 proti koncu leta 1977 — spe* g< i* večji meri zalagati z deli in ko n tudi zategadelj pričakujemo Pr' podobnih podatkov čez leto dm Lit’’ enako mesto, če že ne majhen nat po lestvici največjih. g, GRADIS V LETU 1979 JaČeli smo sestavljati gospodarski - GN 79 Vsako leto delamo v oktobru , račim našega dela za preteklo tri-rk.V*etie’ hkrati pa zbiramo po- datke o možnostih za obseg in uspeh Sega dela za prihodnje Teto. dolv l°S n't' obračun za preteklo ob-, 6 J e niti predvidevanja za drugo 0 niso zaskrbljujoči. Taka ned-cei'Tlna. tr porast realnih osebnih do-ok|„Kov za 3,8 % (2 %) — podatki v paiu so za Slovenijo. y'Hjard je ogromno denarja 9i0 ,? ,e in še druge postavke bomo (to j1 Uresničiti, če bomo optimalno ske; največ glede na naše kadrov-han deli — toni niti maksimalno, še 1 P,a nezadostno. Za leto 1979 'v ,'ka bliže maksimalni kot op- -- r,.r jemo z angažiranostjo šestletno poprečje za 11 odstotnih točk. Doslej znani podatki o naših delih v letu 1979 omogočajo oceniti vrednost proizvodnje ali — ker je blizu te — celotni prihodek na skoraj 6 milijard dinarjev. Zaradi predstave tega zneska naj povemo, da znaša to 600 starih milijard in če bi predstavljal en dinar en milimeter, bi bil omenjeni znesek »dolg« za 15-kratno pot okoli zemlje! Vsak mesec bomo morali obračunati približno 50 starih milijard dinarjev, kar bo rezultat rok in glav 7000 delavcev ter še 1000 vajencev in drugih sodelavcev. Družbeni proizvod ali novo ustvarjena vrednost, bi morala znašati eno tretjino, to je 2 milijardi dinarjev, dohodek pa nekaj manj. Vsa amortizacija bo znašala predvidoma 167 mio din. Nič več zaostajanja v osebnih dohodkih — če bomo gospodami. Na osebne dohodke bi oddelili — tako kot letos — nekaj manj kot polovico dohodka ali približno 900 mio din. Če ta znesek podelimo na 7000 delavcev na mesec in spremenimo v neto znesek, dobimo predvideni povprečni mesečni osebni dohodek Gradisovca v letu 1979 v višini 7300 dinarjev, (skupaj z osebnimi prejemki). Ta znesek bi predstavljal v primerjavi z letošnjimi ocenjenimi osebnimi dohodki 5900 dinarjev, povišanje za 24 %. Tolikšen porast je realno uresničljiv, ker letos zaostajajo naši osebni dohodki. Tako za našo uspešnostjo kot za rastjo v slovenskem gradbeništvu. Seveda pa bomo morali drugo leto ne samo veliko delati ampak tudi umno gospodariti, saj planiramo zboljšanje ekonomičnosti za en cel odstotekUTa odstotek znižanja stroškov predstavlja nič manj kot 38 milijonov dinarjev ali nekaj več kot polovico poprečne mesečne »plače« za vsakega našega delavca! Za pospešeno rast uspešnosti —tudi spremembe v naših glavah Naš glavni kazalnik uspešnosti-— dohodek na pogojno uro — D/ph bo moral znašati v povprečju Gradisa skoraj 60 dinarjev. Za zadovoljitev najosnovnejših potreb delavcev in za minimalno razširjeno reprodukcijo pa bo treba ustvarjati D/ph v višini 40 dinarjev. Računamo, da v letu 1979 nobena TOZD ne bo planirala nižje uspešnosti od te. V času, ko smo začeli sestavljati prve podatke za dolgoročnejše razvojne možnosti Gradisa, smo ugotovili, da bomo že v prvih nekaj letih potrebovali več kot 200 milijard starih dinarjev. Če tudi računamo na • .i - - m. i • - ■ - " sredstev, bomo morali največji del denarja zbrati sami. Ob sorazmerno visokih osebnih dohodkih bomo to zmogli samo tedaj, če bomo znali iztržiti kar največji dohodek iz opravljenih del. Bili bi nespametni če bi to hoteli (samo) z našimi rokami, ne pa predvsem z »rokami« naših strojev in še bolj z našimi glavami. V naših glavah bomo morali marsikaj obrniti, predvsem našo miselnost. Kako trdoživi smo v nekaterih ustaljenih in zastarelih načinih dela in poslovanja kažejo naši zelo skromni rezultati v naporih uveljavljanja dohodkovnih odnosov: — (reorganizacija — način obračunavanja (še vedno predvsem tržnega) med TOZD na eni strani in med TOZD ter delovnimi skupnostmi na drugi strani, — delitev sredstev za osebne dohodke (nagrajevanje). Kar zadeva nagrajevanja ugotavljamo, da se »razredni boj« še ni povsem unesel. Tu in tam vznikajo pobude o vzpenjanju po razrednih lestvicah mimo vseh določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih v Gradisu, predvsem pa mimo sprejete metode PMS, to je največkrat kar na pamet. Nič kolikokrat smo se prepričevali — čeprav smo (že) prepričani — da ciljamo v napačen grm, zajec tiči v delovnih učinkih ne pa v razmerjih med ovrednotenimi delokrogi, to je v učinkovitejšem delu ne pa v »razredni borbi«!! Žal nam delo z uveljavljanjem dovolj učinkovitih meril za merjenje in ocenjevanje delovnih učinkov posameznikov in delovnih skupin — ne gre preveč dobro od rok in še manj iz glave. Konkretno predložene osnove v delitvi osebnih dohodkov. Med osnovami za GN 79 je tudi nekaj takih, ki naj bi pomagale v sistemu delitve sredstev za osebne dohodke prevaliti večjo težo« Obračunskih osnov n» osebne dohodke po učinku m po uspehu. Kar zadeva akontacijsko vrednost točke v letu 1979, ne bi smela biti nižja kot 20 par na uro. TOZD s planirano nadpoprečno uspešnostjo bodo lahko startale tudi za paro ali dve višjo osnovno vrednostjo; tako, da bi se z izplačanimi vsemi osebnimi dohodki približali, najboljši pa celo presegli vrednost točke 30 par na uro! Vmes — med 30 in 20 parami — so tisti »ta pravi« osebni dohodki, ki izvirajo iz rezultatov živega in minulega dela. V prihodnjih letih bo moral hitreje naraščati zlasti delež iz rezultatov minulega dela. V letu 1 (TO .« * ' j ; \ v. • 'io»>ti za najmanj 27 % na bpzi(l) boljšega uspeha, to je povišati je D/ph in (2) po predloženi višji enoti za minulo delo od 0.55 na 0.60. Ker zadeva normative, se prav zdaj preračunavajo (za gradbene enote) v točke. Pri tem bomo težili k ublažitvi nekaterih doslej dokaj ostrih normativov in s tem omogočili nekaj lažje doseganje in tudi višje preseganje norm kot doslej. Seveda velja to predvsem za nadpoprečno prizadevne delavce, ki si doslej ob nekaterih ostrih normativih niso mogli zlahka, kljub dobremu delu ustrezno zvišati osebne dohodke. Predlaga se tudi postopna razširitev razpona za ocenjevanje delovnih učinkov delavcev, kjer se Ie-ti ne dajo (zlahka) meriti. Pri višanju razponov bomo morali zelo paziti na dve stranpoti (1) na pavšalno ocenjevanje delavcev namesto njihovih učinkov (2) na uravnilovsko ocenjevanje vseh enako, po možnosti še celo vse tik pod vrhom možne ocene. Končno se predlaga za organizatorja dela, da bi se tudi po poti malih in postopnih korakov — za napet In težko dosegljiv plan izvred-notil nivo osebnega dohodka po učinku organizatorja dela od 115 na 117, to je toliko, kot je znašal nivo pred 12 leti, ko smo prvič uveljavili merila za organizatorje — takrat imenovane — proizvodnje. Stalnica: Gradis je del družbe Prav gotovo bo morala v vseh TOZD in DS pri tako pomembnih rečeh kot je oblikovanje osnovnih meril za delitev sredstev za osebne dohodke, sodelovati tudi sindikalna organizacija. Med obravnavanimi OSNOVAMI je med drugim tudi predviden najnižji osebni dohodek v letu 1979. Ta bo moral znašati ob koncu prihodnjega leta za delavca, ki bo dosegel normiran učinek in ki bo delal v TOZD ob izpolnjenem planiranem uspehu — vselej v rednem delovnem času najmanj 18,70 din na uro ali 3400 din neto na mesec. P ti 7000 delavcih bo terjala taka obveznost zelo velike napore v nekaterih, zlasti gradbenih TOZD. Prav je, da že sedaj računamo z obveznostjo najnižjega osebnega dohodka, ki izhaja tako iz naših aktov, kot iz samoupravnega sporazuma v gradbeništvu. Prav pri tej osnovi nam nemalokrat gledajo pod prste tudi razni inšpektorji. Dobri delavci in samoupravljale! se ob njihovih »uslugah« počutijo varnejše, drugod pa se jih bojijo, skoraj tako kot je z milico, sodiščem, vojsko in še drugimi ustanovami urejene družbe. Bili smo zopet skupaj V oktobru so v TOZD GE Jesenice zopet organizirali srečanje svojih nekdanjih sodelavcev, danes upokojencev. Srečanje pripravijo vsako leto in vsako leto ponovno se vabilu na to slovesnost upokojenci radi odzovejo. 10. oktobra so se bivši člani TOZD GE Jesenice zbrali na upravi, kjer jih je že čakal prigrizek, da bi lažje nadaljevali pot. Nato so se skupaj z bivšim direktorjem Francem Vovkom, z novim direktorjem Božidarjem Lukačem, predsednikom OOS Viljemom Zrimom in vodjo kadrovskega oddelka Ljubo Tarmanova odpeljali na krožno enodnevno pot, ki naj bi jim predstavila jeseniška gradbišča. Najprej so se ustavili v Tolminu, kjer so si ogledali nov šolski center z dijaškim domom in gradnjo nove blagovni- Ponovno v Pomurju V kratkem času sta tik ob cesti pri krajevni tabli LJUTOMER zrasla dva velika objekta: IMGRAD IN EMONA — oboje delo Gradisovih delavcev. Objekta sta že v končni fazi, lepo in v roku narejena in ravno to je bilo mogoče odločilno, da se je investitor — KRKA iz Novega mesta odločil, da zaupa gradnjo bodočega obrata za proizvodnjo specifičnih farmacevtskih preparatov prav nam. Tako je bila v petek, 20. oktobra v Ljutomeru majhna svečanost, na kateri je tov. Tone Bole položil te- meljni kamen ter tako označil začetek del na gradbišču. O pomenu te naložbe v Pomurju so poleg Toneta Boleta spregovorili še predstavniki občine Ljutomer ter predsednica delavskega sveta podjetja Krka iz Novega mesta. V imenu izvajalca — Gradisa TOZD GE Maribor je spregovoril generalni direktor Gradisa ing. Saša Škulj. V svojem govoru je poudaril, da smo ponosni na to, da je bil prav Gr -.dis izbran za izvajalca, ter hkrati obljubil, da bomo objekt v roku in kvalitetno tudi dogradili. ŠTROF eip ■M» ce. Nato so se odpeljali naprej po Primorski in si spotoma ogledali novo cementarno v Anhovem. V Plavah je bilo nato skupno kosilo, ki je potekalo, izredno prisrčno. Vsi so bili veseli, da se je v njihovi sredini ponovno znašel tov. Franc Vovk. Taki — polni veselja so tudi marsikatero domačo vižo ubrali in bilo jih je prijetno slišati. Zvečer so se razšli na vse konce naše domovine, vendar z besedami, da si takega srečanja še želijo, če ne prej, pa spet čez eno leto. Do takrat pa bodo vsak mesec do potankosti prelistali in p rebrali naš Gradisov vestnik, ki jih vsaj malo spet ponese nazaj v njihov bivši kolektiv. Doma bodo še nekaj dni pripovedovali sosedom in prijateljem, kako je bilo na srečanju. Na svidenje prihodnje leto! Nov poslovni center EMONE v Ljubljani Gradisov sosed raste Še eno leto in končana bodo dela na novem poslovnem centru EMONE na Šmartinski cesti v Ljubljani. Ko bo gradnja zaključena, bo v 12-nadstropni stolpnici zaposleno okrog 1.200 ljudi. Septembra lani je TOZD GE Ljubljana — okolica začela s pripravljalnimi deli in izkopi za gradbeno jamo. Sedaj delajo šesto nadstropje, konec februarja 1979 pa bo stolpnica že pod streho. Stavba ima dve kleti, pritličje in še 12 etaž. Dela potekajo po planu, delovni dan pa je dolg od šestih zjutraj do šestih t v čer. Tako bodo zgradbo pred3*1 predvidenem roku. Vrednost k° pletnega objekta je 22.000.011*.