Na vrtu cvet, na veji ptica, na mi%i praznična potica. Veselo poje aleluja! Velikonočni zvonovi naj zazvonijo najlepšo praznično pesem
in prinesejo radost v srca.
Vesele praznike Vam želimo nadzorni odbor, občinski svet, odbori, občinska uprava in župan Občine Sv. Andraž v Slov. goricah.
Pustne šeme, zimske radosti in prvi znanilci pomladi
uredništvo
Pomlad
Čutite pozitiven nemir, ki se je prikradel v vas, čutite željo, da bi čim več časa preživeli zunaj v naravi? Ja, to je pomlad. Prijetno nas opominja, da se prebuja narava, polje, tudi naš vrt in nenazadnje tudi naše, čez zimo, malce 'zaspalo' telo. Veselimo se sonca, toplih dni, prijetnega dela na polju, sproščenih sprehodov ...
Da nam bo na teh sprehodih res lepo, smo se v soboto, 24. marca pridružili vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo - očistimo svet. Veliko se nas je zbralo, še več bi nas lahko bilo. Tudi to pove, da nismo brezbrižni za svet okoli nas, da nismo brezbrižni kakšno naravo bomo zapustili na-
šim potomcem. Prav je, da pazimo na naše okolje, da bomo sami lahko živeli bolje, v zdravem in lepem okolju, v čistih gozdovih brez odpadkov. Kako lep je pogled, ko greš po gozdu in ni nikjer odpadkov - res za takšen pogled bi se morali vsi truditi, prav vsi. Pohvala in zahvala vsem, ki ste se akcije udeležili, hkrati pa povabilo tistim, ki se tokrat niste udeležili akcije - pridružite se nam naslednjič. Da pa tega naslednjič morda le ne bi bilo treba, prošnja tistim, ki neusmiljeno kazijo in zastrupljajo naše okolje - vedite, da s tem ne škodite le drugim in okolici ampak tudi sebi; prav vsem. Razmislite naslednjič, ko boste odpad naložili na prikolico, a
je to res prav, da ta odpad odvržete v naravo. Brezplačno lahko ta odpad odložite v zbirnem centru CERO Gajke na Ptuju. Stalo vas bo sicer nekaj več časa in bencin do Ptuja in nazaj. A imeli boste mirno vest - to pa veliko šteje. Naj velja slogan naše akcije: Naša občina naj ostane čista in zelena!
Pred nami je velika noč, polna živo pisanih barv, kulinaričnih dobrot in duhovne rasti. Veselimo se je, lepo praznujmo v krogu svojih najdražjih.
Vesele praznike vam želi uredniški odbor!
za uredniški odbor, Bernarda Ban
"Ena ptička priletela, ena drobna ptičica in je prav lepo zapela ena drobna ptičica.
O pomladi je zapela, ko bo gnezdo spletala, ko bo tra'vca zelenela, zelenela lipica."
Iz vsebine	str
Uredništvo	3
Župan	4
Občinski svet in odbori	5
Občinska uprava	5
Društva	7
Šola in vrtec	13
Župnija	15
Ostali prispevki	16
Kronika kraja	26
Nagradna križanka	28
" Lepo je pomlad' na svet', začno ptičice pet' in travnik zelenet'."
" Zvončki in trobentice, mačice, vijolice spet iz zemlje vzklijejo, saj pomlad je tu."
Napovednik dogodkov:
•	nedelja, 8. april 2012, Velikonočno kresovanje na Ostragovi,
organizira: Strelsko društvo TRAP Vitomarci
•	2. do 20 april 2012, Akcija zbiranja starega papirja za fundacijo Pismo srca, pred šolo Vitomarci bo stal kontejner za star papir; prinesite odvečen papir in s tem prispevajte v fundacijo za štipendije otrokom, ki živijo v socialno šibkejših razmerah in se s svojo na darjenostjo uveljavljajo na področjih športa, ekologije, zdravja - znanja, v šolskih in izven šolskih področjih.
•	ponedeljek, 16. april 2012 ob 17. uri Nordijska hoja - prvo srečanje
v prostorih šole Vitomarci. V okviru šole zdravja se bo izvajala Nordijska hoja, vodi Andreja Černel. Bodite športno oblečeni in obuti.
•	petek, 1. in sobota, 2. junij 2012, 12. Tradicionalni Sandijev memorial (nočni turnir v malem nogometu), na igrišču pri šoli (nagradni sklad za članski turnir znaša 1.900 €); organizira: Klub malega nogometa Vitomarci
•	sobota, 23. junij 2012, Veselica z ansamblom Saša Avsenik v Mužah,
organizira: Društvo mladih Vitomarci
•	sobota, 1. september 2012, Muže 2012 s skupino Mambo Kings (Igre brez meja in veselica), organizira: Društvo mladih Vitomarci
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo. Izdajatelj: Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Lektoriranje: Jožica Vršič, Za izdajo odgovoren: Franci Krepša, Odgovorni urednik: Bernarda Ban; Uredniški odbor: Vanja Gaber -Krepša, Ema Ilešič, Kristijan Majer, Jožica Vršič in Bernarda Ban; Naklada: 450 izvodov; Tisk: Tiskarna Saje d.o.o.; Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno št. 376.
Novice občine Sv. Andraž
3
župan
Drage občanke in občani
Dodobra smo že zakorakali v leto 2012. Odkar ste imeli možnost prebrati kakšno zanimivost v našem zadnjem občinskem časopisu je minilo nekaj mesecev. V novi številki, ki je spet pred vami boste, upam da, spet našli kaj zase.
Prva četrtina leta je potekala v luči nenehnih poslavljanj od naših pokojnih občanov, saj praktično ni minil teden, da bi ne bili izvedeli za novo žalostno novico. Upajmo, da je letos bilo tega dovolj in da bo preostanek leta minil v znamenju rojstev. Dnevna politika nas na nek način utesnjuje, saj smo vsi tarče nenehnega poročanja medijev z različnimi vsebinami in cilji, kar nas vse prej kot osrečuje. Vojne, pokoli in nasilje nad ljudmi v nekaterih državah bližnjega vzhoda, Afriki in drugod so pravzaprav že vsakodnevna stalnica poročanja vseh svetovnih medijev. Čeravno je situacija v naši skupni evropski domovini in seveda tudi Sloveniji precej drugačna, smo vendarle precej negotovi pred našo prihodnostjo. Kriza v kateri oz. natančneje pred katero smo se znašli nas vseeno bega in skrbi. Vse več podjetij je v stečaju, napovedana gospodarska rast je zelo pičla, brezposelnost narašča, skratka nič spodbudnega. Vlada bo morala, če nam bo to všeč
ali ne, vleči zelo neprijetne ukrepe. Ti ukrepi bodo boleči, ker na žalost druge izbire ni. Zanimivo je, da nam je vsem na nek način jasno, da ne moremo potrošiti več kot imamo - to logiko lahko primerjamo z financami doma. Vendar, četudi so nam te stvari kristalno jasne, se nočemo sprijazniti s tem, ko se ti ukrepi dotaknejo tudi nas. Vsi bi želeli, da bi nam bilo nekako prizaneseno, vendar na žalost to ne bo šlo, saj smo država vsi njeni državljani. Čisto na mestu je, da je vlada začela zategovanje in varčevanje pri svojih službah in raznoraznih agencijah, naloge in nameni katerih so zelo zamegljeni oziroma nejasni. Slediti bi morala prevetritev in korekcija plač v vseh področjih javne uprave, katera je obešena na proračun in gospodarstvo. Seveda pa je najpomembnejši ponovni zagon gospodarstva, saj se edino tu ustvarja denar za napajanje vseh ostalih potrošnikov javnega oz. državnega denarja. Pri vsem tem pa bi bilo korektno, da bi vzeli več tistim, ki imajo več. Upajmo, da bo vladi in vsem nam, ki želimo dobro naši Sloveniji in seveda sebi uspelo uravnotežit javne finance. Globoko sem prepričan, da nihče izmed vseh nas ne želi nemirov, demonstracij, državljanskih vojn in vseh grozodejstev, ki se kot posledica takšnih kriz pojavljajo po svetu.
