ZAKON O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V VELJAVI
Pri vsaki gradnji upoštevati mnenje KS
Inlervencijski Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč je Ijubljanskim urbanistom »vzel« okrog 750 hektarov zemljišč, ki so v prostor-skih razvojnih načrfih predvidena za pozidavo tako s stanovanjskimi soseskami, induslrijo ali objekti družbenih dejavnosti. Najmanj ležav bo pravzaprav v naši občini, saj je kljub temu, da je največja med Ijuhljanskimi, zemljišč prve in druge kategorije le nekaj manj kot 70 hektarov.
To scveda ne pomeni, da vsa druga lahko pozidamo. Nasprotno. Varovati moramo tudi tista, ki po veljavnih merilih ne sodijo med najboljša za kmetijsko pridelavo. Člani naše-ga izvršnega sveta so sc zavzeli za to, da bomo pri vsaki gradnji v občini upoštevali tudi mne-nje krajevnih skupnosti, ki naj bi, praviloma, najbolje vedele, katera zemljišča za kmetova-nje niso dobra.
Prva naloga je zdaj izdelava prostorskega plana, ki bo upošteval tako zakon kot tudi potrebe kmetov in pri tem bodo morali kme-tijci in urbanisti sesti za isto mizo in najti skupni jezik, saj s tem, da se bodo pogovarjali vsak zase in vsak o svojih interesih, ne bodo ničesar dosegli.
Ob razpravi o posledicah novega intervent-nega Zakona so člani našega izvršnega sveta opozorili na dejstvo. da se bodo ostale ljub-ljanske občine hočeš nočeš morale z novo-gradnjami preseliti na območje naše občine. Nikakor pa ne bi bilo sprejemljivo. da bi zidali le stanovanja. Skupaj s stanovanji morajo ra-sti tudi industrijske cone, ki jih je pri nas zdaj precej in je na njihovih območjih še dovolj prostora.
Hočeš nočeš se bo tako moral uresničiti načrt, zastavljen v smernicah za pripravo do-kumenta Ljubljana 2000, ki predvideva, da se bo začela Ljubljana v prihodnje razvijati proti jugu in ne več proti severu. kjer je že zdaj - za Bežigradom, recimo, okolje zelo ogroženo. zrak dokazano najslabši, poleg tega pa so na tistem območju viri pitne vode, ki bi jih morali še kako varovati.