* ^ Te tedne polagajo v že narePjJ nadstropjih instalacijo in opravjJ ostala zidarska dela. Na gradbišč*! stalno zaposlenih 150 gradbenih j lavcev in 20 inštalaterjev. BrutoPj vrši na poslovnega centra zn t 22.000kv. m, koristna površina 22.000kv. m. J Vodja gradbišča Jože Grebejo k vsem tem podatkom dodal: Tov. Tone Bole med polaganjem temeljnega kamna za nov proizvodni ^ Krke v Ljutomeru afi' slednji fazi izgradnje bo poleg n m jena tudi poslovna hiša Ljubija^ ( banke in Javnih skladišč. Zac* j del in izkop za gradbeno predviden za konec letošnjega oziroma pričetek naslednjega- ji Na gradbišču smo srečali 1. Branka VRANIČA, ki nam J6 vedah »Pri Gradisu sem zapb?JjJf 12 let in to v Kovinskih obratih ^ ribor. Sedaj sem tukaj na kjer delam na montaži požafh'J stopnišča. Od podjetja sem Pju kratkim dobil stanovanje in sen* 1j\ zadovoljen. Ljubljana je sicer Pfy oddaljena od Maribora, vendar ^ navajeni na teren. Tako je pač ^ , OTR H Ha n iztiril // Sa maliganima na posao Oko 500.000 ljudi u našo j zemlji "druguje« sa alkoholom. Oko pola ""•iona Jugoslovana, uglavnom u na)boljim godinama života, svakod-nevno stvara probleme sebi, svojoj Porodici i društvu u celini, pružajuči aa radnom mestu minimum od svo-Ph stvarnih mogučnosti. Prema raspoloživim podacima, "ko 90 odsto alkoholičara je u staro-Jtom dobu izmedju 31) i 50 godina, akle, u dobu največih radnih i stva-aiačkih mogučnosti. Medjutim, po-redjujuči svoje potencijalne spolnosti alkoholu, ovi ljudi su naj-»ce fizičke i psihičke »ruine« ko ji •V°J radni vek (ako ga i dočekaju) i^st° Završe sa uverenjem o stepenu v ''alidnosti. Podatak da medju in-ahdima penzion erima ima 16 odsto koholičara to, na žalost, potvr-, JuJe na najbolji način. ^•Potvrdjuje na najbolji način. : ^"alize stručn jaka su pokazale da rP^duktivnost kod alkoholičara , a"jena i do 15 odsto. I najmanje rad °e a^°b°*a utiču na efikasnost .a> pa zbog toga za radne organi-|dC|je poseban problem predstav-•dJ" oni koji samo povre meno uzi-n aJu alkohol. Tak ve radnike niko s k^atra alkoholičarima, pa radna n..F*'na ne obrača mnogo pažnje na »v .Vo Ponašanje na poslu, koje u an ne zaostaje mnogo od »pra-Vlh; alkoholičara. ^^•koholičar se, od dobrog i pre-u aog radnika, postepeno pretvara s . abijeg radnika; on je najčešče na u onih koji zakašnjavaju, poči-Jc njegovo neslaganje i netrfiljivost lj^ClT1a sredini u kojoj radi. Alkoho-p F1 Presečno godišnje izostaju s Vor a ^va ,r' meseca, a u toku ži-st a 'Zgube oko deset godina radnog Kol'- l^datak da se u našo j zemlji (ja ISnje gubi i do 25 miliona radnih "a zbog bolovanja alkoholičara, ^!a mora da zabrinjava. k oh C^iUtim, nije največi »greh« al-p0 | 'čara što zakašnjava i izostaje s 'ni''' .^a rad no m mestu, njegova v. ljati,va opada, a nije zaintereso-VL, n' za redovno izvršavanje oba-£^a a često uopšte ni za posao. pr J" Potrebe za alkoholom, često »l. I(|a posao kako bi došao do ski| ''Cc<< koju počinje čuk i da Tak''* 11 Pbikarima ili garderobi. r‘ l>’ »namiren«, ponovo seda za ra ,nu mašinu, nesvestan da mu je i (j.na sP°sobnost još više umanjena va'.Se 'zlaže opasnosti od povrcdji-je JJ' ^bog oslabljene koncentracije- '. koordinacije pokreta, re-[■acjCcnja funkcije čula, alkoholisani h'C' ?e tr' Puta češče povredjuju de Fu8'h radnika. U današnjo, mo-i,car1ZOVan°j proizvodnji, u kojoj nj : {Ji®* elektronika, ovakvi radnici btev 'Za ne mo8u da udovolje za-Sv,rria ,radnog procesa. br0j ()v' podaci, uz činjenicu da se U p,.d*koholičara povečava (pre rala Šen‘Soi zemlji po Stanovniku je tro-a da °^° ^est 1'tara čistog alkohola, nas ta brojka iznosi oko 14,5 Ii- tara) ukazuju na neophodne mere koje bi obezbedile lečenje, a pre svega prevenciju alkoholizma. Kod nas su poznati pokušaji u Sloveniji i Hrvatskoj u kojima se piče ne toči u prepodnevnim časovima, ali je či-njenica da u našim radnim orgaizaci- jama nema sistematske i organizo-vane borbe protiv ove bolesti. An-tialkoholne akcije još najčešče imaju kampanjski karakter pa su i rezultati nedovoljni. Alkoholizam je, medjutim, izlečiva bolest, pa uto-liko više čudi nezainteresovanost mnogih radnih organizacija da kontinuirano rade na otklanjanju ove pojave. Time bi svoje poslovanje učinile efikasnijim a ono što je još važni je — vratile bi svog radnika društvu i porodici. DRAGA BOŽINOVIČ Obečanja za prevazilaženje »cementne krize« Još pre dve godine, obečanja su ličila na tvrdnjc — u 1978. godini gradjevinari če cement nabavljati isključivo kod domačih proizvodja-ča. Uvoz cementa, za koji se godinama izdvajaju ogromna sredstva, postače prošlost na ko ju treba što pre zaboraviti. Ako i bude planiran, to če biti isključivo zbog eventualnih nepredvidjenih okolnosti i samo kao »zlatna rezerva«. Uvoz je, kao što je dobro poznalo, stvarno bio planiran, ali se »zlatna rezerva« brzo potrošila pa je bilo neophodno povečati kontingent sa stranog tržišta gotovo do milion tona (umesto planiranih 300 hiljada tona). Sve je to, medjutim, bilo malo, pa su se gradjevinari baš u ovoj godini suočili sa nestašicom kakva do sada nije bila zapamčena. Cement je još od ra nog proleča bio najtraženija roba, pa je njegova preprodaja bila logična posledica izrazite nestašice. Ovaj materijal mogao je da se dobi je samo preko debelih veza a još bolje preko debelih para. Ni sada, zahvaljujoči ovom »miholjskom« letu i produženoj gradjevinskoj sezoni, situacija nije mnogo povoljnija. Domači proizvodjači ulagali su dosta napora da tržištu isporuče što veče količine ovog materijala. Kupci su i dobili više cementa nego lane, ali ipak iz fabrika nije isporučena planirana količina. Očigledno, u planove nisu bili »ukalkulisani« eventualni kvarovi i sporo uhodavanje novih kapaciteta. A upravo to su bili glavni razlozi što je u proteklih osam meseci proizvedeno 5,6 miliona tona, što je za 10 odsto man je nego što je planirano. Osim toga, kasnilo se sa odobrenjem uvoza, pa je cement sa stranog tržišta ovde pristizao sa po-velikim zakašnjenjem, što je samo pogoršavalo situaciju na tržištu. Cement je ove godine predstavljao nerešiv problem čak i graditeljima ključnih objekata, što ranije bar nije bio slučaj. Sada, kada se več bliži kraj godine, sigurno da če i pritisak na po-trošnju cementa da se smanjuje. To, medjutim, nikoga ne sme da uspava. Veoma živa investiciona aktivnot, započeta još prošle godine, sigurno če se nastaviti i u narednoj, pa treba očekivati i dalje vcliku potražnju za cementom. Proizvodjači obečavaju da če iduče godine isporučiti tržištu 10 do 11 miliona tona cementa, ali se ipak samo na te količine ne može računati. Gotovo je sigurno da če se izvesne količine cementa nabavljati i iduče godine sa stranog tržišta, ali elminisanje uvoza po svaku c ;nu ni-kome ne bi koristilo. Naprotiv, šteta je veča kada mašine na gradilištima stoje i treba se nad ati da se iduče godine to neče dogoditi. Poslednjih godina, naime, u ce-mentnu industriju uloženo je dosta sredstava, čime je pokušano da se nadoknadi višegodišnje zaostajanje ove industrije, zbog čega smo i bili prinudjeni godinama da uvozimo cement, često skuplji i lošijeg kvaliteta od domačeg. Pojedini od ovih novih kapaciteta biče uključeni iduče godine, a oni koji su pušteni u pogon ove godine, trebalo bi pot-puno da se uhodaju. Sve to pruža nadu da če se bar u narednom pe-riodu cementna kriza prevaziči. D. BOŽINOVIČ Ka asocijaciji slobodnih proizvodjača Deveti kongres Saveza sindikata Slovenije nije imao ambicija da udje u istoriju radničkog pokreta kao neka »prekretnica«. Oko 650 delegata na ovom skupu usvojilo je te-kuče zadatke. Kongres je razpravljao i o pita-njima koja su naglašana na 8. kongresu SK Slovenije i 11. kongresu S K Jugoslavije. A to znači da je tražio najbolje načine i organizacione pravce kako da se sindikati efikasno uključe u ustavni preobražaj i reševanje neposrednih problema društvene prakse. Medjutim, postoje odred jeni i specifični zadaci koji zahtevaju prvenstveno angažovanje sindikata. Presvega, tu je potreba praktičnog jačanja samoupravnih odnosa u uslovima kada su intenci je ustava i Zakona o udruženom radu, doduše dobro poznate, usvojene i sankcio-nisane, ali je samoupravljanje često još hibridan odnos pun najamnih elemenata. Zadatak Sindikata je, dakle, da radnici, u čijim je rukama vlast, što brže prevazidju najamne odnose i postanu asocijacija slobodnih proizvodjača u kojoj Sindikat neče više biti ni potreban. U sadašnjim prilikama borba sindikata treba da se vodi protiv držav-nog posredništva i zžt jačanje procesa da radnik postane samostalniji i bol ji gospodar. Ukazano je na nužnost perma-nentnog nastojanja Sindikata da so- cijalističkor samoupravljanje, kao revolucionarni odnos, prožme sva praktične zadatke privredjivanja. Dalje, sindikati če zadržati, a treba i da još više razviju, svoju kla-sičnu funkciju. To je briga za poboljšan je životnog standarda radnika. Ovoj socijalno-zaštitnoj funkciji u našim prilikama pridružuje se — kao ekonomska kategorija — potreba za ostvarivanje načela raspo-dele prema radu, suzbijanje uravnilovke i jačanje klasen solidnosti. Deveti kongres je, takodje, intenzivno razmotrio pitanja organizova-nosti osnovnih organizacija slove-načkih sindikata, koje udružuju više od 97 odsto svih zaposlenih u Repu-Nadaljevanje na 10 strani Neophodan novi podsticaj Zakon o udruženom radu je knjiga koja mora stalno da se čita. Neki su na to zaboravili i več su počeli da se ponašaju po staroj. Posle formalno-pravnog prilagodjavanja »moralom ustavu« u nekim sredinama on je odložen u ladicu i pored toga što su svojevremeno govorili da če dogradnja usvojenih rešenja biti neophodna. Podsetimo se onoga što se zbivalo krajem prošle godine. Obaveza je bila da se primena ona načela ZUR-a koja se odnose na raspodelu ličnih dohodaka. Govorilo se »dajte da se formalno-pravno prilagodimo, a posle čemu stvari da doterujemo«. Prošta je od tada godina a u nekim sredinama ništa nije uradjeno šta je obečano. Ne sme se ispustiti iz vida