Če se malo preselimo na naš domači občinski teren bom najprej navedel nekaj bolj svetlih in veselih novic. Kot sem že večkrat povedal in kot imate možnost videt tudi sami, počasi prehajamo v zaključno fazo gradnje naše kulturne oz. večnamenske dvorane. Tako rekoč smo začeli z zaključnimi deli, ki ji bodo dala dokončno notranjo in zunanjo podobo. Zaključek predvidevamo, kot je bilo napovedano, nekje v sredini leta. Skupaj z opremo in dokumentacijo nas bo stala nekaj čez 800.000 evrov. Nekje okrog polovice sredstev je pridobljeno na razpisu. Nadalje načrtujemo gradnjo ceste na Veseli grič. V kolikor bomo uspešni na razpisu na katerega smo se prijavili, bomo v naslednjih dveh letih modernizirali okrog 5 km cest. V naselju Vitomarci se bo nadaljevala gradnja kanalizacijskega omrežja.
Ker so pred nami Velikonočni prazniki, vam vsem želim lepe, vesele in blagoslovljene praznike. Naj vas velikonočne jedi telesno okrepijo, duhovna vsebina Velike noči pa naj vam v teh težkih časih vlije novega upanja, veselja in optimizma.
Vse dobro vam želi vaš župan, Franci Krepša
Pobarvana fasada na večnamenski dvorani
4
številka izdaje 39 • april 2012
občinski svet in odbori
Zasedanje Občinskega sveta od decembra
Občinski svet je v času od decembra do marca zasedal dvakrat in sicer na 9. redni seji, ki je bila 23. 12. 2012 in na 1. izredni seji, dne 13. 1. 2012.
Na 9. redni seji, ki je bila hkrati zaključna za prejšnje leto, so člani občinskega sveta obravnavali predloga proračuna za leti 2012 in 2013 ter ju tudi soglasno potrdili. Seznanili so se tudi s poročilom Nadzornega odbora, ki ga je predstavil predsednik Ivan Čeh in izpostavil, da je pri sofinanciranju društev bila ugotovljena nenamenska poraba proračunskih sredstev. Glede investicij je Ivan Čeh
povedal, da zaradi nepravočasnega sprejetega zaključnega računa v letu 2010 ni bila asfaltirana cesta na Veseli grič, ki je bila v Načrtu razvojnih programov. V nadaljevanju so člani občinskega sveta sprejeli sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2012, ki znaša enako kot v predhodnem letu. Člani občinskega sveta so na tej seji soglasno potrdili dokumente indentifikacije investicijskega projekta za ceste : Veseli grič, LC Slavšina -Košarjak, LC Slavšina - Jaušovec, JP Slavšina - Kocuvan, LC Košarjak - Muže, LC Ča-
2011 do marca 2012
gona - Drbetinci in JP Mala Slavšina - Roškar - Gibina.
1. izredno sejo je župan sklical zaradi spremembe razpisa, na katerega se je občina prijavila z modernizacijo cest. Potrebno je bilo spremeniti Načrte razvojnih programov, katere so svetniki že potrdili v okviru proračuna na 9. redni seji. Prav tako je zaradi prijave na razpis bilo potrebno potrditi Investicijski projekt za modernizacijo cest v občini Sv. Andraž v Slov. goricah. Člani občinskega sveta so obe točki izredne seje soglasno sprejeli.
Zapisala Alenka Vršič
občinska uprava
Obveščanje medobčinskih redarjev o dogodkih in nevarnostih
na telefonsko številko 031/777 311
Pri vsakodnevnem stiku s strankami in dogajanjem v popoldanskem in v večernem času smo ugotovili, da obstaja potreba za kvalitetnejšo in neposredno komunikacijo z občani. Zato smo od 1. februarja 2012 poskusno uvedli dodatno telefonsko številko za neposredno komunikacijo z občinskim redarjem na terenu. Telefonska številka je 031 777 311 in bo v funkciji vsak delavnik od 8. do 21.30 ure, kot je redni delovni čas medobčinskega redarstva. Na to številko lahko občani vseh občin iz naše krajevne pristojnosti obveščajo medobčinsko redarstvo o dogodkih in nevarnostih, ki ogrožajo
splošno ali prometno varnost, podajajo pobude za izboljšanje stanja oziroma odpravo pomanjkljivosti, ter podajajo prijave zaradi ugotovljenih kršitev, ki spadajo v stvarno pristojnost občinskih redarjev. Pri podaji prijave mora prijavitelj občinskemu redarju posredovati svoje podatke, in sicer ime, priimek in naslov bivanja. Zavestna lažna naznanitev prekrška je v 23. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru opisana kot prekršek.
S klicem na dežurno številko ne bo mogoče pridobiti podatkov o konkretnih postopkih o prekršku, vložiti pritožbo zoper posamezne postopke,
opravičevati razloge storitve prekrška zaradi katerega je bilo izdano obvestilo o prekršku ali plačilni nalog in podobno. Tovrstne informacije se lahko še naprej pridobijo v poslovnem času Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na telefon 02 748 29 95 in 02 748 29 84 ali neposredno v času uradnih ur.
Pripravil: Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, direktorica Alenka Korpar
Sprejemanje vlog za osebne izkaznice in potne liste
Upravna enota Ptuj, Krajevni urad Vitomarci, vas obvešča, da lahko podate vloge za osebne izkaznice in potne liste na krajevnem uradu Vitomarci, Vitomarci 71, vsak torek med 8. in 15 uro. Dosegljivi
smo na telefonski št. : 7574921. Pri zamenjavi dokumenta potrebujete stari dokument in biometrično fotografijo. Otroci, ki so dopolnili 8 let morajo biti prisotni pri oddaji vloge, zaradi podpisa.
V letošnjem letu se pričakuje povečano število vlog za izdajo osebnih izkaznic in potnih listov, kar posledično podaljšuje čakalno dobo za pridobitev novega osebnega dokumenta.
Novice občine Sv. Andraž
5
občinska uprava
Prosimo vas, da preverite veljavnost svojih osebnih izkaznic in potnih listov ter dokumentov svojih družinskih članov. Ker se bliža čas dopustov, je treba poudariti, da določene države za vstop na njihovo ozemlje zahtevajo osebni dokument, ki je veljaven vsaj še pol leta. V izogib čakalnim vrstam in podaljšanemu času čakanja na izdelavo in prejem dokumenta je priporočljivo pravočasno (vsaj en mesec pred potekom veljavnosti starega dokumenta, oziroma vsaj en mesec pred dnem, ko boste nov dokument potrebovali), vložiti vlogo za izdajo novega dokumenta.
Cenik za izdelavo dokumentov: Osebna izkaznica z veljavnostjo 10 let stane 18,77 eur. Osebna izkaznica z veljavnostjo 5 let (otroci od 3-18 let) stane 14,25 eur. Osebna izkaznica z veljavnostjo 3 let (otroci od 0-3 leta) stane 12,43 eur. Potni list 32 strani z veljavnostjo 10 let stane 41,55 eur. Potni list 48 strani z veljavnostjo 10 let stane 44,05 eur. Potni list 32 strani z velj. 5 let (otroci od 3-18 let) stane 34,75 eur. Potni list 48 strani z velj. 5 let (otroci od 3-18 let) stane 37,25 eur. Potni list 32 strani z velj. 3 let (otroci od 0-3 let) stane 30,67 eur.
Potni list 48 strani z velj. 3 let (otroci od 0-3 let) stane 33,17 eur.
Vloge za osebne dokumente lahko oddate na vseh krajevnih uradih in upravni enoti Ptuj v času uradnih ur, ki so objavljene tedensko na krajevnih uradih, posredovane občini, sprejemni pisarni Upravne enote Ptuj in na naslovu: http://upravneenote. gov.si/ptuj/ (poslovanje krajevnih uradov).
Veseli bomo tudi vašega obiska pri sprejemu izjave na zapisnik o priznanju očetovstva.
Referentka; Marija Pukšič
Večnamenska dvorana Vitomarci
Po krajšem zimskem zatišju so izvajalci že konec februarja nadaljevali z deli v dvorani.
