XI. litRik. Izlmja vsaki i’rir'ok 0l, |i. i ri dn|ii>liliii-. Rokopisi se ne v ra* fajo. Nelrankuvana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto -1 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a 111 premožne za celo leto 3 krone, z.a pol leta K 1’5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, 7.a druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, 1 vor šče sv Hilarija Mev. 1 V Gorici, dno 24. decembra 1!)03. slovensko r" Tfc L --v* L: s H mm Km * S m ' m m vero dom - ^ 0 52. številka. Naročnino In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. 10 Posamezne številke se prodajajo v totia karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. ■ ; Oglasi in poslanice se računijo po. petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat, 14 vin., dvakrat 12 vlit., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „N*r°(lna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Po slovenski domovini odmeva glas: Mir, mir! Stranke bijejo hud boj, o katerem te vsi upajo, da bo skoraj končal. In kdo bi si tic želel miru! Med njimi, ki želijo miru, je tudi »Primorski List«. Toda pravega miru želimo mi! Tistega miru, ki so ga v sveti noči oznanili angeli: »Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobro volje!« To je tisti mir. ki ima za podlago slavo božjo. »Slava Bogu na višavah« —• potem »— mir ljudem ljudem na zemlji«. Mir bo le tedaj na zemlji, mej narodi, v državnih in deželnih zbornicah, v časnikarstvu, kedar se bode vsestransko dajala Bogu slava, kedar zavladajo povsodi sveti krščanski nauki resnice in pravice. Takrat se izpolni tudi tretji pogoj pravega miru, kije v nebeškem oznanilu izražen z besedami: »ki so dobre volje«. Z; ob veljavo krščanskih naukov, resnice in pravice v vsej javnosti se poteguje »Primorski List«, ker je prepričan, da je to j edino prava pot, po kateri pride naš narod do pravega, Ir a j nega miru. Da, kadar zavladajo v naši razburkani domovini krščanska načela na vsej črti, tedaj bode konec sedanjim škodljivim nemirom. Zavladal bobe zlati mir, po katerem vzdihujemo. Ko bodemo obhajali sveto noč, premišljujmo globoki pomen angelskega oznanila : »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Ta sveti mir naj bi kmalu zavladal med milimi slo-, venskimi rojaki! To je naša srčna želja in srčno voščilo vsem cenjenim naročnikom in slovenskim rodoljubom za vesele božične praznike: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Vabilo. LISTEK. Moje molitve v božični noči. Moja duša se je vznemirila, kakor morje spomladi, ko ga oblijejo žarki lunini, da kipi, da se dviga, da vstaja nemirno tja gori proti izvoru luči. Mojo dušo je vznemirila miloba božičnega večera, tajno šepetanje radost oznanujočih zvonov ; omamljena je moja duša od oljčnih vzduhov, ki plujejo nad zemljo, izgubljajočih se skozi mrko smrečje tja gori do malih isker — zvezdic. — To je moja duša danes, velika nemirna katedrala, vsa lepa kot bajka. In vse misli moje so lepe, so svete, in vsi čuti moji so vzneseni nad zemljo, nad človeštvo, tja gori do zvezda, odkar je umirila sveta noč moje želje, uslišala molitve plakajočega srca, ki sem jih molil ... Ah, bili so to glasi zavajanja, bolesti, toge, ločitve, a zdaj donijo na strunah mojega srca akordi ljubezni, miru, sreče, pokoja, združenja, veselja . . . Naslonil sem se na okno pa se zagledal v one temne, globoke oči, ki so strmele v me z veliko ljubeznijo, z največjo vdanostjo. In bolj ko sem gledal v te oči in bolj ko sem se pogrezal v mi-♦obo noči, vse težji mi je postajalo v Vse prijatelje in somišljenike vabiino uljudno k naročbi »Primorskega Lista«. Priporočamo se zlasti častiti duhovščini, da naj naš list Ijudslvu priporoča. »Primorski List« stopi s prihodnjim letom v XII. dobo. Prinašal bode dragim bralcem novic iz naše ožje domovine. Zagovarjal bode vedno katoliška načela in sveto vero. Razkrival bode namene odkritih in prikritih nasprotnikov katoliške stvari, posebno liberalcev in socijalnih demokratov, našega naroda najnovejših nasprotnikov. Potezal se bo vedno odločno za narodne pravice slovenskega ljudstva. Ker pa je gmotno stanje podlaga narodnemu napredku, poduče-val bode »Primorski List« tudi v važnih narodnogospodarskih in socijalnih vprašanjih ter vztrajno deloval za gospodarsko organizacijo našega ljudstva. Posebno pozornost bo obračal na delavski stan. »Primorski List« bode deloval, kakor do zdaj, nevslrašeno. Ne obrekovanja, ne zavijanja in pretiravanja se ne bode strašil, šel bo duši: čutil sem, da sem tuj tej noči . . . Zazdelo se mi je, da sem brezkočno nesrečen, da moram zaplakati, tako težko je bilo moje srce ... In mirno ni moje srce, v njem ni onega razkošja, ki je razlito vsepovsod, v njem ni one blaženosti, ki prekipeva tam zunaj iz vsakega steblca, vsakega lista na tleh . . . „Moj sladki mir mi daj“, šepečejo moja usta, „moj sladki mir mi daj, neskončno tiha, sveta noči Pokoja daj mojim razigranim željam, vtolaži moje hrepenenje, vteši moje veliko upanje, moje duše neskončno valovanje pomiri! Glej, bolno dete je pritavalo k tebi, s solzami v očeh se privija na tvoje mirne grudi, ogrej je sveta noč s svojim ognjem, s svojim pokojem napolni ga, s svojo blago tihoto osreči njega samotno, zapuščeno srcel“ . . . Samotno, zapuščeno je moje srce! Odkar so okušale moje ustnice kupo bolesti, ni več srečno, odkar sem ga posvetil strastem in čustvom nesvetim, odkar nosim v njem tisoč mrjočih želj, sladkih svetskih nad, ne miruje več .. . Tako potujem z bolno dušo in strtim srcem po samotni planjavi, negotovosti nasproti . . . Sneg je pokril to poljano, pokril nje cvetje, nje kras, pokril gro-1 bove, ki so mi bili ljabi, katere sem iskal vsikdar, kakor se spodobi katoliškemu časopisu, pogumno v boj pod staroslovenski in praporom: „Vse za vero, dom, cesarja! Gena listu ostane nespremenjena: Za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. 