da je večina sporazuma o raspodeli ličnih dohodaka donela na brzinu, da oni nisu kompletni i da su radjeni cesto u uskim stručnim grupama. Sada je vreme da se ti sporazumi provere a da nosioci tog posla budu sami radnici. Tri ključna pravca dalje akcije na primeni »radničkog ustava«, kako je nedavno istakao predsednik skupš-tinske Komisije za pračenje sprovo-djenja ZUR-a Dušan Bogdanov su — blagovremena primena prelaznih odredbi, neophodnost povezivanja samoupravnih sporazuma sa proizvodnim planovima i primena načela o zajedničkoj potrošnji. Prilikom utvrdjivanja zajedničkih obveza na području slobodne ra-zmciie rada do sada je bila praksa da svaka interesna zajednica ponaosob posmatra svoje obaveze. One su, tako, tokom cele godine »bombar-dovale« radne organizacije sa koje-kakvim zahtevima za povečanje stopa i doprinosa. Preduzeča su s pravom negodovala na takva ponašanja. Da bi se stalo na put takvoj praksi i da bi se sprečila stihija, Zakonom o udruženom radu je precizirana da se zajedničke obaveze utvr-djuju samo jednom godišnje i da se radnim organizacijama takvi zahtevi upučuju u »paketu«. Predvidja se takodje da se ovi zahtevi upučuju 30 dana ranije kako bi radnici imali vremena da daju svoje mišljenje. Ova obaveza stupa na snagu 1. ja-nuara, ali bi več sada trebale da počnu pripreme za njenu primenu. Samoupravne interesne zajednice su, bar za sada, ostale u čitavom poslu po strani iako bi one trebalo da budu inicijatori. Sledeči važan zadatak je da se čvrsto povežu samoupravni sporazumi o raspodeli dohotka sa proizvodno — finansijskim planovima radnih organizacija. Ako je ukupan dohodak osnovnih organizacija raz-graničen na osnovna i druga sredstva onda samoupravni sporazumi o raspodeli čistog dohotka imaju veliki značaj za zajedničku politiku, za ko-heziju unutar radne organizacije. U praksi, medjutim, nisu retki primeri da su sporazumi usvojeni, ali ne-maju gotovo nikakve veze sa proi-zvodno-finansijskim planovima. Zbog toga se, izmedju ostalog, de-šava da se sporazumi ne postu ju, a planovi cesto »lebde u vazduhu«. M. DUNJEROVIČ Nadaljevanje z 9, strani hlici. Pre svcga, bilo je reči o ulozi sindikalnog članstva u delegatskom sistemu i mesnim zajednicama, dakle. lamo gde sindikat otvara iz rudna oigauizncijc u diuštvu — i rudnik postaje gradjanin. Od prvog do Devetov kongresa sindikata Slovenije, p'roteklo je lačno trideset godina. Od oktobra 1948. godine do darias ostali su ak-tuelni svi zadaci o kojima je tada go-vorio Boris Kidrič, stavljajuči na prvom mestu produktivnost, organi-zovanost i rentabilnost rada. Ipak, treba konstatovati da se, tek sada, sazrevanjem opšteg procesa socijalističkog samoupravljanja, može očekivati snažniji uticaj Sindikata u ovim i drugim oblastima. Nije to samo deklaracija, ili želja. To je potvrdjeno, naročilo u četvo-rogodišnjem razdoblju posle Osmog kongresa Saveza sindikata Slovenije kada je i ova organizacija pobedo-nosno završila bitKu ptrotiv naciona- lizma i liberalističkih shvatanja, a samoupravljanje kao Odnos i sistem p.eobrazilo sindikalni život. /VONE KRŽIŠNIK Na tovariškem srečanju ob zaključku je bilo zelo prijetno Kako posle 1980 godine Na isteku treče godine srednje-ročnog plana razvoja Jugoslavije, postaje svakim danom aktualnije pitanje — kako pristupiti planiranju razvoja za sledeči petogodišnji period? Sloga je Savezno izvršno veče pripremilo Načrt dokumenta koji sadrži spisak društvene aktivnosti u doinenu donošenja društvenog plana Jugoslavije za period 1981 — 1985. godine. Za dalji ukupan privredni i društveni razvoj zemlje, od izuzetnog je značaja da svi subjekti planiranja na-vreme sačine programe rada. Oni bi trebalo i da pokrenu organizovanu društvenu i političku akciju da bi se društve ni plan Jugoslavije doneo blagovremeno i na način koji če zna-čiti oživotvorenje novog sistema društvenog planiranja. Ti planovi trebalobi u celini da budu zasnovani za Zakonu o osnovama sistema društvenog planiranja i »paketu« ostalih, „takozvanih sistemskih zakona. Na taj način planovi če biti čvrst oslonac svesnog usmeravanja i funkcionisanja proši-rene društvene reprodukcije i razvoja na osnovama socijalističkog samoupravljanja. Planiranje razvoja posle 1980. godine je veoma slojen posno. Naime, u praksi planiranja još nisu stvorcnc sve društvene i ostale pret-postavke za primenu novog sistema društvenog planiranja. Nema do-voljno ni navika, ni iskustva u planiranju, a u nekim delovima društvene reprodukcije još nema odgovaraju-čih sistemskih rešenja. Sem toga, nije mnogo učinjeno i u oblasti transformacije prometne i čitave vanpri-vredne sfere. Baš zato, program društvene aktivnosti koju predlože Savezno izvršno veče trabalo bi da mobiliše sve snage za stvaranje uslova za što dosledniju primenu sistema dru tvenog planiranja. Pre nego što počne proces sarnou pravnog sporazumevanja o osno vama društvenog plana Jugoslavtj za novi petogodišnji period, očekuj se da če bi*i doneti preostali sistem,, ski zakoni kojima se uredjuju odno u društvenoj reprodukciji. Reč pre svega, o Zakonu o osnovama st stema cena i o društvenoj kontr° cena i o Zakonu o kompenzacijam’^ Pored toga, ocenjuje se da nekim republikama i pokrajinam kasni donošenje zakona o planm nju. Za uspešno planiranje, odnosi^ za medjusobno usaglaševanje im. resa i planova razvoja, potrebna j izrada jedinstvene dokumentacij no—analitičke osnove celog sistem* planiranja. Subjekti planiranja m rali bi da znaju podatke o rezm j tima rada i poslovanja osnovnih 0 ganizacija udruženog rada i da podatke koriste za pripremu, don šenje i ostvarivan je planova razvoj j Minimum obaveznih jedinstven pokazatelja i jedinstvenu metodo j giju planiranja utvrdiče, blagovr meno, savezna vlada. Za uspešan ishod društvene akcij za pripreme i donošenje društven plana Jugoslavije, od presudn značaja je program aktivnosti. P svega, osnovnih organizacija uo ženog rada. Svestrano angažova osnovnih organizacija udruzen rada u sporazumevanju o osnova ^ planova ostvarivače se u merl kojoj postaje proces društvene produkcije. , Qo U zavisnosti od uspešnosti o procesa, radnici če uvideti i svoj teres i neophodnost usmerava procesa društvene reprodukcij^.^ Kako se počutimo v Samskem domu? Zadnje čase je bilo veliko slišati Pnpomb glede podražitve bivanja v damskem domu, češ da ena soba s |tto'rn' posteljami ni vredna j .0,00 din, kolikor pač po novem Plačujemo. Ce upoštevamo eno po-e*)o, eno zelo majhno omaro, !)[naro za čevlje, toplo vodo, stra-,s<-'ne prostore, ki so skoraj neupo- rabni preko sobote in nedelje, ter eno TV sobo za 100 ljudi, pridemo mi laiki do spoznanja, da je bivanje v takem domu res predrago. Ponovno se vprašamo, ali smo mi upravičeno to trditi ali ne? Namreč, radi bi izvedeli, kolikšni so dejanski stroški bivanja na primer v Bavd-kovi 1 in kdo lahko sestavi kalkula- PREGLED SKLENJENIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV Način sprejemanja Vrsta Št. sklenjenih delavski sam. spl. aktov referen. zbor svet ?aVPNI SPLOŠNI AKTI: Spd OUPRAVNI SPORAZUMI: 13 **EMEMBE IN DOPOLNITVE: 9 ^ATUT: .. 1 ^REMEMBE IN DOPOLNITVE: 2 SPALNIKI: 19 rREMEMBE IN DOPOLNITVE: 7 SpREMEMBE IN DOPOLNITVE: 19 7 /,'pšNi akti Jvsako tozd: (2x18PRAVNI SPORAZUMI: SpREMEMBE IN DOPOLNITVE: StATUT: J'X18) ' ^REMEMBE IN DOPOLNITVE: 0x18) PRAVILNIKI: SmŽmbe ,n Jlx 18) !)Rugi 18 18 18 — 18 DOPOLNITVE: SAMOUPRAVNI AKTI: 126 18 18 18 216 if.OŠNl AKTI ZA VSAKO $Aiu°VNO SKUPNOST: 'pOUPRAVNI SPORAZUMI: (1 x 1) 4 'OMEMBE IN DOPOLNITVE: STATUt5 SP(R*1) l JJMEMBE IN DOPOLNITVE: ^AVlLNIKI: Sp'r^M5x1) 14 ,*>EMEMBE IN DOPOLNITVE: JU 2) 2 DJ0gi SAMOUPRAVNI AKTI: 3 7 2 — ^Kapitulacija: c J-LOVNO SKUPNOST Skr m e--UpNl SPLOŠNI AKTI: spLočm. rs^SNl AKTI ZA VSAKO VSAkn Tri sako tozd: 55 216 21 15 90 9 10 72 8 30 54 4 “v,, cije teh stroškov na posameznika. Spomnim se, da smo na enem izmed sestankov DS TOZD GE Ljublja-ne-okolice zahtevali podobno kal-kulacijo(od tega je minilo več kot leto dni), toda kalkulacije nismo dobili, češ da ni človeka, ki bi to vedel. Nas pa zanima, kako pridemo do cene, ki jo plačujemo, če ne vemo, kolikšni so izdatki za posameznika! Ali je cena na pamet določena? Predvsem pa, ali je realna? Da bi dobili boljšo predstavo, sem izračunal, koliko vsi skupaj, ki stanujemo v Bavdkovi 1, plačujemo v razdobju enega leta in sem prišel do številke 1.166.400,00 din, ki ni tako mala. Druga stvar, ki jo zelo pogrešamo, je totalno neurejena prehrana, ki pa je po mojem zelo ozko povezana s produktivnostjo. Če pogledamo druga gradbena podjetja, veliko manjša od našega Gradisa, lahko ugotovimo, da imajo oni rešen ta problem, v glavnem tam, kjer stanujejo ali v-bližnji okolici imajo organizirano tudi prehrano in njihovem delavcem ni treba skrbeti za to ali bo dovolj kruha v Merkatorju ali ne! V ljubljanskem bazenu je več Gradisovih TOZD in čudi me, kako ne morejo organizirati eno skupno restavracijo, za lastne potrebe, ki pravzaprav niso majhne! (Kar primerjajmo z ostalimi TOZD drugod po Sloveniji, koliko na boljšem so!) Skratka, če slavimo, kot eno najboljših gradbenih podjetij ne samo v Sloveniji ampak celo v Jugoslaviji, bodimo na vseh področjih res najboljši. Naj se eden delavec, zaposlen v cenjenem Gradisu, počuti zares ugodno, potem bo tudi Gradis zares GRADIS. Stanovalec iz TOZD GE Ljubljana-okolica v •Bavdkovi 1, Ljubljana Glavni direktor Saša Škulj podpisuje pogodbo Ogled gradbišča na Golovcu Podpis pogodbe za izgradnjo TGG v Celju V sredo, dne 4. 10. 