Če ste se pred kratkim kaj peljali mimo dvorane, ste zagotovo opazili spremembe, ki se vidijo na zunanjem
delu - dokončana je fasada. Precej pa je narejenega tudi v notranjosti. Dokončani so estrihi v vseh prostorih, električna napeljava, notranji ometi, v pripravi je izvedba notranjih tlakov in razsvetljave, ogrevalni

sistem, kmalu pa se bo pričela urejati tudi zunanjost.
Dvorana počasi dobiva svojo končno podobo in kmalu bo pričela služiti svojemu namenu.
Občinska uprava
6
številka izdaje 39 • april 2012
društva
Pregled dela Društva upokojencev Vitomarci v zadnjih
osmih letih
Letošnje leto mineva osem let, to je dve mandatni obdobji dela sedanjega Upravnega odbora z manjšimi spremembami, vodstva društva in dela predsednika društva Edija Kupčiča. To je čas v katerem vidim priliko, da vsaj deloma opišem naše uspehe v tem času, delo in aktivnosti, čeprav mnogih članov ni več med živimi. Te ohranjamo v lepem spominu. V vseh teh letih smo obdržali število članov, okrog 2oo. Preostale še vabimo v naše vrste.
Vsako leto društvo nudi članom več kot sami prispevamo. Vsako leto so organizirani vsaj štirje izleti, romanja ali srečanja. Obeležili smo 25 let društva s prvo množično razstavo fotografij iz vseh vasi. Fotografij je bilo 321. Skupaj z Vinogradniškim društvom in občino smo izdali Turistični vodnik po občini. Še prej smo prispevali tekste za prvo zloženko Vitomarc. Obeležili smo 30 let društva 1979-2009. Izdali smo zbornik. Nastal je muzej pri Vinku in Ani Gomzi v Novincih. Nastal je muzej umetniško predstavljenih fotografij »Tako smo nekoč živeli» v domu Društva upokojencev s pomočjo občine ter evropskih sredstev.
Športna skupina Pikado je dosegla velikanski uspeh: 2 prvi mesti v državi, 1 tretje mesto in 1 četrto mesto. V pokrajini Ptuj Ormož smo bili 3 krat prvi, 1 krat tretji in 1 krat četrti. Med posamezniki sta dosegla Ivan Lovrec prvo mesto in tretje mesto Franc Ču-ček na državni ravni. Nekaj vidnejših mest imamo tudi v pokrajini. Dvakrat smo organizirali regijsko-pokrajinsko tekmovanje v Mužah v sodelovanju z Lovsko družino Vito-marci in Pokrajinsko zvezo, sodelovala je tudi občina. Večkrat smo organizirali likovno razstavo in razstavo nabožnih podob v našem domu. Uspeva akcija projekta Starejši za starejše. Prostovoljci in koordinator delajo dobro.
Knjiga Zgodovine občine, krščanstva,
Dosežki društva upokojencev
cerkve, kapel in križev je v zaključku, sprejemam naročila. Zbrali smo podatke o kulturni dediščini občine. Za ta projekt je občina postavila informativne table z informacijami pred mnoge spomenike, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Ves čas smo s skromnimi sredstvi pozitivno gospodarili v korist članov. Uspešno smo promovirali naše društvo in občino v Sloveniji. Sam sem precej prispeval s svojimi stališči in sklepi upravnega odbora društva v višjih organih Zveze društev upokojencev, v upokojenskem sindikatu in DeSUSu. Poudarjali smo predvsem, da so bile težave življenja
že prej, sedaj te pritiskajo z vso močjo. Ukinja se državna pokojnina in varstveni dodatek. Za socialo je potrebno dopustiti vknjižbo na imetje. Ne upošteva se naš življenjski prispevek, da se je lahko izgradilo vse to kar imamo (kar ni bilo nepošteno pridobljeno). Pa kaj bi našteval, občutite sami. O tem beremo in gledamo tudi v medijih. Poslana so bila tudi mnoga protestna pisma, a tudi sedaj po volitvah ni nič boljše. Še slabše se nam napoveduje v zdravstvu in pokojninah, da o sociali ne pišem. BODIMO PONOSNI NA NAŠE USPEHE IN DELAJMO ZA ŠE VIŠJE CILJE !
Edi Kupčič, predsednik
Novice občine Sv. Andraž
7
društva
Delovanje Društva gospodinj
Za nami je občni zbor društva. Na njem smo pregledale poročilo za lansko leto ter plan dela za leto 2012. Hvala celotnemu odboru, ki si je skozi celo leto vzel čas in pomagal pri izvajanju plana, hvala tudi vsem članicam društva, ki ste se udeleževale naših tečajev in veselih srečanj na naših ekskurzijah ter da ste pomagale na vseh področjih, kjer je bilo potrebno. Lani od meseca novembra poteka tečaj ročnih del " Pri kapeli " v Drbetincih pod vodstvom Polde Firbas in Danice Žvarc. Udeležba je zelo zadovoljiva, saj se tečaja udeležuje od 14 -16 članic. Obenem se zahvaljujemo Mojci in Justi za njeno požrtvovalnost, ki nam ga nudita v njihovi hiši. Z izdelki smo se predstavile na cvetno nedeljo, v domu upokojencev. V februarju
smo izvedle tečaj "Jedi iz zelja ", ki je potekal v kuhinji društva gospodinj. Za Dan žena, smo članice popeljale na strokovno ekskurzijo v Prekmur-je. 29. marca 2012 je bilo zdravstveno predavanje " o ženskih boleznih " pri Kocmut Tatjani.
Omeniti in pohvaliti moramo tudi naše ljudske pevke. Samostojno so pripravile drugo prireditev - Srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi. So zelo aktivne, v lanskem letu so imele čez 30 nastopov.
Napovednik dogodkov Društva gospodinj do septembra 2012:
•	sodelovanje društva gospodinj na proslavi ob Dnevu državnosti;
•	strokovna ekskurzija - avgust - še neznana;
• sodelovanje z drugimi društvi.
Že velika noč prihaja, vse brsti in vriska, raja.
Vse diši okoli hiše in še vetrič sladko piše,
mali pečejo kolače, očka rečejo nam krače.
Ob Velikonočnih praznikih želim bralcem in bralkam Novic veliko družinske sreče in obilo dobrot na praznični mizi.
Elizabeta Kosec, tajnica društva
ZAVITEK IZ ZELJA:
Potrebujemo: 1 zavitek listnatega testa, 2 žlici margarine, 50 dag svežega zelja, 2 čebuli,
3 stroke česna, sol, poper, kumina, peteršilj, 2 žlici paradižnikove mezge, 10 dag slanine.
Potek: Listnato testo tanko razvaljamo. Posebej pripravimo nadev, da na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, na kocke narezano slanino, dodamo na tanko rezance narezano zelje, sesekljani česen in začimbe. Po potrebi prilijemo malo vode. Zelje dušimo do polovice in vodo izparimo. Nato dodamo paradižnikovo mezgo in nadev ohladimo. Ohlajeni nadev razporedimo po razvaljanem testu in zavitek zavijemo. Damo ga na omaščeni pekač, večkrat prebodemo in spečemo pri 220° C. v — _
OHROVTOVI ZREZKI:
Potrebujemo: 40 dag ohrovta, 25 dag mletega mesa, 2 žlici riža, 2 jajci, česen, peteršilj, sol, poper, muškatni orešček, drobtine po potrebi, maščoba za pečenje.
Potek: Ohrovtove liste skuhamo, odcedimo in sesekljamo. Primešamo mleto meso, na pol kuhani riž in vse začimbe. S pomočjo drobtin oblikujemo zrezke in jih spečemo v vroči maščobi.
Aktivnosti v KUD Vitomarci
V našem kulturno umetniškem društvu trenutno deluje skoraj sto članov, od tega je polovica otrok in mladostnikov. Nekateri sodelujejo v dveh ali celi več sekcijah. Z leti število sekcij društva narašča in se spreminja, tako imamo trenutno deset sekcij: Odrasla gledališka skupina (režiser Milan Černel), Recitatorska sekcija (vodja Valerija Ilešič Toš), Pevska skupina Avis (vodja Andreja Černel), Gledališka skupina Kalimero (V. Ilešič Toš), Otroška vokalno instrumentalna skupina (vodja Andreja Černel in Mateja
Toš), Knjižnica (Ema Ilešič), Otroška gledališka skupina Ostržki in Otroška lutkovna skupina (režiserka oz. mentorici: Andreja Černel in Mateja Toš) in Mešani pevski zbor (zborovodki-nja Andreja Černel, v sodelovanju z Aleksandro Fras in Materjo Toš) ter Poletne in prednovoletne kreativne delavnice.