9Innj premožni dobivali bodo list celo leto za 3 Iv, pol leta za K 1'50. Uredništvo in upravništvo. Delegacij e. Vsprejem delegacij. Kakor smo že nadnjič povedali, bile so delegacije v sredo od cesarja slovesno vsprejete. Najprej, in sicer o poludne, vsprejel je cesar ogrsko delegacijo. Podpredsednik te delegacije, pl. Szell, je v svojem govora na cesarja povdarjal ne-■omajano zvestobo do cesarja ter zagotavljal, da bo delegacija podpirala v vsem skupno vlado, kar služi ugledom monarhije in interesom Ogrske. Rekel je, da je trozveza najboljše jamstvo za evropski mir ter omenjal z zadovoljstvom sporaz-umljenje Avstro-Ogerske z Rusijo glede Balkana. Vladar je na to odgovoril s prestolnim govorom, na kar se je vršil običajni cerkle, ki je pa trajal malo časa. Ob jedni uri popoludne bila je vsprejeta avstrijska delegacija. Kakor pl. Szell, je tudi predsednik avstrijske delegacije, baron Gautsch, cesarju izrazil čute neomejene zvestobe avstrijskih delegatov ter zagotavljal, da bo delegacija v patriotič-nem smislu vršila svojo dolžnost. Posebno pa pozdravlja delegacija z veseljem ohranitev miru, ki je ravno zdaj ob sklepanju trgovinskih pogodb prevelikega pomena. Govornik je rekel, da so zadnji obiski tujih vladarjev na dunajskem dvoru najboljši dokaz, kako tuji narodi z nami vred občudujejo miroljubnost in visoko nekdaj, da sem mogel plakati na njih, ko nisem imel nikoga, da bi me bil tolažil, umel, obrisal solzo raz moje oči . . Zdaj jih ne vidim več teh grobov, niti ne ljubim več onih, ki spijo v njih, v nekaki nepresežni dalji so mi, a jaz se oddaljujem od njih vse bolj in bolj . .. Moje solze ne prihajajo več na lice moje, tja notri na srce padajo, rodeče le kletev, jad in mržnjo . . In miru ni, in ni je tolažbe in zvezde je ni. ki bi zasijala v praznoto in mrak moje duše ... Bolno zemeljsko dete je pritavalo k tebi, sveta noč. Videlo je sijaj tvojega večera, pa zahrepenelo po tebi in klicalo: »Pridi, pridi, vrni mi vse ono, kar Bern zgubil, vrni mi mir, vrni mi srečo, vrni mladost, vrni ljubezen do njih, katere sem ljubil nekdaj a se jim odtujil! Vrni mi preteklost lepšo od sedanjosti, vrni ure, ki so šle brez sledu ob meni, vrni jih, da jih živim še enkrat lepše, pametneje kot kdaj!“ Zadrgetalo je vejevje kostanjev pod mojim oknom, zadrgetalo plaho, kakor da bi šel lahek zefir mimo okna A to ni bil zefir, bil je sin severa, mrzlih njegovih poljan . . In zadrgetalo je vejevje v ledenem objemu in šipe na oknu so drgetale pod ledenimi poljubi in moje modrost cesarjevo. Nato je sledil tudi tu prestolni govor, na kar se je začel cesar dolgo pogovarjati s posameznimi delegati. Važnejše pogovore med cesarjem in delegati in ki zanimajo v prvi vrsti nas Slovane, priobčili smo že v zadnji številki svojega lista, Prestolni govor. Cesar se je v svojem odgovoru na udanostna nagovbra predsednikov pri slovesnem vsprejemu delegacij spominjal najprej smrti sv. očeta Leona XIII., na katerega vzvišeno osebo je ves katoliški svet gledal s spoštovanjem in občudovanjem, ter je nadaljeval: Zunanji položaj države je tudi od zadnjega sestanka delegacij razveseljiv. Lani se je obnovila trozveza, in s tem je čvrsta podlaga naše politike, ki jo hočemo na vsak način vzdržati, na novo za bodočnost zagotovljena. Sporazumljenje z rusko državo glede dogodkov ca Balkanu bo moja vlada neprestano gojila in podpirala mirno rešitev tam pojavljajočih se vprašanj. Z macedonsko ustajo je nastala za sporazumno akcijo obeh držav važna in težka naloga za vzdržanje miru, za ohranitev prejšnjega stanja in reda. Na vseh poljih delavni in s krepko podporo ostalih veledržav monarhija in Rusija brez vsakih sebičnih namenov gledata samo na mirovno delo, ki je v interesu vse Evrope in se skupno trudita na oni strani, da pomagata Turčiji pri izpeljevanju potrebnih določb za zboljšanje položaja svojih krščanskih podložnikov in na drugi strani, da odvrneta kneževino Bolgarijo od pospeševanja vstaje. Zaupne zveze, ki se jih tudi moja vlada v tem oziru kakor tudi v vseh ostalih vprašanjih napram drugim državam z vspehom ohraniti, so imele, zlasti letos razveseljiv vspeh tudi vsled osebnega občevanja, k čemur so mi nudili zaželjeno priložnost obiski mojega dragega zaveznika, nemškega cesarja, ruskega carja in angležkega kralja. V Srbiji je vsled zločina, ki mora napolniti z grozo vsakega srce je drgetalo mraza, ko je stopilo spominov nebroj, nebroj pozabljenih bolečin pred me, nebroj mrličev, katere sem bil zakopal globoko v pozabnost. A zdaj so vstali nenadoma, nepričakovani. Bledih obrazov, žarečih oči, vihrajočih las, krvavi in blatni, izsesani in izmozgani kot okostje so stali pred menoj . . Preteklost moja, moji dnevi . . . A nekdaj so bili lepi ti stvori, krasni kot bogovi, razkošni kot sen so bili. A zdaj V ! Čutii sera grozo in strah . . . odpiral usta, a glas mi je zamiral na ustnih; čemu so se vzbudili, čemu me motijo, in ravno nocoj ? In sovražil sem jih, sovražil v sveti noči, ko ni sovraštva na zemlji, a jaz sem jih moral črtiti, ker so bili nečisti, nelepi, nesveti . . . Tam zunaj pa je bila sveta noč odela v nedolžnost in zlati žarki so prepletali njene v biserju iskreče lasi . . A jaz sem padel pred njo in molil: »Sveta noč, raz-ženi te slike davne prošiosti, razženi jih pa dahni v mo tolažbe, pozabnosti . ..!“ I,i sveta noč me je čula; bežali so strahovi, v mojo dušo pa je lita noč najslajših melodij: »sprava, mir, pokoj.. .