1978, je bila v zgradbi Razvojnega centra Celje podpisana pogodba o izgradnji TELEKOMUNIKACIJSKEGA CENTRA v Celju, katerega investitor je PODJETJE ZA PTT PROMET Celje, dela pa je prevzel GIP Gradis TOZD GE Celje. Nadzor nad deli bo izvajal RAZVOJNI CENTER Celje, ki je tudi izdelal projekte. Slavnosti ob podpisu pogodbe med investitorjem in izvajalcem so prisostvovali vsi vidni predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Celje, Celjskega regijskega področja in predstavniki Združenih PTT organizacij, bank ter predstavniki Gradisa. Po slavnosti je bil tudi neposredni ogled gradbišča na Golovcu, kjer so se vsi gostje še bolj podrobno seznanili o poteku izgradnje in namenu izgradnje tega pomembnega objekta. ERIKA KOSI 12 — GRADISOV VESTNIK IE NOVE« V AMARI Prebivališče naših delavcev ■ »» mm m ■ mr — ~ ■ ^ ------------------------- F teh tednih, ko mraz že kar ostro pritiska in včasih zjutraj Že str- P° kilometrih ampak tudi po pomanjkanju stikov z gamo led s šip avtomobilov, se tam— na stotine kilometrov ^''h doma v Gradisu. Novice prihajajo na bližnji vzhod z zastran— naših nekaj deset Gradisovcev prizadeva, da bi nekako včasih se tudi marsikateri časopis, naslovljen na naše v prestali vročino in pripeko sonca, ki mimogrede vsak dan prinese y_ 'Zgubi. Tudi od dogajanja v samem Gradisu so precej odre-več kot 35 stopinj C. Pri nas je bližnje vrhove gora že pobelil sneg,v ^ v domovini pa si premalo prizadevamo, da bi obdržali Iraku pa je še presneto vroče. «»/ e.n st‘k ' gradbiščem v Amari, kar je po eni strani razumljivo, Naša gradbišče v Amari šteje sedaj 25 naših Gradisovcev in p ■«is,fl0'' °ddaljenih gradbišč, ki jih loči še nekaj državnih meja, iraških delavcev. Iraški delavci so kvalificirani zidarji in tesarji, ki so ^VaJeni. si kvalifikacijo pridobili pri nekem nemškem gradbenem podjetju, ml>a preživljajo prosti čas? Malo se počutijo osamljeni, saj kije tako kot mi delalo v Iraku. Naše vodstvo gradbišča je kar zado' m0^,P?sebne zabave ali rekreacije tam nimajo na voljo— le delo voljno z njihovim delom. v f Vs“k dan delajo od šestih do dvanajstih in nato od trinaj- Sedaj intenzivno delajo na postavljanju naselja in pomožna' ii, p *demnajstih. Nato pa malo počivajo, malo berejo časopise objektov. Prve barake za prebivanje so prišle od doma že konec av- %j0 .bl}° ln tako jim mineva dan za dnevom. Z investitorjem gusta. Dosedaj so stanovali v mestu A mara. Tam so imeli najeti dve y odnose. hiši, ki sta služili za bivanje in menzo. Od tam so se z avtobusom vo- de/g/ °bru in novembru se bodo v glavnem izvajala pripravljalna žili na gradbišče, saj je le to oddaljeno od mesta približno 4 km- \j,ema.cel' bodo tudi sfundiranjem, vsa ostala dela pa jih čakajo v Naši delavci so se vremenskim in stanovanjskim razmeram v % ^ e tu. Ob vsem tem se bodo skušali držati roka izgradnje, saj Iraku še kar dobro prilagodili in kakšnih posebnih težav ni, ne prl fgte -A ■ fr s m/.« : * ’ J Čiščenje trase za pričetek gradbenih del plliilll » ; Geometer Miroslav Kulovec in na, delovodja Franc Horvat pri svojem opra- Qb preživ,janju prosle8a časa *** delih je vedno dovoli malih ooazovalcev * Betoniranje temeljev betonarne LETOŠNJI GRADISOVI NAGRAJENCI Na zadnji seji delavskega sveta podjetja so sprejeli na znanje poročilo komisije za dodeljevanje Gradisove nagrade, ki je te nagrade prisodila naslednjim zaslužnim gradisov-cem: 1. nagrada je bila podeljena ŠTEFANU MESARIČU, direktorju TOZD GE Ljubljana 2. nagrada je bila podeljena a) LUDVIKU RIZMALU, di-rektorju TOZD KO Maribor b) LJUBI TARMAN, vodji KSS TOZD GE Jesenice c) BERNARDI SMRAJC, GFS pomočniku direktorja TOZD OGP Ljubljana 3. nagrada je bila podeljena a) MARIJI KUKOVIČA, gradbeni tehnici v TOZD GE Ljubljana okolica b) PAVLU FERENČEKU, tesarju v TOZD GE Maribor c) KARLU LANGU, VK tesarju iz TOZD GE Ravne č) PAVLI KOKOL, skladišnici v TOZD GE Celje d) LUDVIKU ŠNAJDERJU, vodji operativnih del za žerjave pri TOZD SPO Vse nagrajence smo ob tem lepem priznanju seveda malo povprašali, kaj jim nagrada pomeni. Mnenja nekaterih med njimi vam predstavljamo v današnji številki, ostale pa bomo posredovali ob priliki svečane podelitve nagrad. ŠTEFAN MESARIČ VSAKA REORGANIZACIJA MORA BITI POLITIČNO IN STROKOVNO DOBRO PRI-PRA VIJ EN A Prijetno me je presenetila novica, da me je Komisija za Gradisove na- uvrstila med dobitnike letošnjih nagrad. Ob sprejemu tega vegalikega priznanja se čutim izredno počaščenega in se s ponosom oziram nazaj na preteklih 28 let dela v Gradisu. Delo v našem podjetju sem nastopil novembra 1946. leta na gradbišču vodogradbenega laboratorija v Ljubljani. Ob prvi nacionalizaciji podjetij — decembra istega leta sem bil delegiran za upravnika enega od nacionaliziranih gradbenih podjetij, nato pa sem bil planski pomočnik direktorja pri novo ustanovljenem Splošno stavbnem podjetju v Ljubljani, direktor GP KONSTRUKTOR v Mariboru in G P LEN D A V A v Dolenji Lendavi ter inšpektor na Komisiji državne kontrole SRS v Ljubljani. Spomladi leta 1951 sem se ponovno vrnil na delo v naše podjetje. Po krajšem postanku na gradbišču LITOSTROJA sem leto dni služboval na našem gradbišču na Jesenicah, kjer sem sodeloval pri gradnji proi-zvodnjih objektov za železarno. Iz Jesenic sem se v začetku leta 1952 vrnil v Ljubljano in se vključil v delo v konstrukcijskem oddelku na Centrali podjetja. Še isto leto sem bil dodeljen na novo ustanovljeno gradbišče GRADIS v Ljubljani na Titovi cesti 25 (Kozolec), kjer sem delal v začetku kot pomočnik šefa gradbišča, pozneje pa kot šef te enote, ki je bila zametek današnje gradbene enote Ljubljana; to vodilno delovno mesto v podjetju zasedam že polnih 25 let. Včasih je bilo težko; na tržišču je bila huda konkurenca; v Ljubljani smo le s težavo pridobivali nova deta, saj so investitorji za stanovanjsko gradnjo povabili vsa večja gradbena podjetja iz Slovenije na delo v Ljubljano. Bilo je nekaj takih kriznih obdobij, ko nam je na naši enoti primanjkovalo del, kar se je odražalo na finančnem uspehu, težko je bilo v teh pogojih vztrajati v gradbeni ope-rativi. Bili pa so tudi lepi časi in to predvsem takrat, ko smo uspeli investitorju v roku predati kvalitetno Zgrajeni objekt — pa daje na koncu pri obračunu še nekaj ostalo. V svoji dolgoletni praksi sem strokovno delo povezoval dosledno z delom v organih upravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah; bil sem večkrat član DS podjetja, UO podjetja in raznih komisij DS podjetja; bil sem tudi odbornik Skupščine občine Ljubljana-Center, nekaj let pa že zastopam naše temeljne organizacije v Gospodarski zbornici Slovenije. Pri svojem političnem delu sem bil vsa leta pobornik demokratizacije upravljanja v podjetju, kakor tudi izven njega in se kot tak boril proti pojavom birokratizma. Smatram, da se bomo morali v bo- varjati z našim razvojnim programom in prilagajanjem naše organiziranosti tako v okviru podjetja, kakor tudi v povezovanju z drugimi podjetji — sprejetim ciljem razvojnega programa in seveda zahtevam Zakona o združenem delu. V kolikor bi hoteli tudi v pogledu organiziranosti obdržati vodilno vlogo v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu, bomo verjetno morali od naše tradicionalne organizacije odstopiti. Vse to bo terjalo še mnogo študija in truda, predvsem pa večje angažiranosti vodstvenega kadra na tem področju. Taka reorganizacija mora biti tako politično kot strokovno dobro pripravljena, če hočemo da bo Gradisu zagotavljala vsestranski napredek in omogočala optimalne dosežke pri delih doma in v tujini. S sprejetjem SPORAZUMA in PRAVILNIKOV o delitvi osebnih dohodkov oziroma o nagrajevanju po delu smo sicer formalno zadostili zahtevam zakona, vsebinskih premikov, paše ni zaznati, vsaj v večji meri ne: saj ugotavljamo, da je produktivnost pri fizičnem delu v upadanju in disciplina pri delu iz meseca v mesec slabša. Mnenja sem, da moramo našo slovensko družbo seznaniti s situacijo v gradbeništvu, ki je po moji skromni oceni slaba in terja nujnih ukrepov! Do tega zaključka sem prišel ob ugotovitvi, da se dobri delavci — predvsem tesarji vračajo na delo v Hrvaško in Bosno, kjer so izgleda osebni prejemki že prilično izenačeni s prejemki gradbenih delavcev v Sloveniji. Po mojem je nujno izvršiti bistven premik v panogi slovenskega gradbeništva na področju osebnih prejemkov, če hočemo pritegniti mladino iz Slovenije ter sosednjih republik v uk za tesarje in zidarje oziroma če hočemo, da bodo tudi v bodoče prihajali k nam na delo gradbeni delavci iz drugih republik — ter če želimo, da se bodo mladi inženirji odločali za delo v gradbeni operativi. Kdo nam bo sicer čez nekaj let gradil stanovanja? Odločitev je na slovenski družbi! LJUBA TARMAN: »Moram povedati, da sem bila celo v tisti komisiji za dodeljevanje oziroma imenovanje za Gradisove nagrade v naši TOZD, zato sem bila toliko bolj presenečena, da so mene predlagali. Bila sem res presenečena in izredno vesela, saj mi končna Gradis pomeni drugi dom in nagrada je zame res veliko priznanje. V Gradisu sem začela delati pred enaintridesetimi leti in sicer na gradbišču tovarne avtomobilov — TAM. riborski otok, pa Groblje pri D01!1 Žalah itd. Od leta 1952 pa sem Senicah. na*■ \ m Če se spominjam samo dni, Pref vete pri enoti Jesenice, moram r j da sem doživela lepe in slabe fren,j, ke, vsega je bilo. Najtežji časi so takrat, ko se je enota Jesenice šala na 100 ljudi. To je bilo leta ko so poleg direktorja ostali pn , le še trije uslužbenci, ki so rnorall-M \ lati prav vse. Takrat sem °Pr, ja, dela kadrovika, tajnice direkto J obračun OD, imela sem blagajn0'č sala vse zapisnike itd. Poteg s sem vodila še sindikalno blag"! ^ Doma pa sta me čakala dva 0,r0J stara eno in pet let. Takrat sm° . navajeni, da s mo delali po cel tudi ponoči, če je bilo potrebno. otroci so na račun našega dela m° precej potrpeti. No, zadnjih deset let je v ucJCf r . tn TOZD precej drugače. Samo st je bolj moderniziralo predvsem na delo po „ Naša TOZD se je zopet povt'1 ^5: ' VUAU HZ JZ ZU/JCl y pridobili smo veliko novih delav’c neposredni proizvodnji in v aprl 'i Ko sem prišla h Gradisu, se'"^ \ čela aktivno delati tudi na dru- v političnem področju. Delala st’1 ^ /)( mladinski organizaciji, sindikal ^ Zvezi komunistov. Kasneje je Pf1^ le še delo v samoupravnih organin^n. ;< se aeto v samoupravnih orga delegatka ali pa po službeni d°'* v H sti. Tudi zadnja leta precej družbeno političnih organizacij J moram reči, da je kar preveč ^ ( obremenitev. Danes je pač tak ^ Kakšen je današnji Gradis- , več delovne discipline; ljudje bi ’ ^ rali poznati tudi svoje dolžnosti1 samo pravice. Teh dolžnosti bi * 0, snično morali bolj zavedati, sajs5'm jim nedelom škodujejo poleg s j# tudi drugim. Drugače pa misli"1 ^ vsi skupaj nekaj pomenimo 'e tl°ten. Gradis in le, če bomo držali uPaj, boml nekaj pomenili in do-egali uspehe. Naše skrite rezerve pa niza * disciplini in boljši orga- Danes imamo v naši TOZD 720 e avcev, ki so raztreseni po gradbiš-s stro,n Slovenije. Moram reči, da o na kadrovskem področju zadnja °[>az‘h marsikatero dobro spre-ci'nbo- Naši delavci, ki odhajajo rese °°dslužitev vojaškega roka, radi vračajo kasneje na delo v D ™ls\ J° pomeni, da jim Gradis j , efj drugi dom in zato si moramo dpi °1 Pr*zadevati, da izboljšujemo ov«e in življenjske pogoje naših n„( Vc!iv' tem področju smo v im!, storili še precej, saj jp 'no delavsko naselje z menzo na nj!'nXCa, ' !n leP samski dom v Kra-ie ’ akajo pa nas še druge naloge s dr!:Ji°(ro<~ia' Deta je torej vedno m ° Kln Sa tl kQdrunJcRkiJrn kni'SOvodskemu m , j RUDISU podelil denarno nerainjki?