Po občnem zboru in volitvah v decembru lani, smo v januarju člani izvršnega odbora našega društva zastavili načrt dela za to leto, ki smo ga tudi že začeli realizirati. V januarju smo
znova oživili včasih tako dobro zborovsko petje v Vitomarcih in ustanovili Mešani pevski zbor, v katerem nas zaenkrat prepeva petindvajset. Še vedno vabimo v svoje vrste nove pevke in pevce, predvsem pa potrebujemo slednje - tj. moške glasove. Torej, vsi, ki rade prepevate v zboru in imate eno uro na teden časa za tovrstno ustvarjanje in druženje, ste dobrodošli. V februarju smo, kakor vsako leto, organizirali proslavo ob Dnevu kulture. Pripravili smo pester kulturni program in podelili nazive Častni član oz.
8
številka izdaje 39 • april 2012
društva
častna članica društva (navedeni so po abecedi): Leopoldini Firbas, Anici Ko-stanjevec, Borisu Tošu, Francu Tošu, Vidi Toš in Ani Vršič. Zavedamo se namreč pomena kulturno prosvetnega delovanja naših predhodnikov in cenimo njihovo delo ter ustvarjanje na tem področju.
Ti člani sedaj več niso aktivni, v preteklosti pa si obstoja in razvoja društva brez njih ne moremo zamisliti.
V	naslednjih številkah bomo objavili obrazložitve, na podlagi katerih so jim bili podeljeni nazivi ter tako predstavili njihovo bogato in pomembno delo na področju ljubiteljske kulture v naši občini.
V	marcu smo doživeli dve premieri v gledaliških vrstah, tokrat na šolskem odru v telovadnici. Naša Odrasla gledališka skupina se je premierno predstavila z Cooneyevo komedijo, ki jo je priredil in režiral Milan Černel Skrivnostnih 735.000 EUR, sedaj pa že nastopajo po okoliških odrih. Tudi Otroška gledališka skupina Ostržki je odigrala dve predstavi Muca Copatarica in Pomagajmo naravi, obe v režiji Andreje Černel. Otroci so se predstavili na domačem odru ter na srečanju otroških gledaliških skupin v Sv. Trojici. V marcu smo člani dramske in reci-tatorske skupine nastopili v Willichu, tj. v pokrajini Severno Porenje Vestfa-lija v Nemčiji, kjer smo našim zdom-
Častni člani KUD
cem Društvu Slovenski zvon, kateremu predseduje naša rojakinja Rozina Lovrenčič pripravili kulturni program ob materinskem dnevu, odigrali pa smo tudi nekaj komičnih skečev in tako s slovensko besedo ter komedijo popestrili njihov skupni večer. V nadaljevanju načrtujemo še kakšno ponovitev predstave Odrasle gledališke skupine, nastop na proslavi ob Dnevu državnosti, v počitnicah Poletne kreativne delavnice, nastop na občinskem prazniku, gledališko predstavo za otroke v predbožičnem času, nastop na srečanju starejših občanov, prednovoletne delavnice ter koncert
pevskih zborov, ki bo v sodelovanju z drugimi pevci in pevskimi skupinami iz naše občine. Načrtujemo tudi izlet v Stično v mesecu juniju, da bomo dobili veselje in pogum za nastop na srečanju pevskih zborov Slovenije v prihodnjem letu. Najbolj pa se veselimo otvoritve nove kulturne dvorane, ki bo predvidoma v poletnih mesecih. Takrat bomo, seveda, pripravili pester kulturni program, v počastitev otvoritve in v spomin na dogajanje na našem odru v preteklosti.
Valerija Ilešič Toš, predsednica KUD Vitomarci
LD Vitomarci o delu v preteklem letu
V članku sem poskušal navesti kronološko dogodke in aktivnosti, ki so se odvijali v preteklem letu. Predvsem smo se spopadali z reševanjem problema odklopa električne energije v lovskem domu, ker smo bili obtoženi, da krademo električno energijo. Kar za seboj povleče plačilo električne energije za nazaj z obrestmi v višini cca. 24.000,00 EUR in ovadba na tožilstvo. Seveda je prijava o domnevno kraji električne energije prišla iz naših sredin, ne samo lovskih, kljub temu, da smo v LD par mesecev nazaj sami ugotovili, da s plačilom električne energije nekaj ni
v redu in da je to potrebno urediti, kar smo že urejali. Ko smo analizirali kako je do tega prišlo smo ugotovili, da nam je priklop na obstoječi števec, ki je bil v lasti Strelske družine Vito-marci opravil pooblaščen izvajalec elektro inštalacij. Prav tako nismo vedeli, da je SD v preteklosti uradno odjavila, odklopila in čez čas ponovno priklopila (na črno) za svojo porabo, katero naj bi plačevala občina v okviru pomoči društvom. Sledila so mukotrpna pogajanja z Elektro Maribor, kjer smo se na koncu dogovorili o takojšnem poplačilo dolga v višini 10.000,00 EUR-ov. Prav tako smo
se SD Vitomarci dogovorili o plačilu njihovega 30% deleža uporabe električne energije, kot je dogovorjeno s pogodbo o koriščenju naših prostorov. Za poplačilo dolga smo si morali najeti kratkoročni kredit. Turbolentno leto smo nadaljevali z večkratnim obiskom pri inšpekji-cijah VURS-a Ptuj in policije in na koncu nas je obiskal lovski inšpektor, ki je preverjal našo poslovanje in aktivnosti v zvezi z odstrelom divjadi in vodenje evidenc odstrela divjadi. Vsi pregledi so se končali z ugotovitvijo, da nismo kršili nobenih predpisov in da smo delovali v skladu z našo ve-
Novice občine Sv. Andraž
9
društva
ljavno zakonodajo. Tu smo bili opozorjeni na aktivnosti, ki se nanašajo na spuščanje KLATEŠKIH PSOV V LOVIŠČE, ki jih spuščajo neodgovorni lastniki in na škodo, ki jo le-ti povzročajo divjadi in posledično tudi LD. Kljub vsem tegobam, ki so včasih tudi posledica nagajanja ožje in širše skupnosti, smo skozi celo leto izvajali
aktivnosti v skladu z našim programom in koncesijskimi obveznostmi. Tako smo izvedli izgradnjo obore za vzrejo fazanov pri našem gospodarskem poslopju, ki nam omogoča spust fazanov v naravo in s tem večji odstrel in večjo ter bogatejšo ponudbo lovnemu turizmu, kar posledično bogati razvoj turizma v našem
širšem prostoru. Kljub vsemu smo lansko leto zaključilo dobro, tudi finančno, kar je posledica prizadevanj nekaterih naših članov, ki verjamejo, da je lovstvo plemenito delovanje v prid, že tako načete in ogrožene narave.
Milan Kuri Starešina LD Vitomarci,
Obvestilo za lastnike zemljišč in lastnike psov
Lovska družina Vitomarci je z mesecem oktobrom 2009, na podlagi koncesijske pogodbe z Vlado Republike Slovenije, pričela z upravljanjem lovišča 1502, na katerem območju je tudi vaše stalno prebivališče. V skladu z koncesijsko pogodbo in Zakonom o divjadi in lovu smo dolžni izpolnjevati vse postavljene obveznosti.
A. Da bi lahko opravljali naloge, ki so pred nas postavljene, z vami pa imeli najbolj možne dobre odnose, vas ob tej priliki obveščamo, obenem pa tudi prosimo, da se držite nekaterih zakonskih določil: 1. ZDLov-1: člen 32 pod 5, sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času med
1.	marcem in 1. avgustom; člen 32 pod 6, lastnik zemljišča si mora prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti. Globa za to vrsto prekrška lahko znaša od 2.083 do 125.000 evrov.