“ In še eno molitev mojo je uslišala božična noč. Čula meje, kosem jo prosil: »človek sem, slab in šibak, a moja omikanega človeka, prišla droga dinastija do vlade, in upati je, da bo ta dežela pod svojim novim vladarjem moralno prerojena in da gre boljši bodočnosti nasproti. Moja vojna uprava vzdržuje svoje zahteve v mejah lanske dovolitve. Sklep vprašanja gledfc brzostrelnih vojnih topov se izvrši vsak čas, in se zdi zato potrebno, da se začne z izdehvanjem drugo leto, za kar ieli vojna uprava denarnih Bredstev. Večje zahteve vojne mornarice so namenjene, kot lani, za pomnožitev oaobja in stavbe ladij. — Trajni prosvetni napredek in razvoj zasedenih dežel tudi v tem leta ni bil prekinjen, in četudi sta imeli deloma slabo letino, bosta Bosna in Hercegovina vendar svoje upravne stroške tudi v bodočem letu sami poravnali. Računam na razsodnost in patrijotično marljivost, ki ju boste posvetili izvršitvi svoje naloge, in vas najsrčneje pozdravljam. Poročilo grofa Goluchowskega. Kakor po navadi, poročal je tudi letos na£ minister za zunanje zadeve, grof Goluchowski, delegacijam o splošnem zunanjem političnem položaju. Storil je to najprej v odseku za zunanje zadeve ogrske delegacije. V prvi vrsti se je spominjal grof Goluchovvski trozveze. Rekel je, da bodo ta zveza tudi v bodoče varovaja naše politične koristi, ker je ravno ž njo zagotovljen mir. O irredentovskih manifestacijah govoreč, označil jih je grof Goluchovvski kot obžalovanja vredne prikazni. Te demonstracije so sicer obsodbe vredne, a vendar ne morejo po mnenju Golnchovv-skega kaliti miru med Avstrijo in Italijo, ker jih tudi Italija obsoja, kar bo dokazale korektne izjave italijanskega ministra za zunanje zadeve Tittonija v italijanskem parlamentu. Goluchovvski je s posebnim povdar-kom govoril.o prijateljskih razmerah med Rusijo in Avstrijo in rekel, da ni nobenega povoda k nezaupnosti med imenovanima državama. Na Balkanu, rekel je govornik, hočejo države na vsak način ohraniti „sta-tus“ quou, to je samostojnost posameznih držav in turško posest. Reforme, o katerih sta se Zedinili Avstrija in Rusija, rekel je govornik, mora Turčija na vsak način izvesti; in ako se te reforme izvedejo, povrneta se gotovo v Macedo-nijo red in mir. Potem je grofGoluhovv-aki bral levite ustaškim macedonskim odborom in Bolgariji, ki je te odbore baje podpirala in hotela napraviti razpor med Petrogradom in Danajem. Glede Turč^e pa je rekol, da sta Rusija in Avstrija prepričani, da je neobhodno potrebno nackorovati turško politiko, kije nevarna evropskemu miru. Turški vladi je grof Goluchowski nekako zažugal, naj posluša svete Avstrije in Rusije in naj izvrši predložene ji reforme Se o pravem času, kajti ako bi tega ne storila, pripetiti bi se ji znalo kaj nevšečnega. Bolgariji pa je zapretil s hudimi posledicami, ako bi še nadalje podpirala ustaše. Glede Srbije rekel je Goluchovvski, da se Avstrija ni mogla ustavljati dinastiji Karadjordjevičev, ker bi sicer v Srbiji vladala popolna anaihija. Dolžnost srbskega kralja je, da izbriše madež umoru ter Srbiji zopet pridobi ugled in miren razvoj. Ko se je Goluchovviki konečno spo- duša hrepeni po resnici, po luči, po sreči! To moje veliko hrepenenje naj bode zaman, dokdaj naj iščem pota, do-kdaj naj tavam v temi, dokdaj naj hru-penirn brez upa? Daj, pošlji mi zvezdo, da zasije potniku v puščavi, da dospe v oazo miru in sreče, prižgi mi luč na nebu, da me dovede varno do Betlehema, kjer me čaka preporod in moč!w . . . Polnoč. Zvonovi ne pevajo nocoj, zvonovi rajajo. In vse je tiho, mirno, in vse je »rečno in sveto. Jaz sem pokojen, z lahko nogo spem za glasom zvonov, moje oči se srečavajo z zvezdami in jih pozdravljajo: *mir vam bodi“, in zvezde migljajo in vračajo pozdrave moje, in vse stvarstvo se je prelilo v mojo radost in moja radost je objela vse .. . Saj imam vse kar sem prosil: mir, pozabljenje, luči ... . Objema me vzduh kadila, slepijo me lestenci, moja duša se dviga s kadilom'tja gori, moje srce utriplje hitreje, burneje. To je moja duša danes, velika, sijajna katedrala. In v njej vse raja, vse vre in moli in prepeva in poje in šumi in doni in hvali in vriska in plače ra dosti in sreče: „Gloria, gloria!“ J. Mo ho rov. minjal smrti papeža Leona XIII., govoril ! je nekaj tudi o „vetu*<, do katerega ima pravico Avstrija pri volitvi novega papeža. Ta „veto“ sicer ni utemeljen v zakonu, in cerkev ga tudi nikdar izrecno ni priznala, vendar pa je bil v navadi in ga je Avstrija vršila s Francijo in Španijo, in sicer vedno z vspehom. „Ve-to“ pomeni bolj željo, nego svarilo, in ne more razveljaviti izvolitve. Glasovi o poročilu Goluchowskega- Z zgoraj navedenim poročilom našega ministra za zunanje zadeve, baviio se je te dni skoro vse domače in inozemsko časopisje. Domači vladni listi so je slavili kot izvrstno, odkritosrčno in jasno, dočim je je označilo posebno tostransko neodvisno časopisje kot kon-fuzno in neodkritosrčno. Glede irredentovskih manifestacij v Italiji pravi dunajska „ReichswehrM, da je minister Goluchovvski prevelik optimist, ko jim noče priznati nobenega pomena. Oficijozna Italija mora biti Avstriji vsaj navidezno prijazna zaradi svitlih kronic. Zato’pa se ne sme tudi pokladati prevelike važnosti na izjave italijanskega ministra za zunanje zadeve, ko je znano, da je večina italijanskega parlamenta vse drugačnega mnenja. Angleški listi so se še preoej povoljno izrazili o poročilu, so pa mnenja, da na Balkanu ne pojde I ako gladko, kakor meni Goluchovvski. V Turčiji in Bolgariji pa so vihali nosove, ko so či-tali levite, katere jim je bral Goluchovv-ski. Ustaši pa se za te levite prav nič ne zmenijo. 