°Priznanje, je bil bivšige- •i>c\iie je Že to'kTri'nt V,nn lja Cirii , i’ koi,,.,i , °' Eudi za ves teden nas je j,i pofiLšk°,knjiS°l'odstvo poslal v m S'v«/,/, j " v Ankaran - za na-tl ha ie hnVil“! Xe lt'"' vel, katerega \tr '°Pet !° — a bilo je! In danes , v sp°mnipeudVe bil ,isti> ki se me je rn sni!, Hv°la mu! Hvala komisiji ~ h - hvala vsem! ti/l Ob la to „da je veliko več zaslužnih L čen0 Srado — pisala bi, bolje re- # 31 GratZlhZ^^Preteklih 'L čujc' “..duzba — dekle s pentljo in g. ~ aJ^!n.a moJa prva učiteljica. M St)tno V k°š ‘n ves dopoldan /It ^Pi in 'pkanje. Prava tlaka. Potem j neRa ,.Jjrenki spomini iz material-°Pern ll8ov°dstva z Majdo —ženo %a Pevca Rudija Franclna, Doro in Šestovo Esto, in tudi že prvi resni opomini o nekvalitetnem delu nadrejenega g. Plestenjaka. Vsi so še živi, če bodo prebirali te vrstice, se bodo gotovo spominjali odlično ošiljenih kopirnih svinčnikov. Nato nekaj prečudovitih let v finančnem knjigovodstvu. Prav gotovo se jih kolegice z veseljem spominjajo. Od tu tudi prve izkušnje odličnih šefinj stare šole — Fani Pungerčar in Štefke Kaiser. Približno v teh letih tudi prvi kegljaški podvigi — lahko zatrdim — pionirski. In že kmalu tudi prvi veliki uspehi. Skupaj z ostalo ekipo nosim sloves Gradisa po Sloveniji in po državi. Nepozabna leta, a žal tudi neponovljiva in nepovratna. Mladost in brezskrbnost —navzlic prvemu materinstvu. Potem tudi prvi resni načrti direktorja inž. Kržana z menoj —in sedanje delovno mesto na OGP. Bilo je to leto 1959. Še danes mislim, da je bila prestavitev v kazenski bataljon. A ni mi žal! Brezskrbnost je zamenjalo resno in odgovorno delo, ki se je stopnjevalo z razvojem enote in podjetja — in mene kot človeka. Danes — nekaj let pred upokojitvijo, z izkušnjami o delu in o ljudeh, lahko svetujem mladim, ki prihajajo za nami. Moja generacija, ki je otroštvo preživela v vojni, mladost v povojnih letih —spoštuje in ceni medčloveške odnose in dobrine današnjega standarda. Ti dve vrlini naj bi bili vzor tistim, ki nas bodo nasledili! Naše delo bo imelo vrednost in uspeh le takrat, ko se bomo vsi — prav vsi zavedali, da delamo in ustvarjamo za veliko družino Gradisa. V družini, kjer vlada sloga — je moč, je varnost. In če se bomo tega zavedali, to spoštovali in znali ceniti, bomo tudi — srečni. Hvala vsem, ki so v podjetju zaslužni za moj razvoj, in ne nazadnje — tudi vsem sodelavcem t- TOZD in v podjetju. Nagrade sem zelo vesela, saj vsako priznanje v takem podjetju kot je ,Gradis’ človeku res veliko pomeni. Takoj po končani šoli sem se leta 1960 zaposlila pri .Gradisu’, ker sem bila štipendistka podjetja. Moje prvo delovno mesto je bilo na Opekarni v Podutiku. Kot sektorski vodja sem bila nato na raznih gradbiščih v Ljubljani in njeni okolici. Večja gradbišča so bila naslednja: objekti razširitve Ljubljanskega železniškega vozlišča; skladišča Jugo-tehnike; Sap; Obratna poslopja in poslovna stavba Avtoobnove; Železniški šolski center v Šiški; Hladilnica Zalog; stanovanjske gradnje v Vevčah in Jaršah; potem so sledila leta izgradnje proizvodnih objektov v Papirnici Vevče in sedaj sem na objektu nove Tobačne tovarne v Ljubljani. Svoje delo imam zelo rada in ga kljub vsem težavam in neštetim problemom, ki se vsakodnevno pojavljajo na gradbišču, z veseljem opravljam. Ime ,Gradis’ v našem gospodarstvu, še posebej pav gradbeništvu veliko pomeni. Vendar pa mislim, da javnost premalo ve o uspehih našega podjetja. Le-te premalo populariziramo, kot to bolje znajo nekatera druga gradbena podjetja. Prav tako mislim, da sta prizadevnost/n uspeh pri delu premalo cenjena in stimulirana. Moti me tudi nepovezanost med Skupnimi službami in TOZD, ter med TOZD samimi. Velikokrat se problemi rešujejo nekoordinirano, so pa tudi stvari, ki bi jih mora! reševat GRADIS kot podjetje, ne pa, da se rešuje na nivoju TOZD ali celo gradbišča. S stališča svojega delovnega mesta, pa bi želela večjo pomoč oziroma angažiranost s strani tehnične službe podjetja.« LUDVIK ŠNAJDER: MARIJA KUKAVICA: » Več kot materialna nagrada mi pomeni priznanje za moje dosedtmje delo v podjetju. To priznanje pa mi istočasno pomeni vspodbudo in seveda tudi obvezo za nadaljnje delo. Težko je opisati počutje v živi ali pisani besedi o podelitvi tega visokega priznanja. To so redki življenjski trenutki. Nekateri so bolj, drugi manj obogateni s takimi trenutki. Za mene je to drugi poleg tistega, ko sem se srečno vrnil iz vojne vihre. Zelo krivično bi bilo do mojih sodelavcev, da bi si lastil podeljeno priznanje. V tem priznanju je zdm-Ženo delo vseh mojih prejšnjih in zdajšnjih sodelavcev, kjer ima vsak svoj delež, brez njih najbrž to ne bi bilo doseženo. Pred 28 leti sem prestopil prag pri Gradisu v takratne centralne obrate. Delo, ki sem ga takrat opravljal, je bilo predvsem vzdrževanje in oprema gradbišč z električnimi instalacijami in napravami. Že po nekaj mesecih sem začel delo po gradbiščih predvsem tam, kjer so sele-ta formirala. Da bi našteval gradbišča poimensko, bi bilo teh zelo veliko, zato samo v kratkem povem, da sem bil povsod tam, kjer je bila mehanizacija, katero je bilo treba popravljati ter gradbišča opremljati in elektrificirati. Gradis je po letu 1951 prevzemal dela tudi v drugih republikah kot npr. v Bosni, Črni gori, Makedoniji. V glavnem sem bil vedno v prvi skupini, ki je odšla na kakšno novo gradbišče. V tem obdobju do današnjega dne nisem delal samo na strokovnem ampak tudi na družbenem področju. Bil sem izmenoma funkcionar v sindikatu kot predsednik ali tajnik, v mladinski organizaciji večkrat v izvršnem odboru, v organih upravljanja, občasno predsednik upravnega odbora, predsednik raznih komisij organov upravljanja na nivoju enote ali podjetja ter mnogokrat član delavskega sveta enote in podjetja. Tudi na športnem področju sem razmeroma zgodaj začel delovati kot tekmovalec in kasneje kot tekmovalec in funkcionar. Na tem področju delam od 1951. leta do danes. Ob tako pestrem delu sem spoznal mnogo ljudi v Gradisu iz gradbene in strojne operative, mnogo delavcev raznih poklicev ter smo tako postali dobri delovni tovariši in prijatelji. Zelo težko mi je govoriti o samem sebi, mnogo lažje o drugem, seveda ne v obrekovalnem smislu. Mogoče imam prednost ravno v tem, da mi ni treba do potankosti podati moj življenjepis pri Gradisu, ker me pozna mnogo gradisovcev iz skoraj vseh naših TOZD. Delo pri podjetju me veseli, veseli me vsak osebni in skupni uspeh. Ker živim v Gradisu z dušo in srcem, sem v tem obdobju doživljal to, kar Gradis, torej dobre in težke čase. Pri takem podjetju, kot je Gradis, ima tudi vsak možnosti, da se strokovno izpopolni, jasno z osebnim interesom; ta razvejana pestrost to omogoča. No, jaz sem to izkoristil, ker mogoče drugod to ne bi bilo možno in sem zato tudi hvaležen. Da bo v Gradisu delo dobro, oziroma boljše, je potrebna večja enotnost. Čutiti je, da se temeljne organizacije združenega dela le preveč ograjujejo v lastne ograje. Vse bolj se pozablja, da obstaja vseeno medsebojna odvisnost. Tudi če so posamezni TOZD bogati, da dobro poslujejo, si ne bi Nadaljevanje na 16. strani Nadaljevanje s 15. strani mogli v celoti lastiti, da je to samo njihov uspeh. Boluje se tudi na tem, da so medsebojni materialni odnosi preveč zaostreni, morda celo malo hudo rečeno — oderuški. Ne moremo se pohvaliti s storilnostjo, ki pa ima širše korenine. Ena od teh je taka, ki ne rabi posebnih analiz ampak samo malo dobre volje in razumevanja nas vseh, da bi imeli boljši odnos do dela ter malo povečan čut odgovornosti. S sedanjim sistemom nagrajevanja tudi ne bi mogli biti zadovoljni, ker je vseeno uravnilovski, karj>a ni bil cilj. Če negativne malenkosti seštevamo, pa je le zbir tak, da ni samo omembe vreden. Posvetiti bo treba več pozornosti. To je moj pogled na nekaj stvari, če se bi jih lotili in odpravili, uspeh ne bi izostal. Gradis naj bo enoten, tak, kot zna biti. KAREL LANG: » Vese! in ponosen sem na tako veliko priznanje, ki je obenem nagrada za naše delo in vzpodbuda za ostale člane tako velikega kolektiva, zato se najiskrenejše zahvaljujem za dodelitev tega velikega priznanja. Karel Lang Pri podjetju sem že 25 let. Omeniti želim še to, da je naše delo takšno, da moramo mnogokrat zaradi del v drugih krajih izven matične enote, oz. TOZD, glede na trenutne razmere dela, ki ga moramo iskati tudi drugod. S tem se moramo tudi od svoje družine dostikrat ločiti. Včasih je treba delati vse dneve in se marsičemu odpovedati. Pri tem mislim tudi na leta, ki sem jih preživel v tujini. Že vsa leta nazaj sem aktiven član družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov naše delovne organizacije oz. TOZD. Želim si ostati gradisovec do upokojitve. Menim, da je še mnogo delavcev pri podjetju, ki si zaslužijo priznanje, prepričan pasem, da bodo tudi oni za svoje vestno delo dobili priznanje, seveda pri izpolnjevanju vseh nalog, ki so v delovnem kolektivu. S tem bo dosežen celotni uspeh in zagaranti-ran osebni dohodek ter celoten družbeni razvoj, da bo pa naše delo še boljše, pa menim, da se moramo nenehno izobraževat in izpolnjevat vse delovne naloge na vseh področjih. Naše delo mora biti še bolj kvalitetno in organizirano, potem bomo smelo trdili, da smo Gradis in velika delovna organizacija, katera ima cilj k napredku.