2.	ZDLov-1: člen 35 pod 3, psov ni
dovoljeno brez nadzora spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.
Globa za to vrsto prekrška lahko znaša od 417 do 1.251 evrov. Na to vsoto je lahko še odškodnina na divjadi.
B. Lovska družina je po koncesijski pogodbi dolžna zagotoviti lovsko čuvajsko službo. Naši lovski čuvaji imajo nekatera pooblastila uradne osebe, zato vas naprošamo, da z njimi sodelujete. Zraven njih so za dogajanja v lovišču odgovorni vodje revirjev, na katere se tudi lahko obrnete, (pogin divjadi, potepuški psi). Revirji so razporejeni takole:
1.revir:	Vitomarci, Drbetinci (re-virni vodja Zorko Drago, tel. 041 897-965);
2.revir:	Novinci, Slavšina,Rjavci (revirni vodja Danko Mirko, tel. 041 267-633);
3.revir:	Hvaletinci, Gibina, Zagor-ci, Grlinci (revirni vodja Čuček Sla-vek, tel. 040 912-934);
Lovski čuvaj Cigula Alojz, (tel. 041 755-463);
Lovski čuvaj Kuri Milan, (tel. 041 616-314);
C. Škodo od divjadi lahko prijavite na naslov LD in sicer v PISNI obliki najpozneje v roku 3 (tri) dni, ko ste škodo opazili. Prijava mora vsebovati: naslov prijavitelja, datum prijave,vrsto škode, površino, katastrska številka in KO parcele, lastnoročen podpis oškodovanca. Lovci LD Vitomarci si želimo dobrih medsebojnih odnosov in uspešnega sodelovanja pri gojitvi divjadi in ohranjanju naše narave, zato pričakujemo, da bo ta poziv tudi k temu prispeval.
Lovski zdravo, člani LD Vitomarci
Žrtev potepuških psov
10. redni občni zbor Društva mladih Vitomarci
V petek, 9. marca 2012, smo mladi spet imeli svoj praznik. Na Turistični kmetiji Pri kapeli smo imeli 10. Redni občni zbor, kjer je bilo prisotnih 50 članov. Podali smo poročila prejšnjega leta, sestavili načrt za letošnjo leto in izvolili nove člane organov društva. Častno razsodišče, Nadzor-
ni odbor in Upravni odbor je tako dobil nove, mlajše člane, ki so željni delati in izvajati nove projekte ter nadaljevati dela prejšnjih. Novemu predsedniku društva, Tomažu Tošu, pa želimo veliko uspehov ob vodenju društva in čim manj izgubljenih živcev.
Vsem bralkam in bralcem Novic pa želimo veselo pisanko. Naj bodo to dnevi, ki bodo polni veselja in dobrot ter dnevi, ko se zbere spet celotna družina. Mladim pa pustite sanje, saj vemo, da njihova zagnanost velikokrat sanje uresniči.
Kristijan Majer, tajnik
10
številka izdaje 39 • april 2012
društva
Zimsko delo v vinogradih in rez stare trte
Pozdravljeni člani in članice Vino-gradniško-sadjarskega društva, ljubitelji narave in vsi ki se vidite povezani z društvom. Kar nekaj obveznosti smo opravili v zimsko-spomladan-skem času. V začetku leta smo imeli suho in lepo vreme, pozneje pa je zima pokazala svojo moč, vendar za kratek in intenzivni čas, tako, da smo vsa dela od rezi v nasadih, pa do dela v vinogradih pravočasno opravili. Leto smo pričeli s predavanji iz zaščite v sadjarstvu in vinogradništvu ter novostmi pri škropilnih koledarjih, opravili smo demonstracijo rezi v sadovnjaku in poskusno- demonstracijsko prikazali kalcifikacijo tal. V začetku meseca marca smo izpeljali redni letni občni zbor, pregledali smo blagajniško poročilo in program dela za preteklo leto ter začrtali finančni načrt in plan dela za tekoče leto. Izvolili smo drugega viničarja, saj se je dosedanjemu Ediju Čehu mandat iztekel (po statutu društva se menjava vsako leto) tako, da ta dolžnost pripada v tem letu Ediju Kupčiču. Opravili smo tudi rez trte, v nedeljo 11. marca, dan pred Gregorjevem ob velikem številu zbranih, dnevu ob katerem se začno ptički ženit in dnevu ob katerem se začne narava prebujati, pred domačo farno cerkvijo ob pesmima cerkvenega pevskega zbora in pogostitvijo, katero so pripravile družine članov društva.
Ker smo v času praznikov, želim vsem blagoslovljene velikonočne
praznike in osebnega zadovoljstva.
Mojca Druzovič, predsednica
Viničar - skrbnik Stare trte za leto 2012, Kupčič Edi
Naš nastop ob materinskem dnevu v Nemčiji
Na povabilo gospe Rozine Lovren-čič iz Društva Slovenski zvon smo ljubiteljski kulturniki iz Vitomarcev imeli prav posebno čast ter nepozabno enkratno priložnost nastopiti na prireditvi ob materinskem prazniku v Nemčiji. Predstavili smo se z pesmijo, recitacijami in skeči. Ideja za takšno povezovanje je nastala, ko sva lani z Milanom Černe-lom sodelovala na rednem letnem srečanju članov Slovenskega zvona.
Nastop ob materinskem dnevu
Novice občine Sv. Andraž
11
društva
Zdaj vem, da je Nemčija lepa dežela, čeprav sem videla le "drobec nje". Zdaj vem, kdo so ljudje, ki jih pri nas imenujemo "zdomci". Zdaj vem, da je življenje "tam zunaj" - onkraj slovenskih meja težko, a hkrati zanimivo in na različne načine bogato. Videla sem lahko, kako dobro se zavedajo "slovenskosti" ljudje, ki živijo po svetu in ne "doma". Mislim, da naši zdomci živijo s tem zavedanjem pomena ohranjanja vsega, kar nas "dela Slovence" veliko bolj in močneje, kakor mi, ki živimo v slovenski državi. Zdaj vem, da se Slovenci lahko povežejo z drugimi narodi in se zlijejo v "združeno Evropo", a ob tem, tudi s spoštovanjem drugih narodnosti, še vedno ohranjajo svojo identiteto, prvinskost in narodno samobitnost! Slišala sem namreč, kako zavzeto in z ljubeznijo ohranjajo
slovenski - materni jezik. Ohranjajo slovensko miselnost, ki je v marsičem zelo posebna in samosvoja. Po slovensko so delovni, zagnani, pošteni, vztrajni, sposobni, marljivi in tudi prenekaterikrat trmasti - a to naj se razume v dobrem pomenu besede. Menim tudi, da je zelo pomembno, če se čutimo Slovence in kako se čutimo! Zdaj tudi vem, da "zdomci" na nek način ostanejo vedno povezani med seboj in z materjo domovino v mislih, dušah, srcih, spominih, v ljubezni.... Materinski dan zanje ni le praznik, ko se spominjajo svojih mam in babic. Materinski praznik je za Slovence po svetu tudi praznik matere domovine. In tudi ta je samo ena in edina, prava ... če povzamem misli našega velikega pesnika Toneta Pavčka. Kot predsednica Kulturno umetniškega društva Vitomarci se na
tem mestu zahvaljujem Rozini Lo-vrenčič in Društvu Slovenski zvon, da so dali priložnost našim mladim recitatorjem, pevcem in ljubiteljskim gledališčnikom. Nekateri izmed njih so že več kakor deset let zvesti in marljivi člani našega društva, pa jih pravzaprav nismo nikoli "nagradili" za to, kar delajo. Vedno smo od njih na nek način "zahtevali", jim nalagali delo in obveznosti, zaradi česar so se odrekali tudi svojemu prostemu času. Zato sem toliko bolj vesela, da so lahko bili v Nemčiji. Vsekakor si je sleherni izmed njih to zaslužil. Kar nekaj mladostnikov, ki bi si tudi »zaslužili« takšno priložnost in nagrado je tokrat žal ostalo doma. Upam, da bo kdaj podobna priložnost tudi zanje.