2-mesečni proračunski pro vizorij. Proračunski odsek ogrske delegacije je vsprejel 2-mesečni proračunski provizorij. V petek bavil se je s to zadevo tudi proračunski odsek avstrijske delegacije. Čehi so podali v ti seji izjavo glede svojega stališča napram proračunskemu provizoriju. Izjavili so, da bodo radi splošnega političnega položaja glasovali proti proračunskemu provizoriju. Krama? je povdarjal, da to store posebno radi svojega stališča napram osrednji vladi. Imenom jugoslovanskih delegatov je izjavil dr. Šušteršič, da je stališče slovenskih in hrvatskih zastopnikov v bistvu enako zastopnikom češkega naroda, in da bodo radi tega tudi oni glasovali proti proračunskemu provizoriju. Konečno je bil sprejet provizorij z vsemi glasovi ra-zun onih dr. Kramafa, Stranskega, Šušteršiča in Verzegnassija. V petek je ogrska delegacija tudi v plenumu vsprejela 2-mesečni proračunski provizorij. V avstrijski delegaciji se je to zgodilo v soboto. Pri'ti priliki je imel dr. Krama? tako oster govor, kakoršnega v delegacijah še ii bilo slišati. Kramar je očital ministerskemu predsedniku dr, KOrberju, da je krono napačno informiral in da na brezvesten način zlorablja avtoriteto krone za svoje namene. Predsednik Gautsch je govornika opomnil, naj ne vlači krone v debato, na kar mu mn je dr. Kramarf odgovoril: „Jaz le želim, nuj bi tudi ministerski predsednik Kdrber no vlačil krone nič drugače v debato, kakor jaz. Kčirber zlorablja avtoriteto krone, da prikrije ž njo svoj lastni bankerot. Korber je ruiniral državne finance in uničil parlament. Avstrija je postala podobna nekakemu močvirju’'. Konečno je zahteval dr. Kramar notranji uradni češki jezik in češko vseučilišče na Moravskem ter dejal, da čehi ne odnehajo prej od obstrukcije, dokler tena ne dobe in obstroirali bodo tudi zaradi tega, da se ne bode moglo reči, da v Avstriji zmaga le nemška obstrukcija. Za njim je govoril tudi jako živahno dalm i-tinski poslanec Bianchini. Bianchini se se je pečal s poročilom Goluchovvskega. Rekel je, da je ravno trozveza kriva tlačenja nenemških narodov v Avstriji. „Ve-tou pri papeževi volitvi žalil je srca avstrijskih katolikov. Govornik je trdil, da je bil stavljen „veto“ na željo Nemčijo, t. j. tiste države, ki nas ponižuje, kjer le more. Še hujša žalenja pa nam nalaga minister za zunanje zadeve nasproti Italiji Ako se pomisli na demonstracije, ki so Be vršile proti Avstriji po vsi Italiji, in sicer na javnih ulicah, na vseučiliščih, na shodih in sploh povsod, morali bi se vprašati, ali je med Avstrijo in Italijo že nastala vojska, ali jo pa vsaj misli Italija Avstrij1 napovedati v najkrajšem času. Ne! Italija je naša najboljša zaveznica, in grof Goluchovvski bi zanjo vse žrtvoval, čudni so taki diplomati, ki žive v tako tesnih objemih z zaveznico, ki nas pri vsaki priliki napada in žuli. Govoreč o trgovinskih pogajanjih z Italijo, rekel je Bianchini, da bode v prvi vrsti grof Golunhovaki kriv na VBeh oso-depolnih posledicah za našo vinogradnike, ako bi bila v novo trgovinsko pogodbo zopet vsprejeta vinska klavzula. Ko je za Hianchinijem govorilo še nekaj govornikov, vsprejet je bil dvame-sečni računski provizorij tudi v drugem branju. V nedeljo bil je dvamesečni proračunski provizorij vsprejet tudi v tretjem branju. Delegacije Be snidejo zopet po novem letu. Politični pregled. V ogrskem državnem zboru se še vedno nadaljuje obstrukcija proti re-krutnemu kontingentu, in ni gotovo, da bi bil isti vsprejet v teku tega leta. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in ogrska kriza. — Poslanec Scheicher je na nekem shodu povedal izrek prestolonaslednika Franca Ferdinanda o ogrski .krizi. Nadvojvoda je dejal: „Ogrska kriza bo rešena, kadar prikorakamo na Ogrsko“. Poklicanje rezerve na Ogrskem. — Ozirom na naredbo vojnega mini-sterstva, odredil je cesar, da se pokliče k aktivnemu službovanju, oziroma da se pridrži tudi po časn rezervnih vaj, dokler bo neobhodno potrebno za popolnenje predpisanega prezenčnega stanja, moštvo zadnjih treh nabornih let nadomestne rezerve vstopivše moštvo iz dežel ogrske krone. Poštenost mej inadjarskiml poslanci. — Imunitetni odsek ogrske zbornice je sklenil, izročili Bodiščem naslednje poslance: Poslanca Ugrona radi goljufije in občinske krivde; poslanca Czavolskega radi poneverjenja; paslanca dr. Pavla Nessija radi poneverjenja denarja njegovih klijentov; poslanca Valentina Eiit-vOsa radi ponarejanja hranilnične knjižice in poneverjenja. Med Italijo in Avstrijo eo je zadnje tedne, predno neha trgovinska pogodba, razvil živahen trgovinski promet. Iz naše države prihaja velika množina konj in lesa. V Vidmu je bilo samo en dan izloženih 4000 voz lesa, ki je prišel s Kranjske in Koroške. Še silnejši je uvoz laških vin v našo monarhijo. V 16 dneh je prišlo 120.000 hektolitrov vina iz južne Italije in 100.000 hektolitrov vina iz Sicilije v Avstro-Ogrsko. Za slučaj, da se trgovska pogodba med našo in italijansko državo razruši, pripravlja vlada v Rimu kraljevi odlok, v katerem določa carino 18 lir za voz lesa in 100 frankov za vsakega konja iz Avstro Ogrske. Rszun tega bo določena carina za kovinsko in stekleno blagu s Čiškega, kože, pivo itd. Odlok bi stopil v veljavo takoj z novim letom. Protiavstrijske demonstracije v Italiji. — nInformation“ javlja, da se na Laškem nadaljujejo demonstracije proti Avstriji. Voz avstrijskega poslanika pri Vatikanu je bil ometan z blatom. Te dni so vseučiliščniki v Himu zažgali sliko avstrijskega cesarja. Krbski kralj in morilci kraljeve dvojice. — Listi prinašajo vest, da bode kralj Peter I. odstranil z dvora vse one častnike, ki so se udeležili umora kraljeve dvojice. Istotako da bodo odstranjeni krivci na omenjenem umoru z vseh uplivnih mest, na katerih so bili nastavljeni. Dopisi. I/, Stil rij, 22. dec. — Za praznik sv. Šlelana še je napovedal Kopač v Ajdovščino. „Srčno me veseli, priti vendar enkrat v belo Ajdovščino*, piše „Cvekuu. Ta je bil pri _Robku-* izvoljen načelnikom socijalistov. Mož pa ima smolo. Ne samo, da jih je že 5 v najnovejšein ča^u odstopilo, da se mu torej armada manjša, ampak je tudi iz tvornice odpu ščen, kakor čujemo. V tvornici bo pustil prelepe spomine. Naj si le izpraša svojo vest pa bo vedel, kaj mislimo. Marsikdo se bo oddahnil, ko „CvekaH več ne bo. Tajnik, torej duša vseh mokračev, pa ni nihče drugi kot doslej malo znani Kastrin „Cenek“ iz Šturij. On je imol nalogo, da je Kopača pri „Rebku-* pred-«tavil. To je izborno rešil. Pričakoval je Kopača pri vratih s polenom v roki in pa svoj beli „facolM je bil nanje navezal. Vsak si lahko