« KOKOL PA VLA: »Ko sem izvedela, da sem dobila nagrado, sem bila tako presenečena, da skoraj ne znam opisati. Je že res, da sem dolgo časa pri Gradisu, ampak ponavadi je tako, da postaneš skoraj neopazen, tako kot inventar, posebno še, če kolikor toliko zado-voljivo delaš. In potem kar naenkrat nagrada. Kar razumeti nisem mogla, da sem to res jaz. Sedaj v teh letih, ko toliko govorimo o minulem delu in njegovem nagrajevanju, večkrat tudi positnarimo, da prav to minulo delo ni dovolj nagrajevano, da si končno pustil le svoje delo in moč v svoji delovni organizaciji. Ko pa ob teh nagradah premišljujem, se mi zdi, da je tako človek najlepše nagrajen za ves TESNEJE POVEZANI V GAST-u sredstva, da bi nato z združenim delom in sredstvi dosegli večji skupen razvoj teh delovnih organizacij, popolnejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet v delovnih sredstvih in kadrih, da bi skupno ukrepali za zboljšanje družbenega in osebnega standarda delavcev itd. Podrobnejše informacije o pomenu združevanja so objavljene v Informatorju št. 10. V razpravi je samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost G AST, kateri delavci Gradisa Slovenija cest in Primorja združevale svoje delo in trud v času službovanja. Kaj pomeni tisti denar vsak mesec, ki je avtomatsko odmerjen in se mu reče prispevek za minulo delo! Priznanje pa je čisto nekaj drugega. Ob tem vidiš, da drugi okoli tebe vedo, da delaš, se trudiš, pomagaš ustvarjati boljši uspeh enote. Čutiš, da le nisi samo inventar, da sodelavci spoštujejo tvoje delo in da si nekaj vreden. Pri Gradisu sem že 24 let. Začela sem kot skladiščnik, danes pa sem glavni skladiščnik. Svoje delo skušam opravljati tako kot je treba, gledam, da opravim delo v redu, saj smo končno zato tudi v službi. Včasih se mi zdi, da so nekateri kar premalo zagnani, premalo se trudijo, kot da ne bi vedeli, da je od njihovega dela odvisen uspeh celega podjetja in od tega seveda tudi tisti denar, ki ga vsak mesec dobimo. Mogoče smo tudi mi sami, starejši, krivi, da so naši zanamci premalo odgovorni na svojih delovnih mestih; končno smo jih mi vzgajali in kakor smo jih učili, takšni so. Na splošno pa mislim, da so današnji mladi ljudje prav tako dobri delavci, kot smo bili mi, le njihov način življenja in pristopa k delu je drugačen od našega. Ni se jim treba bati, da je danes delo zanje, jutri pa ga mogoče že ne bo več. Tako je bilo včasih, danes pa živimo v drugačnih, samoupravnih razmerah. Mlade bi Pavla Kokol bilo potrebno potegniti še v vse °s dejavnosti, ne samo k delu. P°!re■., jih je vključevati v vsa dogaja*1! kolektivu, v samoupravne orgOa v organe družbenopolitičnih org61 zacij. Tako bomo skupaj »rinili« . prej in skupaj dosegali uspehe a' ^ lili vse težave, ki pač spremljaj0 delo in ustvarjanje boljšega lll! njega dneva.« r ZA NAČRTNIM DELOM TUDI USPEHI O letošnjem, že desetem srečanju gradbenih delavcev Jugoslavije, smo nekaj zapisali že v prejšnji številki, vendar enkraten dosežek, ki so ga dosegli naši orodjarji z osvojitvijo prvega mesta zasluži več pozornosti. Zato naj predstavimo naše tri mušketirje, ki so veliko pripomogli k večji afirmaciji našega podjetja tudi izven republiških meja. Mladen Kneževič, Asi m Kantare-vičin Mu harem Mukanovič našo delovno organizacijo zastopšajo že od začetka na tovrstnih tekmovanjih. Ni naključje, da so bili delavci TOZD GE Jesenice izbrani v Gradisovo ekipo za ŠIG. Njihova prizadevnost, natančnost in hitrost pri vsakdanjem delu so pogojevale, da nas zastopajo na proizvodnih tekmovanjih. Zaradi pomanjkanja izkušenj pri tovrstnih tekmovanjih rezultati v začetku niso bili pomembni, temveč je bolj prevladovalo olimpijsko načelo: Važno je sodelovati. Z leti so prišle izkušnje in na finalnem tekmovanju v Kranju leta 1976 so osvojili prvo mesto in tako zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju v Šibeniku. Z nekaj več »športne sreče« bi bili že takrat prvi, vendar kot pravi njihov vodja Mladen . ževič so bili oškodovani in Je mesto splavalo po vodi. m- Drugo priliko, ki se jim je P j t zala v letošnjem letu p° /n1‘, Izoli, na republiških igrah. P‘ dobro izkoristili. Oder, ki so g (Uji rali postaviti je bil najhitreje ' j, dovolj točno zgrajen, tako da ^ sija pri točkovanju ni imela lL .rto' dela. Kljub spremembam n zaradi pomanjkanja spojnega riala ni ovirala naših fantov P v6 ima vrednost 2,45 dinarja toh di/aktor ustreza posamezni vrsti ,ctia 7 , 0vr|ih pogojev, je razvidno iz .Vazpo pravilnika o osnovah in merilih 1 sreds, Janie čistega dohodka in deli-tev za osebne dohodke TOZD. Dodatek je mogoče obračunati le na osnovi predhodnega pismenega naloga tehnične službe TOZD, razen dodatka pod tč. 12, člena 73., ki ga odobrava delavski svet TOZD na predlog vodje sektorja. 11. sklep: S 16. oktobrom velja za vsa gradbišča in glavno skladišče zimski delovni čas, torej f — ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 7. do 15. ure in — ob torkih od 7. do 17. ure. 12. sklep: Tovarišu Pliberšek Mirku iz Maribora, Čolnikova 10, je odobrena odškodnina za popravilo karamboliranega osebnega vozila, vendar v višini stroškov, ki so bili povzročeni izključno z nezjgodo. Imenovani mora zato temeljni organizaciji predložiti ustrezni uradni dokument o ocenjeni škodi. 13. sklep: Odobrena je mesečna kilometrina za uporabo osebnega vozila v službene namene, in sicer: — Janžek Jožetu, delovodji, 800 km mesečno; — Švehla Miroslavu, gradb. tehniku, 1.500 km. 14. sklep: Komisija v sestavi Janžekovič Darko, Senjur Franc, Vrečko Franc in Krunič Izidor do konca oktobra 1978 pripravi za tisk Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD. 15. sklep: Do prihodnje seje delavskega sveta člani komisije za varstvo pri delu ob pomoči stalnih sodelavcev pripravijo pregled nezgod pri delu in boleznin do konca septembra 1978. 16. sklep: Iz. sredstev sklada skupne porabe nabavimo 1 kom. barvni,televizor za naše učence. Za realizacijo je zadolžen tov. Štromajer Franc. 17. sklep: Kalkulacijski oddelek ovrednoti prostovoljno delo, ki so ga opravili učenci TOZD. 18. sklep: Na znanje vzamemo zahvalo Šahovskega kluba ŽŠD Maribor za odobreno denarno pomoč. 19. sklep: Delavcu Katič Blažu odobrimo izredni plačani izostanek ob torkih od 14. ure dalje za čas obiskovanja osnovne šole. 20. sklep: Odobrena je zamenjava stanovanja med Janžekovič Drago na Gosposvetski 35 in Janžekovič Vero na Koroški c. 75 v Mariboru. 21. sklep: Zavrnjena je pritožba tesarja Krokter Ivana zoper odločbo o razporeditvi, ker je delavec pravilno razporejen. 22. sklep: Delavski svet imenuje komisije za izvedbo inventurnega popisa v letu 1978: 1. Glavna inventurna komisija: Špindler Albert Ing. Horvat Vlado Pukšič Jože TOZD KO Maribor ZAPISNIK 2. izredne seje DS Gradis TOZD kovinski obrati Maribor, ki je bila, dne 19. 10. 1978. DNEVNI RED: 1. Sprememba v zvezi z imenovanjem razpisne komisije za individualnega poslovodnega organa. 2. Razno. Ad 1) V skladu s statutom TOZD in poslovnikom o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja, je DS TOZD na 8. redni seji sprejel sklep o imenovanju razpisne komisije, ki bi naj opravila vse potrebno v zvezi z razpisom individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD. Zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela pa predvideva v 52. členu razpisno komisijo, ki jo sestavlja enako število predstavnikov organizacije združenega dela, predstavnikov sindikata in predstavnikov družbene skupnosti. Glede na določila navedenega zakona je DS TOZD sprejel naslednji sklep: a) Stornira se 7. sklep 8. redne seje DS TOZD od 3. 10. 1978 o imenovanju članov razpisne komisije. b) V razpisno komisijo za individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD, se imenujejo: 1. Tov. ing. Horvat Josip, 2. Merc Franc, 3. tov. Oberlajt Rado — delegiran s strani OOS 4. Tov. Plesnik Avgust — predstavnik strani OOS 5. tov. Plesnik Avgust — predstavnik Skupščine občine Maribor 6. tov. Dajčman Anton — predstavnik Skupščine občine Maribor c) Prvo sejo komisije skliče predsednik DS TOZD. Člani komisije izvolijo na prvi seji predsednika in opravi vse potrebno v zvezi z razpisom. Ad 2) DS odobri nabavo v osnovna sredstva niže navedene delovne priprave: 1 kom varilni agregat Uljanik 1 kom varilni aparat C02 Froming 400 10 kom brusilni stroj KB 106 5 kom vrtalni stroji 1—10 mm 5 kom vrtalnfstroj 1 — 13 mm 2 kom pištola Hilli D x 100 L 1 kom pištola Hilti D x 400-B 1 kom magnetni vrtalni stroj 32 mm 1 kom sesalec za prah 1 kom kalkulator digitron — trak 1 kom kompresor 1 kom fotokopirni stroj 1 kom pisalna miza Tip 4013 1 kom bojler 80 lit. (za pripravo) dela Tov. Vnuk seznani navzoče člane DS, da bi naša TOZD najela inovacijski kredit za stroške osvajanja novega proizvoda — peč za sežiganje odpadkov, in sicer v višini 2,800.000,00 din. Navedeni kredit bi najedli pri Ljubljanski banki. DS sprejme sklep, da se najame navedeni kredit. TOZD GE Ljubljana SKLEPI V. seje delavskega sveta GE Ljubljana z dne 30. 10. 1978. 1. Točka 4 dnevnega reda, pod katero naj bi se obravnaval rebalans plana lastnih investicij se preloži na naslednjo sejo. 2. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. Točka 7 sklepov se dopolni sledeče: Ob priliki praznovanja 29. novembra je povabiti na tovariško srečanje vse jubilante, ki so letos dopolnili 10, 15, 20, 25 in 30 let delovne dobe pri Gradisu. 3. Odobri se 3A letni obračun proizvodnje GE Ljubljana, ki je bil predhodno obravnavan na vseh zborih delavcev in s tem v zvezi sklene: Doseženi čisti dohodek v višini 61,117.966,10 din se začasno razporedi sledeče: din — za osebne dohodke 42,923.677,85 — za stanovanjsko izgradnjo 3,379.754,45 — za sklad skupne porabe 5,250.000,00 — za poslovni sklad 6,387.111,05 — za materialno osnovo 412.500,00 — za kreditiranje nerazvitih področij 798.025,00 — za rezervni sklad 1,966.897,25 Na osnovi gornje razporeditve čistega dohodka in upoštevajoč določila republiške resolucije o dovoljeni višini osebnih dohodkov ostane neizplačanih osebnih dohodkov za 3,861.325,15din. Sklene se, da se od tega zneska nameni za osebne dohodke še 3,000.000din. Ta dodatna sredstva namenjena za osebne dohodke je izplačati delavcem pri izplačilu OD 15. 1 L 1978. Na to izplačilo so upravičeni vsi delavci, ki so bili na dan 30. 9.1978 v rednem delovnem razmerju z GE Ljubljana. Osnova za udeležbo delavcev pri izplačilu gornjega zneska so opravljene režijske in akordne ure v rednem delovnem času v razdobju od L L 1978 do 30. 9. 1978 pomnožene s številom točk, z vrednostjo točk ter z intenziteto zadnjega meseca. V tej osnovi se ne upošteva akordni presežek, dodatek za nadurno delo, dodatek za stalnost, dopusti, plačani izostanki in bolniški izostanki. Ob tej priliki je treba preplačila delavcem na gradbišču Slovenijales in Gospodarsko razstavišče v mesecih marec, april in junij 1978 v celoti poračunati. 4. Imenuje se glavna inventurna komisija v sledečem sestavu: predsednik: Stare Edo člana: Praprotnik Ivo Seliger Ana Na predlog glavne -inventurne komisije se imenujejo tudi področne inventurne komisije. 