Valerija Ilešič Toš, predsednica KUD Vitomarci
12. tradicionalni Sandijev memorial - nočni turnir v malem
nogometu
Petek 1.6.2012
(igrišče pri Osnovni šoli) 19.00 otvoritev
19.30 prijateljska tekma mlajših dečkov v kategoriji do 10 let 20.00 turnir med zaselki občine Sv.Andraž za prvaka občine in prehodni pokal
Vabljeni vsi zaselki in vasi v občini ,da pripravite močne ekipe, ki se bodo pomerile v zanimivih in dinamičnih tekmah. Prijavnine ni. Sandijev memorial je največja ljubiteljska športna prireditev v Slovenskih goricah, bodimo vsi del nje 23.00 podelitev nagrad in druženje z glasbenim gostom in DJ-jem
Sobota 2.6.2012
(igrišče pri Osnovni šoli) 11.00 turnir v kategoriji U18. (igrajo lahko igralci rojeni 1994 in mlajši) Najboljše tri ekipe iz tega turnirja imajo zagotovljen brezplačen nastop
na večernem članskem turnirju. 14.00 turnir v veteranski konkurenci 19.00 prijateljska tekma ženskih ekip 20.30 članski turnir za bogate denarne nagrade in prehodni pokal
NAGRADNI SKLAD:
Pokali za prve tri ekipe v vseh kategorijah + naj vratarja + naj strelca + naj igralca m, za zmagovalca atraktivni novi prehodni pokal in denarne nagrade. Nagradni sklad za članski turnir je zagotovljen in znaša 1900 €.
Predviden igralni čas na turnirju je 2x10 minut. Igra se 4+1 po pravilih za Futsal.
PRIJAVNINA :
Mlajši dečki ,mladinci U18, turnir med zaselki in ženske, vse te kategorije brez prijavnine. Veterani 6 € na prijavljenega igralca, člani na ekipo 75 €.
Za ekipe udeleženke zadnjih dveh članskih turnirjev je prijavnina 50 €. Kot vsako leto tudi letos, bogat sre-čelov, veliko animacije in vrhunskega nogometa.
ROK PRIJAV:
do pričetka turnirja v posamezni kategoriji.
Žreb bo opravljen dan pred tekmovanjem na samem prizorišču igranja.
INFORMACIJE in PRIJAVE:
rojs.darko@gmail.com GSM 031 634 847
Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca in člana kluba Toš Sandija.
Vabljeni.
Klub malega nogometa Vitomarci, upravni odbor
12
številka izdaje 39 • april 2012
šola/vrtec
Gledališka igra: Županova Micka
Letošnjo šolsko leto nam je učiteljica Jožica Vršič pri dramskem krožku predlagala, da bi igrali veseloigro Županova Micka. Najprej nam je učiteljica razdelila vloge, nato smo pričeli z vajami. Na začetku je bilo težko, saj smo besedilo spreminjali v naše narečje, igralci, ki predstavljajo mestne ljudi pa govorijo v knjižnem jeziku. Pred vsako vajo smo delali dihalne in govorne vaje, razmigali smo svoj govorni aparat. Na vajah je bilo veliko smeha in zabave, saj so imeli nekateri zelo smešno vlogo. V igri nastopamo učenci:Urška Rižnar, Julija Horvat, Urban Borko, Robert Rebernik, Jure Rajh, David Kramberger in Jan Živko. Vsi smo bili navdušeni in smo se z veseljem lotili priprav. Urška Rižnar igra Županovo Micko, predstavlja kmečko dekle, ki jo snubita Tulpenheim in Anže. Tulpenheim je David Kramberger, ki je prevarant, saj je hotel bogato vdovo in Micko. Anže je kmečki fant, ki je nor za Micko, igralec Robi Rebernik. Bogata vdova Šternfeldovka je Julija Horvat, ki igra prijazno gospo, ki je ugotovila prevaro. Urban Borko, je župan Jaka, ki je Mickin oče, Jure Rajh je Man-kof in Jan Živko je Glažek, oba pa sta prijatelja od Tulpenheima. Prvi nastop smo imeli 7. 2. 2012, v Domu kulture v Cerkvenjaku, v počastitev Prešernovega dneva. Ta dan smo veliko vadili in ponavljali, da bi bilo vse popolno. Davidova babica nam je za ta dan spekla orehovo potico. Zvečer ob šesti uri se je začela proslava, vsi smo bili na trnih. Na koncu smo nastop uspešno opravili in se z veseljem odpravili domov. Izkušnja je bila neverjetna. Naš drugi nastop je bil na odru v Sveti Trojici na srečanju otroških gledaliških skupin, 14. 3. 2012. Pred vsakim nastopom za pričeski Micke in bogate vdove poskrbi učiteljica Alenka Omulec, kostume pa nam je sešila šivilja Krista z Destrnika. Da je naša predstava popolna so nam bili v pomoč donatorji; Gorenje, Merca-
Gledališka igra Županova Micka, Cerkvenjak-9.b
tor, Petrol, Globus, Lešnik in Zemljič, Upamo, da bomo imeli možnost še
Saubermacher in Občina Cerkven- nekajkrat stopiti na oder.
jak.
Urška Rižnar in Julija Horvat, 9. b
Gledališki igri na POŠ Vitomarci
Volk in 7 kozličkov
Muca copatarica
Zdrava prehrana v 5. razredu
Vitaminski krožnik
Novice občine Sv. Andraž
13
šola/vrtec
Mikrovalovna pečica (sodobna bajka)
Nekoč je živela skupina ljudi v neimenovani vasi. V tej vasi so lovili živali, nabirali sadje, zelenjavo; tam so lepo živeli. Ampak imeli so vsi, čisto vsi en velik problem. Ko so ulovili žival, so jo pogreli na ognju, ko pa se je čez nekaj trenutkov meso ohladilo, so morali meso še enkrat segreti. To pa je bilo težko, če je šel močan dež. Ljudje v tej vasi so razmišljali kako bi ta problem rešili. Nekateri so čez ogenj dali ploščo iz kamna, na ploščo pa meso, ampak meso se je v hipu ohladilo. Drugi so okoli svoje hiše nametali suho dračje in zakurili
ogenj, ampak, ko so v hiši jedli meso, se je ogenj razširil na hišo in hiša je zgorela. Tretji so jedli požgano meso, ki je bilo še slabše kot, da bi bilo mrzlo. Ljudje so začeli obupavati. Nekega dne je v neimenovano vas prišel nek čuden gospod. Ime mu je bilo Percy Spencer. Malo se je sprehajal po vasi in ugotovil problem vaščanov. V vasi si je postavil hišo, potem je začel delati nekaj čudnega, nihče ni vedel kaj. Vsi so hodili okoli njegove hiše in poslušali kaj počne. Čez nekaj tednov je stopil iz hiše in predstavil novo napravo, ki bo v tej vasi zelo prilju-
bljena. Imenoval jo je mikrovalovna pečica ali mikrovalovka. Vzel je kos mesa in ga dal v napravo. Čez nekaj minut je vzel meso ven in ga dal poskusit vaščanom. Vsi so osupnili. Župan je izumitelju dal denar, da naredi še nekaj takih naprav. Čez nekaj tednov je vsaka hiša v neimenovani vasi imela mikrovalovno pečico ali mikrovalovko. Danes pa so znanstveniki izvedeli, da še v neimenovani vasi niso imeli elektrike.
Jure Kralj, 7. b
Sanje: Nori medved in njegova žena
Sanjala sem, da sem sedela na klopci. Potem se je za mano pojavil veliki črni medved. Vzel mi je torbo. V njej so bili moji zvezki. Vzel je matematiko in svinčnik. Mislila sem, da mi bo zvezek pojedel. Ampak ne! Začel je reševati in mi je rešil ves zvezek. Ko mu je zmanjkalo nalog, me je na-
padel. Šla sem mu na hrbet in je tekel kot nor. Zaletel se je v drevo. Mimo je prišla njegova žena z otroki. In je jezno zabrundala: » Ti lenuh spravi se domov, če ne te udarim!« Medved je medvedki vrgel v glavo žogico. Medvedka je prijela pero in medveda žgečkala, da se je kotalil. Preplašen
mode je odhitel v svoj brlog. Tam se je od žalosti basal z borovnicami in medom. In naenkrat mi je že zvonila budilka. Takrat sem se spomnila, da moram v šolo.