misli, k»ko ganljiv je bil ta prizor. „Ceneku“ so se kar oči iskrile, ko je „odrešenika“ zagledal. Za soboto ima napisan že cel svoj govor. Da ne bo „Cenek“ še le v soboto svetovnoznan postal, smo ga hoteli že danes povzdigniti. Sploh se kaže, da je naš „Cenek" velik talent. Obžalujemo, da Polak daje prostora tem ljudem. Sicer pa se veselimo že naprej Kopačevega prihoda. Samo nikar ne zborujte pri zaprtih vratih, ampak javen Bhod skličite, potem vam že danes kličemo: na Bvidenje! Srednje. — Tukaj na Srednjem imamo pri cerkvi av. Trojice porednega cerkovnika. Danes ti zvoni 10 do 13 minut po peti uri, jutri pa !2 do 14 minut pred peto uro. Skupaj zvoni 16 minut po šesti uri. Kolikokrat da je zaspal v tem adventu, da ni zvonil rv. jutra, bom povedal drugikrat. Dokazano je torej, da e bil cerkovnik kriv tistih nepotrebnih Btroškov zaradi cerkvene ure, ker ni imel skrbi v tem, kar je bilo njemn v korist. Naj bi vendar cerkveno oskrbništvo na Srednjem enkrat napravilo rod, da bi se zveBti in udani duhovnjani toliko no jezili. Zahvala. Podpisano uredništvo se iskreno zahvaljuje vsem čč. gg. duhovnikom slovenskega in furlanskega dela, ki so čestitali na našem nastopu proti listu »II Popolo« in njega dejanskemu uredniku. Hcči moralno, da so nas te čestitke srčno razveselile. To nam daje pogum, da vztrajamo in se v bodoče tem po-gumnejše postavimo v boj proti vsem spletkam, proti korupciji, proti švindlu, terorizmu in nepotizmu. Tega Bog varuj našo milo domovino! UredniStvo. Novice. Smrtna kosa. — Umrl je 21. t. m. nagle smrti na svojem stanovanju g. Ivo baron Benko pl. B o j n i k, c. i kr. mor-nnrični kapitan. Zadela ga je srčna kap. Tiuplo so prepeljali v vojaško bolnišnico. Umrl je pretečeni petek zvečer v Št. Potru pri Gorici po kratki a mučni bolezni (pljučnici) v 68. letu svoje starosti obče spoštovani mož, poseBtnik in občinski odbornik, Anton Furlan. Kako so ga občani ljubili in spoštovali, to se je pokazalo pri njegovem pogrebu v nedeljo popoludne. Tako veličastnega pp-greba že dolgo časa ni bilo v Št. Petru. Občinski odbor, ki se je z g. županom na čelu udeležil pogreba, mu je poklonil venec b trakom in napisom, in to popolnoma opravičeno, saj je bil blagi pokojnik dolgo vrsto let moder občinski odbornik. Pevski zbor pod vodstvom ,g. nadučitelja mu je pa na pokopališču za-pol v slovo ganljivo žalostinko „Jamiča tihau. Blagi pokojnik je zapustil tri sinove in eno hčer, kateri vsi so že preskrbljeni. Naj počiva v mirul Imenovanje. — Kancelistom pri c. kr. tržaškem namestništvu jo bil imenovan te dni orožniški stražmešter g. F,r. Čebokli. Za slroti&čc oziroma za kalol. društvo detoljubov so darovali : P. n. gg. M. S. 1 K, J. S. 1 K, K. G. 1 K, A. K. 1 K, B. M. 8 v, Anton Grbec 1 K, N. N. za kazen izgovorjenih ptujk 12 v. Za „Alojzijcvišče“: Preč. g. Jož. Skočir 10 K, preč. g. Pr Zakrajšek 3 K, I. K. t K, neimenovana 6 K, preč. g. župnik Kolavčič je nabral v Solkanu : 513 kg krompirja, 78 kg ječmena, 127 kg turšice, 49 kg ajde, 14 kg fižola in v denarju 88 K (med temi 10 K od g. pl. Grimmerja). — Bog povrni stotero blagim dobrotnikom ! Za „Boi|dnico“ v JSol. Doinu“ prejela uprava „Prim. Lista14 10 K, katere so darovali slovenski in hrvatski bogoslovci v Gorici. Pri volitvi v komisijo za odmero osebne dohodnine dne 29. t. m. naj opravičeni volilci glavarstva „Gorica dežela" III. skupina vpišejo na glasovnice za uda: č. g. Jožefa Mašera, vikarja v Št. Mavru in g. Franca Berce, posestnika in župana v Dornbergu. Za namestnika pa č. g. Antona Berlota, župnika na Vogerskem. Glasovnici morata biti od volilca lastnoročno podpisani. OJdasta se ali osebno na dan volitve v volilnem prostoru ali pa se poš-Ijeti po pošti. Glasovnicama mora biti pridejano „volitveno poverilo14. Kdor ne gre osebno volit, najprimernejše odda podpisani glasovnici zaupnemu možu, da zanj opravi volitev. Prcinemhe pravil ..Slovenskega katoliškega delavskega druSlva* v Gorici je namestništvo potrdilo. V kratkem bo občni zbor, uh katerem se bodo vršilo volitve po novih pravilih. „1/ Kr,o dol Lilorah*" ho izhajal po novem lelu vsaki dan. To je lep napredek, katerega sc veselimo, knkor bi ge veselili, če bi m< gli o slovenskem katoliškem časopisju kuj takega naznaniti. Kdo je „Sočo“ nnbrisal ? — V št. 94 je pisala *Soča“, da hoče župan Pavlica nabrisati posestnika Bandelja. Pravi, da >jre ** neko zemljišče, katero jfi imel očka župan v najemu, katero pa ima priti sedaj po pogodbi z lastnikom v najem omenjenega Bandelja, ki je v to svrho potrebno svoto takoj plačal lastniku, ko nta so dogovorila glede najema Pavlica pa da jo drezal vmes in vsled nekega pogovora z lastnikom sili biti Se naprej najemnik, dasi nima za to nikako pravice. Bandelj daje popolnoma v svojem pravu in so mu ne moro nič zgoditi, ako pa pride do tožbo, bo pokaže Pavličevo početje v tej reči v vsej nagoti. Tako „Soea“ I Dotična tožba je zdaj že končana. Handelj je moral vse stroške plačati, Pavlica pa je še dalje najemnik. Čudno, da ni „Soča“ dobila o tem še nobenega sporočila... Kdo je „Sočo“ nabrisal ? Pravde drugi konec. — Znani naš prijatelj praša v listu „11 Popolo11, katere u s t a n o v o (istituzioni) in katere osebe da smo imeli v mislih v zadnjem članka: Konec pravde? To je zopet solhtikj, kajti o ustanovah ni bilo govora v našem članku. Sofist rabi to besedo, kor bi rad na vsak način od>. mil naša namigavanja od svoje osebe. Tudi o raznih osebah ni bilo govora v zadnjem članku, ampak le o eni osebi, ne moralni, ampak lizični —. Roga smo prav za prav mislili, ve pisec tistih vstic ravno tako dobro, kakor mi Ako bi mn delal pa kak dvom v tem oziru res preglavico, vprašaj goriške vrabce ali pridi k nam in mu posodimo za kratek čas čudovito zrcalo. Treba mu bode le na glas prečitati svoje vprašanje v „Popolu“ in potem v zrcalo pogledati. Tam dobi odgovor ... „11 Popolo11 nas nekako milo prosi, naj vendar