5. Odobri se sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi LHB Internationale Handelsbank A.G. Frank-furt/Main s tem, da DE Ljubljana združuje z osnovno ustanovno vlogo 19.990 DM in z dodatno vlogo 1.999DM. Obenem se pooblasti izvršni odbor Ljubljanske banke — združene banke, da po potrebi zviša navedeni delež največ za 25%. Za podpis tega Sklepi samoupravnih organov • Sklepi samoupravnih organov ® sklepi samoupravnih Nadaljevanje z 20. strani sporazuma se pooblasti Kavčič Angelo, direktorja Gradisove interne banke. Istočasno se odobri najetje kredita za zagotovitev sredstev za plačilo deleža pri Ljubljanski banki — gospodarski banki z rokom odplačila 10 let in 5 mesecev z 2 % obrestno mero. 6. Prosta sredstva za stanovanjsko izgradnjo je vezati pri Ljubljanski banki v smislu 28. člena tozadevnega Pravilnika in sicer: za dobo 11 let 50.000 din za dobo 16 let 100.000 din za dobo 21 let 300.000 din za dobo 26 let 2,300.000din skupaj 2,750.000 din O koristnikih sredstev iz te vročitve in participaciji Ljubljanske banke se bo sklepalo naknadno: 7. Določi se blagajniški maksimum v znesku L 150din in odredi, da se izkupiček od prodaje materiala odvaja na žiro račun pri SDK dnevno odnosno najpozneje naslednji prvi delovni dan. 8. Odobri se gradnja poslovne stavbe na Bivju v Dekanih pri Kopru in to za neznanega kupca. Pokrene se postopek za pridobitev zemljišča in ostale dokumentacije za to gradnjo in po potrebi najame kredit za financiranje te gradnje pri eni izmed poslovnih bank. 9. Pri Ljubljanski banki je zaprositi za podaljšanje kredita v znesku 23,100.000din do 31. 3. 1979. V kolikor to podaljšanje uspe se istočasno podaljša kredit, ki je bil dan za gradnjo Mednarodnega centra v Ljubljani. Podaljšanje obojestranskega kreditiranja se odobri pod istimi pogoji kot je bilo urejeno s prvotno pogodbo. 10. Aktivirati je tj. knjižiti med osnovna sredstva poslovne prostore, ki jih zaseda uprava GE Ljubljana na Resljevi c. 14 v vrednosti 2,677.220din kot je to ocenila posebna komisija. 11. Naroča se računovodstvu GE Ljubljana, da nakaže znesek 662.266 din združenih za gradnjo počitniškega doma Gradis v Biogradu na moru na sklad skupne porabe — združena sredstva. Soglaša se z najetjem internega kredita v G1P Gradis v skupnem znesku 6,408.000din za dobo do 3 L 3. 1979 ter z najetjem premostitvenega kredita pri temeljni banki v višini manjkajočih sredstev do celotne investicijske vsote za gradnjo počitniškega doma v Biogradu na moru, za dobo do konca leta 1981. 12. Na predlog komisije za standard in rekreacijo se odobri: — KAMENARIČ KASIMU stanovanjsko posojilo v višini 200.000din vključno s participacijo banke, — sledeči vrstni red prosilcev za najemniška stanovanja: ZAKIČ SRETO DOBRIN ALBIN VlNClČ MIRKO KUŠEN ADAM DELAGIČ SEJDO RAJAKOVIČ MILAN ŠTEPIC STANE BOJIČ LAZAR ŠEVIČ MILE DJURIČ JOVO KOVAČEVIČ FRANJO TOPIČ MIRKO • STEVANOVIČ NEDELJKO 134^9 KUKAVICA FIKRET 134,2 KRNETIČ GOJKO 129,3 ŠKRBAC GOJKO 129,2 KUČAN IVICA 126,6 GERM MARKO 124 3 točk 201,1 192,9 174,2 173.0 156,8 147.0 144.1 143.5 143.2 141,0 137.5 136.5 LJUTIČJUSO 124,0 VUKOVIČ ZUHDIJA 122,0 — dodelitev novih stanovanj: stanovanje št/nad. ZAKIČ SRETO 38/IV DOBRIN ALBIN 4 (pritličje) VINČIČ MIRKO 24/1II KUŠEN ADAM 43/V DELAGIČ SEJDO 63/VII RAJAKOVIČ MILAN 61/VII — dodelitev izpraznjenih stanovanj: stanovanje SEVIČ MILETU Dobrin Albina BOJIČ LAZARJU Zakič Sreta DJURIČ JOVU Janušič Dragota 13. Naroča se komisija za standard in rekreacijo, da ponovno in dokončno prouči v sodelovanju s pravno službo možnost pridobitve večjega stanovanja za KOLER MARTINA. 14. Sprejme se Pravilnik GE Ljubljana o varstvu pred požarom. 15. Predlagati je delavskemu svetu podjetja, da izda navodila o tem kako je voditi lesene provizorije na gradbiščih in v naseljih, ali kot osnovna ali kot obratna sredstva. 16. Potrdi se rokovnik o postopku za sprejem Pravilnika o delovnih razmerjih, ki bo sprejet na zborih delavcev v dneh od 5. 12. 1978 do 9. 12. 1978. 17. Potrdi se rokovnik za sprejemanje samoupravnega sporazuma o združitvi v Poslovno skupnost GAST, ki bo v času od 26. 10. 1978 do 8. 12. 1978 in razpiše v tej zvezi referendum na dan 8. 12. 1978. Glasovanje naj se opravi po vseh gradbiščih GE Ljubljana. V komisijo za izvedbo referenduma se imenujejo: predsednik: Germ Marko namestnik: Gregorič Jelka člana: Djurič Jovo Robida Karlinca namestnika: Hribar Fani Štiglec Djuro 18. Na dopolnitev sprememb samoupravnega sporazuma o razporejanju delavcev na delo in o nagrajevanju v delovni enoti za izgradnjo mostu preko reke Tigris AMARA II. — Irak, ni pripomb. 19. Pristopi se k samoupravnemu sporazumu o Združevanju sredstev za investiranje v gradbeno šolstvo SR Slovenije do leta 1988. Za podpis sporazuma sc pooblasti direktorja GE Ljubljana Mesarič Stefana dipl. ing. 20. Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o skupnosti Borštnikovega srečanja. 21. Odobri se službeno potovanje Gregorič Jelki, za obisk gradbeniške razstave v Diisseldorfu v času od 27. 9. do 29. 9. 1978. Enako se odobri službeno potovanje na sejem gradbenih strojev v Bologni v času od 12. 10. 1978 do 14. 10. 1978 sledečim delavcem: Divjak Dušanu, Seliger Nuši, Čuk Danici, Makovec Avgustu, ing. Štrekelj Branku in Jaklič Petru. 22. Iz sklada skupne porabe se odobri namensko za obdaritev otrok ob Novem letu 60.000din. 23. Odobri se 5.000din za nakup barvnega televizorja za Dom učencev Gradisa. 24. Za člane v komisijo za proizvodnjo in delitev dohodka se imenujejo Vasič Dušan in Pugelj Peter. 25. Sl. 11. 1978 se ukine jedilnica v Koželjevi ulici. Od tega dne dalje bodo delavci lahko prejemali hrano pri Cestnem podjetju na Linhartovi ulici. 26. Odobri se uporaba osebnega avtomobila v službene namene šefu sektorja Kratner Janez dipl. ing. in sicer za mestni promet do 400 km ter za zunanje vožnje do 200 km. 27. Sprejme se samoupravni sporazum o družbeni samozaščiti na gradbišču Kulturnega doma »Ivan Cankar«. Za podpis sporazuma se pooblasti Kepic Alojz dipl. ing. 28. Zavrne se prošnja za dotacijo za udeležbo na izletu delavcev Uprave delavskih domov. 29. Udeležencem na letnih športnih igrah Gradisa, ki so se vršile 20. in 21. 10. 1978 je izplačati polovično dnevnico 102,50din. SKLEPI 7. redne seje delavskega sveta GIP Gradis TOZD GE Ravne z dne 25.10.1978 1. Člani delavskega sveta TOZD ugotovijo, da so sklepi 6. redne seje izvršeni oz. so v izvrševanju. 2. Člani delavskega sveta vzamejo na znanje pregled poslovanja TOZD za prvih devet mesecev leta 1978. 3. Potrdi se razporeditev čistega dohodka po namenu in sicer: Indeks 78/77 Celotni prihodek 187,030.092,00 Dohodek Pogodbene in zakon- 57,704.926,00 ske obveznosti 10,541.859,00 Čisti dohodek 47.704.926,48 — Del ČD za OD — Del ČD za nepo-redno svobod. 29,075.213,85 menjavo dela — Del ČD za stan. 102.198,80 106 gradnjo — Del ČD za druge 2,036.762,40 203 namene v SP — Del ČD za pos- 4,500.000,00 427 lovni sklad — Del ČD za 9,295.220,40 430 nerazvite — Del ČD za rez. 711.048,60 113 sklad 1,442.623,15 167 4. Potrdijo se popisne komisije za inventuro za leto 1978 in sicer: 1. Glavna popisna komisija — Juhart Tomaž — predsednik — Oderlap Sonja — član — Mori Berta — član 2. Popisna komisija in ostale področne komisije. 5. Podpiše se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investiranje v gradbeno šolstvo SR Slovenije. 6. GIP Gradis TOZD C.E Ravne na Koroškem ne pristopa k Samoupravnemu sporazumu o skupnosti Borštnikovega srečanja. 7. Podpiše se Samoupravni sporazum o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namensko združevanje v obdobju 1977—1980. Za podpis samoupravnega sporazuma se pooblašča direktorja TOZD tov. Zaletelj Toneta. 8. Na dopolnitve k vsklajenemu osnutku sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o razporejanju delavcev na delo in o nagrajevanju v Delovni enoti za izgradnjo mostu preko reke Tigris, Amara II. — Irak TOZD nima pripomb. 9. Pritožba Skenderovič Hašima na razvrstitev v vrednostni razred se odstopi v reševanje komisiji za delovna razmet ja. 10. Imenuje se interna komisija z preglede strojev in drobne mehanizacij . ki jo nabavlja TOZD sama v sesta Škrubelj Boris, Rošker ing. Franc m »>' semik Jože. 11. Za potrebe TOZD se iz sredste poslovnega sklada nabavi 1 kom. P'sarn' ■ ški kontejner MB P IV 6, ki je bil Pr J planiran pri nabavi osnovnih srcdsie1') W kolikor se uspe dobiti ustrezne kredi " l 12. Pri nabavi sekalnih kladiv la upoštevajo navedeni komadi (4) ,n y planirana vrednost kot je navedeno p| 3.b) sklepu 5. redne seje delavski Cj sveta. . T le 13. Z Zavarovalno skupnostjo ^ glav Ljubljana — Območno skupno®i J Maribor se sklene za delavce TOZD I lektivno nezgodno zavarovanje. ‘ 14. Določi se blagajniški maksimo k ki znaša 1.700,00din na dan. j 15. Zavarovalni skupnosti Trigla ^ i0( odproda službeni avto znamke Lada je znesek 50.000,00din. za (I; 16. Za nabavo disketne enote se TOZD Ravne prispeva zne $. 370.000,00 din. 17. Delavski svet TOZD Ra«1* glaša z ustanovitvijo udeležbe LjublJ. 't ske banke v LHB in tudi sodeluje z de' Ul, žem oz. združitvi sredstev za obstoj pr ustanovno vlogo LB — združene ban . LHB v višini dinarske protivredno ^ zneska DM 16.080 obračunani po ^ st, njem deviznem tečaju na dan plac,l. tudi sodelujemo z deležem oz. združijo^ sredstva za dodatno ustanovno yjp8°n|,t , — združene banke v LHB v višini g 1.608... Pooblasti se Izvršilni odbor o — združene banke, da zviša znesek - iic narske protivrednosti oz. deleža |ci| Ravne na obstoječi ustanovni vlog' . — združene banke v LHB za naj tu 25 % če ugotovi, da do roka za sklem |e samoupravnega sporazuma Posa[n sa- v, TOZD, ki so sodelovale v postopku^ moupravnega sporazumevanja tc8a „a storile oz. če ugotovi, da do omenjann roka niso bili zagotovljeni vsi deleZ ega s so razvidni iz priloge I. Samouprav” |l sporazuma o ustanoviteljstvu LHB- g | ni sporazum | InternatioHgj | Sklene se Samoupravni sP®ri,,‘"'nal6 ustanoviteljstvu LHB Handelsbank A.G. Frankfurt/Main- ^ podpis se pooblasti v. d. direktorja : se pooniasu v.u. u,lv . ' „e|0. s terne banke Gradisa tov. Kavčič Ang ^ | 18. Iz sredstev sklada skupnep^.jjn | se poravna račun v znesku 2.657. . za nabavo športnih dresov za nogom . še, ki so se udeležili športnih iger^r^[,a Ijani. Grabus Zijadu se odobri enkr.jjn, znesku 1.500.9 , P° denarna pomoč Durič Fehimu pa 2.000,00din predhodnem sklepu IO OOS. -sjj£» 1 19. Delavski svet zadolžuje kom imenovano s strani IO OOS, da najka; snejc do 3. 11. 1978 opravi inventi kolikor inventura do tega roka ne b ljučena, se iz SSP za športno opre v nameni več denarja. 20. V soboto 4. 11. 1978 jeza redni delovni dan in se dela kot na stiloza petek L 12. 1978. Kdorvso ^ 4. 1 L 1978 ne bo delal se mu za -,je 1978 piše redni letni dopust, De'° nCp. so dolžni voditi o tem posebno evi 1 ,e(). 21. V javno razpravo se dajoj1 nji akti: 1. Pravilnik o narodni zaščiti nZaL Pravilnik o LO in družbeni sam čili 3. Pravilnik o delovnih razmerjih. je da se upoštevajo pripombe ka ^ dala komisija za delovna razm TOZD. TS Ormož: Planiranje mehanizacije Ima Vsakem gradbišču je med osta-- iaci^°*re^no planirati tudi mehani-,j y^'n tako je tudi na TS Ormož, v LJ^adisovem vestniku se je letos ' liim ra Pojavil članek »Ali je to e ,,daoreska«. Skušal bi osvetliti to 6 j § v° 7- enega drugega kota: v 'p|a . V|'° in vrsta mehanizacije se 3 tije lra?' Htesečnimi plani mehaniza-• ikro8 s,ran' vodstva gradbišča, ka-D L JeSPQdolžan imeti nagradbiš-r igovg a*ans plana je mogoč po dodaj./11 ' vodstvpm gradbišča, ven-i. |l(jjc 7-aradi izvedbe kakšne akcije. .se največkrat dogaja? e :»b$eUensk' plani so nerealni za a jev j® aela in presegajo število stro-a (la^/^sečnega plana. Logično je, k Prer kakš' Peljati no uro dela stroj ne moreš spr:."J.“11 na gradbišče. Sicer — - lor ,UjCm se, kdo je tak organiza-'klil,.'*0t* Petka od 12. uri do pone-ilj dna0*1 ur' priskrbi en buldožer ’ Prilog atn'lt 5 prekucnikov. V takih i SedJ^1 je odvisno od delovodij, da Pr\?V°r‘i° za stroje, v kolikor pa i >q do sporazuma, odloči vod- uri? aha, > gradbišča. * lira, j delovni čas ob 8. * je žet'11 ^ zapisnikih, iščem..... ! 'otn: u- Formin, 12. maja 1978, pri-: tlenj ^E Maribor, Nizkih gra-j tilu, rUpnih služb in SPO: Kerve-■ ^ijj^-^disovili gradbišč ob pone- 1 'linij.i', Zaeenja delati pozneje, se ,B»- e‘° za SPO potrdi za ob 8 uri, s ! tfil ^'da V delo'if6 P°sebni stroji vključujejo Hq, o ’ kadar je to posebej zahtevala«.- deč po pisanju avtorja »hu- °reske« (verjetno še marsikaj ne ve, saj so še leta pred njim). Ti koprčani, nagajivčki, saj so res pridni, ni jim kaj za pripomniti. Ah so mogoče iz Kopra prišli tako zgodaj? Ne, ne, saj smo jim dali stanovanje v delavskem naselju, saj je vendar za to narejeno. Kaj pa SPO, kje oni spijo, kje se hranijo? Dobljeni odgovor: Počakajte tovarišija, vi ste pa SPO, vi skrbite sami za sebe. Hrane za zajtrk in kosilo ni mogoče dobiti na gradbišče, ker menza, ki kuha za gradbišče, nima več kapacitet. Kaj pa večanje števila delavcev GE Maribor? Sami kupujejo? Tako sem vprašal tovariša, ki skrbi za prehrano. »Za njih pač nategujemo od dneva do dneva, s strojniki in šoferji pa nočem imeti opravka«, mi odgovori tovariš odgovorni za hrano. Kaj pa sedaj, se zamislim. Rebalans plana dnevnega dela ter skakanje k Hidromontaži za ureditev osnovnih pogojev, kaj pa počutje delavcev? O tem si ne upam razmišljati. Ja, ja, tov. avtor »humoreske«, feh problemov verjetno nimaš, to tako in tako ni organizacija. Samo organiziral bi kompresor,1 da je vedno na razpolago. To itak ni stroj, ki ga razporeja SPO. Tako je tovariši SPO-jevci; ko vas rabimo, bomo ponovno sklicali sestanke, dajali vam pohvale in apele za delo, ker delo mora teči. MILENKO STANKOVIČ orj za te dogovore ni vedel | llllll||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiii!iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii!iHi= | v I | Sern članom Sindikalne podružnice K. O. Lj. Šmartinska .32 | £ , S | da ^bvaljujem se vam za poslano denarno pomoč, kajti občutil sem, i n'ste pozabili in da nisem ostal sam s svojo boleznijo. ^°kazali ste, da sem še vedno vaš, čeprav nisem v vaši sredini. 3 ^ da se kmalu vrnem med vas in se z delom oddolžim vaši po- = ^ JOŽE SINTIČ I llllllllllll|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiimiHimiimiiiHiiil ^ ane Kogovšek Naša petdesetletnika Miro Košir Pred nekaj dnevi sta v Kovinskih obratih Ljubljana praznovala 50 let življenja dva dolgoletna gradisovca Stane Kogovšek in Miro Košir. Ob takem lepem jubileju smo jih zaprosili, da nam povesta, kako so jima ta leta minevala v Gradisu, kaj vse sta doživela. Pa sta povedala takole: STANE KOGOVŠEK: »V Gradis sem prišel ravno na rojstni dan tovariša Tita leta 1946. Takrat smo delali cesto od Ljubljane do Vrhnike. Od tam sem nato šel na gradbišče Titana v Kamnik in kasneje na litostrojsko gradbišče. Končno sem leta 1951 pristal v Kovinskih obratih v Ljubljani. Tu sem še danes. Začel sem kot navaden delavec, nato sem bil normirec, na Litostroju sem delal kot statistik, nato pa sem prišel v Kovinske obrate. Rekli so mi namreč, da delo v pisarni ni nič, delo v delavnicah pa da je čisto nekaj drugega. Tam sem naredil tečaje za kvalifikacijo in nato še mojstrsko šolo. Sedaj sem mojster mehanične delavnice. Če primerjam delo v delavnicah in prej na gradbišču, moram reči, da smo imeli na gradbišču sicer pogoje dela dosti slabše, toliko lepši pa so zato bili likofi, ki jih tukaj ni; izdelava nekega stroja gre neopazno mimo, saj končno že kar serijsko izdelujejo le-te. Če se spomnim nazaj, je bilo precej drugače kot danes. Včasih je bilo več tovarištva, več kolektivne zabave. Sedaj pa za to ni časa, tempo našega življenja je kar prehiter. Kljub vsemu sem hodil in tudi danes rad hodim v službo. En dan brez službe — in že mi je dolgčas. To je pač drugi dom, ljudi poznam, ne samo v naši TOZD, tudi zunaj nje. Kadar imam dopust, komaj čakam, da se vrnem nazaj in izvem, kaj je kaj novega. Skozi vsa ta leta sem opazoval Gradis, kako je rasel. Po tehnični plati je naše podjetje izredno napredovalo, mehanizacija je na višku. Včasih ni bilo praktično nobenih strojev. Vendar se mi zdi, da mehanizacija v gradbeništvu bolj napredovala kot pa v strojegradnji. Tudi v zadevah glede pravic delavcev je Gradis precej napredoval. Danes ima delavec res pravice, včasih pa je bilo vse bolj breznačrtno, brez planov, kar na pamet. Danes manj delamo, pa vseeno več naredimo; fizično smo včasih bolj delali, pa ni bilo takega rezultata. Vendar nekaj vseeeno pogrešamo. Napredek */ medsebojnih odnosih ni nikakršen. Nobeden nima več časa za te majhne vsakdanje medsebojne odnose, vse samo hiti, vsi so nekaj nervozni. Preveč smo vsi obremenjeni zato imamo malokdaj čas za tovariške zadeve, ki smo jih včasih tako z veseljem reševali. Iskreno tovarištvo manjka. Drugače pa mislim, da Gradis za družben standard zelo skrbi. Stanovanjsko vprašanje se rešuje bolje kot včasih. Sicer pa smo bili včasih tudi bolj skromni.« MIRO KOŠIR: »Že leta 1945 sem naredil pomočniški izpit, nato pa sem cM tl do leta 1948 pri privatniku. Kmalu sem presedlal k ljudski milici, končal pa 1954 pri Gradisu. Spominjam se tistega prvega dne, ko sem prišel v Kovinske obrate. Takrat so delali ravno okna za Zenico in prav tisti dan so delili dobiček. Vsi so bili veseli, v delavnici so imeli sod vina in kar nisem mogel verjeti očem. Hitro sem se privadil v nov kolektiv. Delali smo sicer cel dan, vendar je bil delovni elan strašno visok, vsi so radi delali. Ko se spomnim tistih časov, res lahko ugotovim, da je bilo marsikaj drugače. Ko je na primer na gradbišče prišel fi-nišer, so ga vsi hodili gledat. Prav tako je bilo tudi, ko smo dobili buldožer. Do takrat so ljudje videli le vagonete in pa lopate. Drugače pa je bilo takrat lepo, ljudje so bili res tovariši, večkrat pa tudi hudo in naporno. Bil sem osemkrat operiran na kili in kasneje nisem mogel več delati v delavnici. Premeščen sem bil za vodjo priprave dela, nato pa v fakturni oddelek, kjer še danes delam kot pokalkulant. Kljub temu, da je bilo tudi včasih lepo, se mi tudi današnji Gradis dopade. Organizacija je v redu, včasih združena tudi z živčno vojno, naglico, borbo za dinar. K sreči pa je naš kolektiv strnjen, pomagamo si, kolikor moremo in to je prav.« 1 1 1 »•••• Med pingpongaši ie bilo nekaj zelo lepih srečanj, še posebno za prvo mestc med SPO in DS. Na sliki Drago Dolenc (PB-LJ) Med nogometaši so tudi tokrat slavili Mariborčani 24. GRADISOV ŠPORTNI DAN Najboljše ekipe v skupni uvrstitvi so prejele pokale Na balinanju so bili boji najbolj zagrizeni, tako da seje tekmovanje zavleklo pozno v noč V organizaciji delovne skupnosti je bil končno organiziran Gradisov športni dan, na katerem se je zbralo rekordno število nastopajočih, kar kaže na povečano športno rekreativno aktivnost vseh naših delavcev. Na slovesni otvoritvi, na kateri je imel slavnostni govor glavni direktor inž. Saša Škulj kot pokrovitelj so bili prisotni poleg tekmovalcev tudi številni gosti in naši vodstveni delavci. V tekmovalnem delu so imeli različne uspehe, zato naj več povedo rezultati: Panoga KEGLJANJE — ŽENSKE Nastopilo je 7 (sedem) ekip: 1. mesto DSSS 1507 pod. kegljev 2. mesto LIO Šk. Loka 1146 pod. kegljev 5. mesto GE Jesenice 1102 pod. kegljev. Panoga KEGLJANJE — MOŠKI Nastopilo je 17 (sedemnajst) ekip: 1. mesto TOZD KO Ljubljana 549 pod. kegljev 2. mesto TOZD SPO Ljubljana 517 pod. kegljev 5. mesto TOZD KO Maribor 477 pod. kegljev Panoga STRELJANJE — ŽENSKE i Nastopilo je 10 (deset) ekip: L mesto TOZD LIO Škofja Loka 456 krogov 2. mesto TOZD GE Maribor 597 krogov 5. mesto TOZD SPO Ljubljana 580 krogov Panoga STRELJANJE — MOŠKI Nastopilo je 16 (šestnajst) ekip: 1. mesto TOZD KO Maribor 849 krogov 2. mesto TOZD Gradnje Ptuj 789 krogov 5. mesto TOZD LIO Škofja Loka 741 krogov Panoga NAMIZNI TENIS — ŽENSKE 1. mesto TOZD GE Nizke gradnje MB 2. mesto TOZD GE Celje KONČNI VRSTNI RED EKIP PO POSAMEZNIH PANOGAH " Igre je otvoril glavni direkt»r Saša Škulj IW' i j/J Panoga NAMIZNI TENIS — v,0!’ Nastopilo je 16 (šestnajst) ekip- 1. mesto DSSS „„ 2. mesto TOZD SPO Ljubi jan- ,, sg 5. mesto TOZD Železokrivnic-1 m ■ Panoga ODBOJKA — ŽENSKE r Nastopilo je 5 (pet) ekip: * 1. mesto PB Maribor _ 2. mesto Nizke gradnje Marin 5. mesto GE Jesenice . MOŠKI Panoge ODBOJKA Nastopilo je 11 (enajst) ekip: 1. mesto DSSS 2. Mesto TOZD GE Jesenice j 5. mesto TOZD GE Nizke gr‘ S» mali nogomet stopilo je 17 (sedemnajst) ekip: j' mesto TOZD GE Maribor i' mesto TOZD GE Koper mesto TOZD GE Ljubljana fl6. BALINANJE: I s,0pilo je 11 (enajst) ekip: 1 • mesto TOZD GE Ljubljana-oko- I' mcsto TOZD LIO Škofja Loka ’ mesto TOZD SPO Ljubljana šah 1 S^°P'10 je 10 (deset) ekip: p mcsto TOZD GE Ljubljana oko- mesto TOZD GE Ljubljana ^mesto TOZD GE Celje Točke »Stari« je tokrat vodil nogometaše ------Maribora v-iub', [lECaf1"" Ljubljana okolica ££ Maribor Maribor Jesenice Gpe\°* »Ml nami PF UJJolE ULE j/g Al A. "A| IToN KEKC qtAtM iESJUlK BAJEfLo VMA *qoP6A ie»SK» IME AMBtgtl rvveprjB (PICK) m* i«s t£7