nehamo metati kamenje na vse strani. Kdo bi ae tem besedam ne smejal? Ali nam ni nprav on v začetku zapretil, da ne smemo metati nanj kamenja, ker da imamo klobuk iz stekla? Dasi imamo, kakor pravi, klobuk iz stekla, smo Be vendar pogumno podali v boji In danes? Naš klobuk, čeprav bi bil iz stekla, je cel, vi pa ležite na tleh... Spomnite se zdaj na prve kamene, katere ste brez vsakoga vzroka vrgli na nas: Cappa di vetro, spirito malignatore itd. I Toliko naj zadostujo za danes. Bližajo se prazniki in zdaj hočemo začasno mirovati. Po praznikih bomo napravili, če bo treba, pravde tretji konecl V svoji bogati zalogi hranimo o sofistu dobro zadete fotografije iz raznih dob in različnih stališč. Kakor smo pa že rekli, porabili bomo te delikatnosti v sili... Za božičnico ga vprašamo še, če pozna te-le stihe, ki so bili pisani v po-lupreteklem času o nekem G. G.: „divo vegliardo, polente ognora ad abbattere la tiara e il vile imperou... Zahvala. — Podpisani odbor se najtopleje zahvaljuje društvenikom, dobrotnikom in podpornikom, kateri so na razne načine pripomogli k sijajnemu duševnemu užitku in obilnemu gmotnemu uspeha božične veselice. Posebno zahvalo pa požrtvovalnemu g. J. Srebrniču, vrlim 'pevcem in dragim sodelovalkam in sodelovalcem; domačim obrtnikom, trgovcem in zasebnikom, kateri so tekmovali z darili za zanimivo in bogato srečkanje. Enako tadi mnogim trgovcem v Gorici, kateri so darovali različnega blaga za srečkanje in otročiče. Bog ohrani in pomnoži rodoljubno požrtvovalnost, da vzdržimo našim nežnim otročičem tako koristno zabavišče. Odbor „Otro š kega vrtau v Solkanu. Vabilo na „Božlčnico“ katero prirodi dekliška šola „Elizabetiščeu v Tomaju dne 26. in 27. decembra t. 1. ob 4. uri popoladne v šolskih prostorih. Vstopnina 40 vinarjev, sedeži I. vrste 1 K. Predplačila se z ozirom na blagohotni namen hvaležno sprejemajo v korist „Eli*abetišča“. Vspored: 1, Pesem: Božična; 2. Prolog, govori Amf Adelinda; 3. V Rim, predstava v treh dejanjih s petjem in /. živo podobo v proslavo sv. očeta Pija X; 4. Pesmi med posameznimi dejanji: h> Gorska cvetlica. Laharnerjova; b) moje cvetlice, Laharnerjova; c) Papeževa himna, in sviranje na harmonij; 6 Deklamacije božične in novoletne; 6. Božična igra v jednem dejanju ; 7. PcBcm: Božična; 8. Živa alika: Svetn družina z angeli. — K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje šolske mladine vodstvo I i z a b e t i š č a“. Cvetoča jabolka. — Nekdo nam je včeraj poslal sveže jabolčno cvetje. To je pač zelo redka prikazen. Pošiljatelj pa je pozabil zapisali kruj, kjer raste lista jabolka. Missa pro defunctis ad duas voecs aei|unles organo comltautc. — To je najnovejše prekrasno delo našega vrlega gorskega skladatelja gosp. Janeza Laharnarja, organista na Št. Viški Gori. Dobiva se za 1 K 20 v pri skladatelju na Št. Viški Gori (p. Slap ob Idriji). Priporočamo prav toplo I Popolnitvcni tečaj za mizarje. — Zavod za pospeševanje male obrti je poskrbel, da se otvori v Gorici popolnit-veni tečaj za mizarje, ki bode trajal od 4. januvarja 1904. do 13. februvarja. Predavanja se bodo vršila ob nedeljah in praznikih po 5 ur zaporedoma. Tečaj se otvori, ako se oglasi najmanj 10 slušateljev. Več kot 14 pa se jih ne vsprejme. Oni, ki bi se hoteli udeležiti omenjenega podaka, zglasijo naj se do 31. t. m. pri zavoda za pospeševanje male obrti. (V kupčijski zbornici.) Trgovska zbornica. — V pon-deljkovi seji trgovske zbornice je srečkanje določilo, da se pokliče g. O b e r-snela iz Divače kot zborničnega svetovalca, ker se ni g. J u r e t i č iz Kobarida odzval pismenemu pozivu v roku 8 dnij, da vsprejme čast zborničnega svetovalca. — Zbornica se je izrekla ugodno glede tarife javne tehtnice v Dornbergu. Isto tako se je zbornica izrekla ugodno glede nameravane upeljave brzojavne službe med Štanjelom in Dutovljami. Božične počitnice na tukajšnjih srednjih šolah trajajo letos do 4. januvarja, ker je šolska oblast odredila, da je 2. januvar poduka prost. Kontlscirana božična drevesca. — V soboto so konfiscirali na tukajšnjem mestnem trgu 136 mladih jelk, ki so se prodajale za božična drevesca. Zgodilo se je to vsied prekršenja razglasa tolminskega okrajnega glavarstva, po katerem morajo biti taka drevesca, ako se jih hoče prodati, priskrbljena s posebnim pečatom ter mora imeti prodajalec posebno dovoljenje od zgoraj omenjene oblasti. Drevesca so bila last Antona Beligarja iz Ravnice. Občinske volitve v Ločnlku. — Prejšnji teden so se vršile v Ločniku občinske volitve, ki so trajale več dnij. Nasproti sta si stali kmetska konservativna in pa radikalno italijanska stranka, ki je bila do sedaj v ti občini na krmilu. Borba je bila huda in italijanska radikalna stranka upala je do zadnjega na zmago. Ali zmotila se je pepolnoma v svojih računih, kajti zmagala je pri volitvah kmet-sko-konservativna stranka. llbila se je v Solkana v nedeljo predpoludne mati več nedoraslih otrok, okolo 40-letna Bensa Lacija. Šla je namreč na potok, ki se zliva med Btrmim skalovjem blizu pokopališča v Sočo, da bi oprala nekaj cunj. Pri ti priliki so ji je spodtaknilo in je nesrečnica padla med skalovje ter se tako hudo poškodovala, da je že po kratkem času izdahnila svojo dušo. V Kobaridu — poštne zadeve. — Glede dostavljanja poštnih pisem je treba konečno res izreči opravičeno ne-voljo. Poštni vozovi prihajajo zadnje čase po dve uri in še kasneje iz Gorice v Kobarid. Kdo in kaj je temu vzrok ? G. in kr. poštno ravnateljstvo naj blagovoli poizvedeti za vzrok temu in naj čim prej uredi to nerodnosti 191 oseb došlo Iz Amerike. — V pondeljek pripeljalo se je iz Amerike v Ljubljano 191 oseb. Nedolžna na smrt obsojena. — Dne 11. novembra I. 1898. se je na kramarici Ani Kraneinger v Siegetschaftu v okraju Mattinghofen na Gorenjeav-slrljskem izvršil roparski umor. Pri porotni obravnavi 15. julija 1. 1899 v Riedu so bili od treh obtoženih: Matija Gietzinger oproščen, obsojena pa sta bila k smrti na vedala Terezija Gietzinger ia 1 neki Karol llaric!, kateremu je pa pozneje cesar milostnim polom spremenil smrtno kazen v 20 let ječe. Terezijo Gietzinger ho pripeljali v žensko kaznilnico v Schvvaz na Tirolskem, Kurola llarterja so pa oddali v kaznilnico Suben, kjer je lani umrl. Pred nekaj dnevi pa je prišlo k orožniškemu postajevodji v Kirchbergu na Gorenje Avstrijskem 16-letno kmetsko dekletce, katero je s stresočim glasom povedalo, da jo pošilja nje mati povedat, da pravi morilec je njen oče kmet Mat Kaufmann iz Thalhausana. Kaufmanna so orožniki prijeli v gostilni. Ko so mu povedali, da sta ga izdala žena in hči, ker jima ni dala veBt miru, se je zgrudil, skoro na to priznal strašno dejanje ter tudi pripoznal, da je Terezija Gietzinger nedolžna in da jo bil tudi v ječi umrli Karol Hartel nedolžen I Povedal jo, da je oropal umorjeni kramarici dvoje hra-nilničnih knjižic in da je denar ene knjižice že zapravil, drugo knjižico je pa sežgal, ker je to zahtevala žena, kateri se je izdal. Terezija Gietzinger je nedolžno sedela nad 4 leta v ječi, eno leto pa je presedela v preiskovalnem zaporu. Ko je zapustila kaznilnico, dal ji je ravnatelj 50 gld. kot prislužen denar in sedaj dobi tudi še nekaj odškodnine, kolikor so jo odškodovali. V ječi je dobila prej zdrava žena jetiko, govori le s težavo, ker 4 leta ni Brnela nič govoriti. Zaman je bilo pri porotni sodbi vse njeno zatrjevanje, da je nedolžna. Sledovi krvi so govorili proti njej. In ta kri je bila kri — kokoši, katero je isti dan zaklala. Pred sodiščem ji pred štirimi leti tega niso hoteli verovati, sedaj ji verujejo, ko je ubogo ženo ta grozna justična zmota spravila na prag norosti. Sedaj je oproščena žena prišla k oni, katera je edina dolga štiri leta verovala na nje nedolžnost, k svoji stari, sivolasi — materi. Ko je došla domov, dolgo časa radi slabosti, ni mogla izpregovoriti nobene besede. Objeti sta se več minut držali mati in hči ter glasno jokali. Tašča — vrag. — V neki vasi se je že več let, kakor so pripovedovali vaščani, prikazoval vrag. Dotični hišni posestnik je bil že tretjič oženjen. Njegova prva soproga se je radi strahu pred vragom ločila od svojega moža, dočim je druga strahu umrla. Ko je bil te dni mož od doma, se je tudi tretji ženi prikazal vrag ter zahteval denaria. Žena je rekla, da naj malo počaka, da napravi luč, in gre pod streho po denar. Tedaj pa se je vrag z izgovorom, da kot kralj teme ne more videti cemljske luči, in da pride pozneje, oddaji). Žena pa je mesto po denar šla po hlapca, ki se je z debelo gorjačo oborožen postavil za peč ter pričakoval vraga. Ko se je četrt nre pozneje vrag zopet priplazil v sobo, začela sta z gorjačami biti po njem, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nato sta prižgala luč, vzela dotični postavi kozjo kožo in rogove ter spoznala v vragu taščo. Ker se je stanje 63letne starke vedno slabšalo, poslala sta po zdravnika, toda ta jo je našel že mrtvo. Vse le z la3yo! — Nekje na Nemškem (Rheinland) natisnilo se je in raztrosilo med ljudstvo na tisoče listkov z naslovom: „Vera in učenost11. Na istih je med drugim čitati tudi to: „Boga ni!“ ker ravno učeni možje, ki so se z naravo pečali, ao bili nevernki, kakor Kepler, Kopernik in Sacchi. Je pa ravno nasprotno! Kepler, eden najimenitnejših astronomov, ki je dognal, da se vsi planeti sučejo v elipsah okolu solnca, bil je veren protestant, tedaj ne nevernik, bogatajec. Kopernik (prav za prav Copernik), ki je dognal, da se okolu stoječega solnca suče naša zemlja in ki je določil čas in kako se to godi, ta slavni zvezdogledec bilje korar (kanonik) v mestu Frauenburg, tedaj zopet ne nevernik in bogolajec. Sacchi, Blavnoznani učenjak, bil je ponižen in pobožen jezuit, tedaj duhovnik. — Toda... tako je. Naprednost napreduje v tem, da laže, podira, obrača, taji tudi zgodovino, Bamo da resnice ne pove. — Žalostno! da se s tako podlim orožjem bojujejo sovražniki cerkve in da z lažjo odvračujejo verno ljudstvo od vere. Lepa taka učenost! Strast oslepi človeka. „Premagaj strast, rekel je slavni Paška!, in jutri boš veren !“ Ko je 1. 1847 bogotajec H. Heine obolel in se vlegel, rekel je prijatelju: „ Verujte mi, meni močno bolnemu, kar vam zdaj povem. Jaz spoznavam, da je Bog, stvarnik vsega; noben pameten človek ne more lega tajili in lo so ve-rerovali vsi narodi". Tako je govoril, ko je iinel smrt pred nonom. Ko je pa zopet ozdravil, je na vse lo zabil in se udal prejšnjemu umazanemu življenju ; živel je zopet, kakor bi Boga ne bilo. Prva božja pot! — Ta je zdaj i Loardes na Francoz kem. Tje priroma 1 vsako leto okoli 1,000.000 Ijudij od vseh strani svela, dojde pa leto k letu po 80.000 priporočil k čudoviti jami prikazni in po 20.000 zahval za pomoč in vsli-šane prošnje. — Tii se je brezmadežna Devica prikazala osemnajstkrat I Dobro mu je povedal I — Spreobrnjeni zamorec se snide necega dno z luteranskim pastorjem. Pogovarjata se o tem in onem. Pogovor pride tudi na vero. „Mi lulerani imamo pravo vero, ker mi smo bili prej, ko vi Rimljani11, pravi luteranec. Zamorec na to: „Čo ste bili vi luteranci prej ko mi, kako je to vendar, da je apostel Pavel pisal list na „Rim-ljane“, v vsem svetem pismu pa ne najdem, da bi bil katero pi3al na „Lute-raue“ !? Jaz mislim, če so bili za časa sv. Pavla lutorani in so bili ti kaj pri srcu sv. Pavlu, da bi bil gotovo spisal vsaj en list tudi njem. Teh pa ni bilo, zato jim tudi nobenega lista ni pisal“. In šel je zamorec svojo pot! „Veliklu Mommsen. — Kakor znano, je bil ranjki Mommsen jako prevzeten in vase zaljubljen pruski človek. Nekoč se mu je primerilo to. Pri shodu krščanskih epigrafikov v Rimu je de Rossi pozdravil navzoče in rekel tudi, da si šteje v posebno čast, da more pozdraviti tudi moža, ki ga more po vsej pravici nazvati „očeta krščanske epigrafike-. Mommsen pri teh besedah vstane in bo z zadovoljstvom prikloni na vse strani. Rossi, vsled tega iznenaden, se vendar ni dal motiti in je nadaljeval: Ta mož je jezuit Garucci .... Kakšen obraz je neki naredil pri tem Mommsen, ki je kot prevzeten protestant zelo sovražil in zaničeval jezuite I Novo strelivo je iznašel angleški polkovnik Hope. Strelivo se imenuje ve-loksit ter so ne razpoči, ako se ga tolče, ker ni v njem ne žepla, ne fosfora, ne nitratov. Tudi mokrota ma ne škoduje. Veloksit je brez dima ter pripraven za vsakovrstno strelno orožje. Človek in stroj. — Neki angleški strokovnjak predočnje, koliko delavskih moči nadomestujejo obrtnikom stroji, in sicer: eden delavec in dva učenoa moreta izvriiti sedaj toliko dela, kolikor ga je izvršilo pred malo leti le 100 tkalcev. Stroj i enim delavcem naredil je v določenem času toliko podkev, kolikor bi jih moglo v istem času narediti le 500 pomočnikov. Stroj za žreblje nadomestuje 1000 delavcev. En lončar naredi dandanes toliko, kolikor je poprej komaj izvršilo 1000 lončarjev. Še imenitnejše je razmerje v pristanih, kjer nadomestuje vsak mornar na tovorni ladiji 2000 delavcev. Urar more s pomočjo stroja narediti 200 do 300 nr letno in si prihrani na ta način 85 odstotkov ročnega dela. Serum proti jetiki. — Dr. Mar-morek v Parizu je iznašel zopet neki serum proti jetiki in bode te dni imel javna predavanja o njem. Dr. Marmorek je poskusil svoj serum pri jetičnih ljudeh in tudi pri živini. Pri teh poskusih so bili navzoči tudi drugi zdravniki. Uspehi so bili baje najboljši tako, da trdi dr. Marmorek z vso odločnostjo, da je iznašel gotovo zdravilo proti jetiki. Taschenbuch 1904. — Tako je ime prekrasnemu žepnemu koledarčka (notesa), ki ga je izdala „državna zveza nepolitičnih društev krščanskih delavcev" na Dunaju. Ta koledarček priporočamo toplo. V njem jo letos obrazložen program krščansko-socijalnega delavstva. Koledarček je tedaj vrlo zanimiv in koristen. Naroča se pri: „Reichsverb?ad der aichtpolitischen Ve-reinigungen christlicher Arbeiter Oster-reichs", Wien Vil., Westbahngasse 40. Cena 72. vinarjev. Odprto pismo I Gospodu lekarju K. Germanu v Belo varu (Hrvatsko). S pomočjo VaJe živ(jenjBke eienco sem popolnoma ozdravel od moje dolgoletni* bolezni. Pri tej priliki »e Vam najsrčnejše zahvaljujem in obveščam javno vie, da je Germanova žirljenjika eienca najbolje zdravili a želodčne bolezni in hemoroide (zlato žilo). P..iim le 6 steklenic za gvojega prijatelja. Sč »poitovanjem Anton Gregorič, c. kr. poitni poduradnik. Trst, 11. decembra 1908. W 9 ® Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje novo delavnice v lastni hiši na Kolehih pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po zelo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. mojtera. Ivan Bednarik Proda se gramofon m ainorikanskega sistema najbolje vrsto z; 22 velikimi »pecijalnimi plalami, ki je stala vsaka 13 kron, skupno z aparatom 600 K; zdaj se proda vse skupaj za 280 K. Gramofon je prav malo rabljen in v dobrem stanu. Rabila ga je bogata družina le nekaj ča^a. Naslov pove naše upravniJlvo. priporoča svojo jggggaegBgSgg^ggj knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Kuštrin |£ Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mesta in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: SantoB, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 8 i, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. jtnton JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tadi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod ■: M naročevalec sam lahko določi. 99 ^ Harški kanarčki' najfinejše pasme ostalo mi jih je še 6 parov, katere oddam po io kron parček. Dalje oddam pod tovarniško ceno da se jih znebim še 3 gramofone (zonofone.) A. Jerkič, fotograf, Gorica. Krojaška zadruga (Jopica, (gosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame i« gospode, modne barhente. in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najniže mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. Dr,m: (3 Odlikovana I. 1903 s častno diplomo in zlato svetinjo q , svočar, Gorica — ulica sv. Antona št. 7 Gorica Priporočam preč. ecikvcnlm prcdHto|nlštvom ter p, n. slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče Ke: po K 41*0. .Jam M m t 2000 K m pristnost. Sveče za pogrebe in (Uranska nr/.HvollJiivn po zelo ni/kl ceni. Imam v zalogi kadilo, stonjo in slekla za večno luč, med niijliolišili vrst. (fif Odlikovan trikrat sd srebrno svetinjo in onkrat. m6 na-w služnim križcem in Blato kolujno v Rimu. 'S' OOOOOOOOOOOooooooo« I 'J Krami« razglednice in voščila z lepimi slovenskimi prislovicaini, kakorsne se druuod ne dobijo zn božične in druge praznike, za novo leto in za godove |j,jM komad od -I do 14 vin. z izdatnim odbitkom za razprodaj.ilee. Pisarniške in šolske potrebščine: uraden papir, lep, bel, 1000 pol od.................k N — navzgor ovitki (koverte) n tlakom 1000 komadov od............0’ ., papir iu ovitki v škatli za 100 pisem od............. |'N0 •• posetnice (vizitke) 100 komadov s tiskom od..........I' ,, škatla peres, 144 komadov od.........................000 spovedni listki s posebnim besedilom 1000 komadov črni 5 K, rudeči I) K Razne druge potrebščine: molitvene, šolske, trgovske iu druge knjige, tiskovine za diiliovnlje in županije po tiskarniski eeui; žepni nožiči, listnice, inošniirki, tobačnice Itd. imr Vse po mogoče nizki ceni. Za naročila se nljudno priporoča G. LIKAR, v Gorici, SomeniSka ulica Stov. 10. ..J3.JUU1.JUU5 rsssssssssrsssssssssssjrssssssssfjč rsss* vg \ % Odlikovana civilna in vojaška krojaška delavnica Anton-a Krušič-a, Gorica, ul. Jos. Verdi 33. J3ogata zaloga domačega in angleškega sukna. Velika izber izgotovljenih oblek za gospode in dečke, površnih zimskih sukenj, havelokov itd. jvfaročila po novi meri se izvrše s posebno natančnostjo. w MM M Po Gorici se splošno govori,