Tina Brotšnajder Literarno- novinarski krožek
Osebnost bi lahko opredelili kot medsebojno povezovanje različnih dejavnikov (čustvenih, telesnih, miselnih, družbenih...), ki osebnost oblikujejo. Pri tem pa je potrebno posebej poudariti, »da osebnost oblikujejo spoznanja, ne strokovna znanja. Znanja namreč zbledijo, spoznanja pa nikoli.«(Ščuka, 2007, str. 17) Do spoznaj ljudje zagotovo ne pridemo z enoumnim sledenjem vodji, pač pa z izkušenjskim učenjem, ki je vse prej kot posnemanje vkalupljenih idej.
Šola osebnosti spodbuja učenje zavesti o sebi. V današnjem prehitrem času pogosto živimo drug mimo drugega. V svojem delovnem okolju pa smo kot spužve, ki srkamo vase ves balast, ki nam ga ponuja okolica. Kdaj smo se nazadnje vprašali: »Želim jaz
Vzgoja osebnosti
vse to vsrkavati vase? Mi to koristi? Lahko to uporabim v vsakdanjem življenju? Zaznavam vonj/okus, ki ga vnašam vase?... «
Čutila nam dajejo prvi občutek za življenje, navaja v svoji knjigi Šolar na poti do sebe dr. Viljem Ščuka (2007, str. 131). Zato so še kako pomembne izkušnje, ki jih doživljamo preko čutil. Tako v šolskem kot tudi pri domačem delu je pri otroku nadvse pomembno umirjeno sprejemanje okolice, aktivnosti, pri čemer izražajo svoja dojemanja, razmišljanja o čutenju dražljajev (vonji, okusi, zvoki). Kdaj smo se nazadnje pogovarjali s svojimi otroci o njihovih ali naših čustvih, kaj doživljajo/mo v različnih situacijah? Kdaj smo nazadnje prepoznali stisko svojega bližnjega in mu o njej prisluhnili, kaj pri tem
doživlja? Že pri manjši nalogi lahko otrok naleti na velike odpore, ki jih kaže z zehanjem, močno utrujenostjo, zaspanostjo. Naloga otroku pomeni odpor, vam pa opozorilni znak, da ga povprašate, kaj misli, zakaj je ta naloga pomembna zanj. Ko bo otrok ozavestil, kaj ima naloga opraviti z njim, kje mu bo v življenju to znanje koristilo, jo bo tudi uspešneje in hitreje rešil, pri čemer bo potrošil tudi manj energije. Prisluhnimo drug drugemu, pogovarjajmo se o svojih doživljanjih, čutenjih, čustvovanjih. Le na ta način bomo v stiku s seboj ter tako lažje prevzemali odgovornosti za svoja ravnanja/odločitve. Nekaj misli iz Šole osebnosti. Zapisala Andreja Černel; V projekt Šole osebnosti so vključeni učenci 1. razreda.
14
številka izdaje 39 • april 2012
šola/vrtec
Vpis v vrtec - šolsko leto 2012 / 2013
Osnovna šola Cerkvenjak - Vitomar-ci je v začetku aprila objavila razpis za oddajo vlog za vpis otrok v vrtec Vitomarci. Obrazce za oddajo vlog lahko najdete na spletni strani šole
ali jih dvignete v tajništvu šole v Cer-kvenjaku in v obeh enotah vrtca (v Cerkvenjaku in v Vitomarcih) . Vloge je potrebno oddati v vrtec ali tajništvo OŠ Cerkvenjak - Vitomarci
najkasneje do 30. aprila 2012, po tem datumu vpis ne bo več mogoč. Za dodatne informacije se obrnite na svetovalno delavko v šoli go. Jasno Lipovž, tel. 02/ 729 58 43

t
od po go
Šel sem po gozdu in padel. Šel sem proti drevesu in padel. Šel sem vedno bliže drevesu in padel. Šel sem vedno bolj bliže drevesu in padel. Zaletel sem se v drevo in padel.
Napadla me je veverica in sem padel. Napadla me je divja svinja in sem padel. Napadel me je medved in sem padel. Napadel me je ris in sem padel. Komaj sem preživel in sem padel.
Videl sem smetišče in padel. Videl sem hladilnik in padel. Videl sem mikrovalovno in padel.
Videl sem računalnik in padel. Videl nisem nič, sem pa padel.
Šel sem ob potoku in padel,
padel sem v potok.
Šel sem ob močvirju in padel,
Padel sem v močvirje.
Šel sem ob blatu in padel,
Padel sem v blato,
v njem je bil merjasec in me napadel, seveda sem padel.
Prišel sem iz gozda in padel. Padel sem zadnjič. Prišel sem v rajske sobane in tam neskončnokrat padel.

Jure Kralj, 7. b
r
župnija
Urnik bogoslužja za velikonočne slovesnosti:
-	veliki četrtek, 5.4.; ob 17.30 uri
-	veliki petek, 6.4.; ob 17.30 uri
-	velika sobota, 7.4.; ob, 19. uri
Blagoslov velikonočnih jedil bo v župnijski cerkvi
• ob 11.00, 13.00, 15.00 in 17.00. Ob tem je še priložnost za velikonočno spoved.
Blagoslov velikonočnih jedil po vaseh: Slavšina: ob 11.45 Gibina: ob 12.15 Hvaletinci: 12.40
-	Velika noč, 8.4.; ob 7. uri vstajenje
Velika noč
pri božjem grobu, velikonočna procesija in slovesna sveta maša.
- ob 10. uri druga praznična maša Lepo vabljeni na vse Velikonočne slovesnosti!
Stara velikonočna himna med drugim takole poje :
»Iz groba vstal si temnega in z Božjo slavo se obdal, s tem daješ trdno upanje, da boš obudil tudi nas. »
Te besede povzemajo svetopisemsko poročilo o Jezusovem vstajenju in oznanjajo rešitev, ki jo je Gospod pridobil. Ni pomembno le to, da bo Jezus na svoj dan odprl tudi naš grob
Vstajenje
Novice občine Sv. Andraž
15
župnija
in nas poklical v neminljivo življenje. On more in hoče že sedaj odpirati grobove, ki utesnjujejo naše življenje. Vsi pogosto doživljamo stanja, ki jih lahko primerjamo hladnemu in utesnjenemu grobu. Taki grobovi so neurejeni medčloveški odnosi, naši strahovi in bojazni, naši grehi,
krivice, ki jih marsikdo doživlja, slabotna vera, ki hromi naš duhovni napredek.. Vsem, ki berete te vrstice in hočete krščansko praznovati veliko noč, želim, da Jezus odstrani »skalo«, ki najbolj otežuje vaše življenje. Vera v vstalega Kristusa in življenje po njegovem evangeliju odstrani
ostali prispevki
ovire in prinaša pravo osvoboditev. Tako razumljeno in doživeto veliko noč voščim vsakomur. Naj resnica Jezusovega vstajenja vsakemu prinaša obilo notranjega veselja in novih moči za življenje.
Mlakar Franc, župnik
Invazivke: skromne in hitre
"Kaj res, tudi to je invazivka?" je pogost vzklik na predavanjih o eksotičnih rastlinah iz Azije ali Amerike, ki so se iz vrtnega okrasa spremenile v hudo nadlogo. Pred leti smo še mislili, da niso naš problem. Poslušali smo o rododendronu, ki dela težave na Škotskem. Pred 250 leti so ga za barvno poživitev vrtov prinesli v Anglijo, nato je ušel v naravo. Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu - delajo težave na vrtu, silijo iz razpok na asfaltu, kvarijo urejen videz mestnih zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo invazivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko invazivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov s tega področja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, da se v naravi uničujoče širijo. Dodatnih nekaj deset pa jih je problematičnih na manjših območjih.
Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev je človek. K nam se niso razširile po naravni poti, temveč smo jih iz njihove domovine k nam zanesli ljudje. Večino smo naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke, nekatere smo zanesli pomotoma in nevede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kopljemo ter prevažamo zemljo in pesek sem in tja, se lotimo gradnje in nato pustimo gradbišče samevati nekaj let. Prav na teh zemljiščih, kjer smo odstranili prvotno rastlinje in tla razgalili, najdejo invazivne rastline sijajno mesto
za bohotno rast. V tem prekašajo vse naše rastline: spomladi so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množijo.
Zlata rozga
Zlata rozga se vse bolj širi, zlasti ob cestah in železnicah, na opuščenih njivah ter po gozdnih robovih in bregovih voda. (foto: Nejc Jogan)
Zgodba se konča z gostimi sestoji invazivnih vrst, kjer ne raste domala nič drugega. Težav ne delajo le naši naravi, temveč tudi ljudem. Povzročajo namreč gospodarsko škodo, nekatere so vzrok zdravstvenih težav. Zaradi njih so rečni bregovi manj trdni in jih ob visokih vodah deroča voda razdira. Na zelenih pasovih ob cestah ne zadošča košnja dvakrat letno, temveč je za urejen videz treba
kositi večkrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežij rek in potokov tako postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanalizacijske cevi. Žal se problema večinoma zavemo šele takrat, ko je za ukrepanje običajno že zelo pozno.
Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimaj-mo, ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Če se je na našem vrtu ali dvorišču katera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo več škode kot koristi. Poučimo se, kako se raznaša - pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukoreninijo, zato jim moramo sežgati ali zmleti. Če jih kosimo ob napačnem času, se še bolj razraščajo. Nekatere tvorijo semena, čeprav so že pokošene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne puščajmo na travniku. Preberimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacije so zbrane na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor www. mop.gov.si/si/delovna_podrocja/na-rava/invazivne_tujerodne_vrste_ra-stlin_in_zivali ali na strani Zavoda Symbiosis www.tujerodne-vrste.info.
Ambrozija - inšpektorji so lani še opozarjali, letos pišejo kazni
Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Sloveniji nalaga predpis, je pelinolistna ambrozija. Je namreč močno alergena in povzroča škodo tudi v kmetijstvu. Zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Sloveniji. Ime-
16
številka izdaje 39 • april 2012
ostali prispevki
tnikom zemljišč, na katerih se pojavi ambrozija, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo odstraniti - in to na lastne stroške - in nato do konca septembra opazovati, ali se ni rastlina ponovno pojavila.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je lani, v prvem letu veljavnosti predpisa, prejel 125 prijav navzočnosti ambrozije. Največ prijav so prejeli zaradi navzočnosti na njivah, zapuščenih gradbenih jamah in avtocestah, regionalnih in lokalnih cestah. Regijsko je bilo prijav največ v Prekmurju.
Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisniško ugotovil navzočnost ali nenavzočnost ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišč v letu 2010 še niso bili seznanjeni s predpisom, je inšpektor imetnika seznanil z zahtevami. Te zahteve so zbrane v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosanitarna uprava RS. Inšpektor je imetnika tudi naučil prepoznati ambrozijo in izrekel opozorilo zaradi nepravilnosti ter določil rok za njihovo odpravo. Imetniki so ambrozijo nato najpogosteje
mehansko odstranili: ruvali, kosili in mulčili. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ni odstranil ambrozije, mu je predpisane ukrepe inšpektor naložil z odločbo. Tak primer je bil le eden.
Ambrosia
Pelinolistna ambrozija ima alergen pelod, zato je zdravju škodljiva.
Najpogosteje jo najdemo na nasipih ob cestah in železniških tirih. Otroci naj je ne odstranjujejo (foto: Peter Skoberne) Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor posebej problematičen v gradbenih jamah. Opažajo, da se ambrozija širi s semenom kmetijskih rastlin, ptiči, vetrovi, premiki zemlje ter zrnjem in krmo. Ambrozija zaide tudi v mešanice za ptičjo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod ptičjimi krmilnicami.
Premiki zemlje, zlasti ob novih gradnjah in ob urejanju cest, so pomemben vzrok širjenja mnogih invazivnih vrst. V prihodnji številki časopisa bomo podrobneje predstavili dve, ki sta še posebej trdovratni in težave delata številnim občinskim komunalnim službam po Sloveniji: japonski dresnik in veliki pajesen.
mag. Breda Ogorelec, Ministrstvo za okolje in prostor
Imejmo radi svoje kosti - pomen pravočasnega odkrivanja
osteoporoze
Biološko zdravilo bistveno olajša zdravljenje osteoporoze
Osteoporoza je v zadnjih letih dobila veliko moč. Ne samo kot obolenje, ki prizadene vsako tretjo žensko in vsakega petega moškega, pač pa kot tista bolezen, ki je farmacevtske družbe spodbudila k iskanju pravega, učinkovitega zdravila. Na nedavni okrogli mizi z naslovom »Kako se zaščititi pred zlomi?« so o osteoporozi, tihem ubijalcu, ki močno načenja kakovost življenja, spregovorili priznani slovenski strokovnjaki - endokrinolo-ga prof. dr. Janez Preželj in doc. dr. Tomaž Kocjan ter predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore, dr. med.
Zdrava prehrana z veliko vitamina D in redno gibanje
Strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Za zdrave, močne kosti je pomembno uživanje zdrave, uravnotežene prehrane z veliko vitamina D in kalcija ter redna telovadba, je poudarila dr. Duša Hlade Zore. »Verjamem v koristnost gibanja in pravilne prehrane, verjamem v vitamin D, a osteoporoze samo s pravilno prehrano in telovadbo ne moremo preprečiti, lahko jo le premaknemo v kasnejše življenjsko obdobje.«
Osteoporoza, opredeljena kot stanje zmanjšane mineralne kostne gosto-
te, običajno poteka brez kliničnih znakov in je lahko povsem nema bolezen. Gre za kronično obolenje, ki se ga ugotovi šele ob prvem zlomu. »Zato je zelo pomembna preventiva ter pravočasen pregled pri zdravniku,« je poudaril prof. dr. Janez Pre-želj ter dodal, da so Slovenke, kar se tiče osteoporoze, med najbolj ozaveščenimi v Evropi. »Ženske so sprejele merjenje kostne gostote kot del rednih pregledov, zavedajo se pomena zdrave prehrane. Še posebej mlajše, aktivne ženske se zavedajo težav in pogosteje prihajajo na preglede merjenja mineralne kostne gostote, tako da je ta subpopulacija relativno dobro presejana. Manj pogosto se za preglede odločajo starejši ljudje, ki
Novice občine Sv. Andraž
17
ostali prispevki
bi bili za to še bolj primerni,« je dejal Preželj. »A mnogi si tovrstnih preiskav ne morejo privoščiti, zato smo si že v preteklosti skupaj z Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije prizadevali, da bi zavarovalnice pokrile merjenja kostne gostote za bolj tvegane skupine ljudi od določene starosti dalje. A zaenkrat glede tega še ni dogovora.« Prof. dr. Preželj je ob tem še opozoril, da je ob odsotnosti določenih dejavnikov tveganja čas za prvo merjenje kostne gostote ob vstopu v menopavzo, da dobijo ženske izhodno vrednost, kolikšna je njihova kostna gostota, merjenje se nato ponovi čez nekaj let in tako se dobi ocena, kako hitro le-ta pada, ne samo trenutno zatečeno stanje. Tudi on je poudaril, da zdravilsko zdravljenje brez zdravega življenjskega sloga in opustitve negativnih razvad, kot sta kajenje in premalo gibanja, ne more prinesti uspeha.
Nad krhke kosti z biološkimi zdravili
Osteoporozo so dolgo obravnavali kot neizbežno posledico staranja in ji zato niso pripisovali posebnega pomena. Odkar vemo, da zlomi zaradi osteoporoze negativno vplivajo na umrljivost in obolevnost milijonov bolnikov po vsem svetu, pa se je odnos do te bolezni spremenil. V zadnjih letih smo tako priča velikemu napredku v zdravljenju osteopo-roze. Velik korak naprej na področju zdravljenja osteoporoze predstavljajo biološka zdravila, ki prinašajo velik preobrat in celo novo upanje. Od maja 2011 je tudi na slovenskem trgu na voljo prvo biološko zdravilo za zdravljenje osteoporoze, ki ga bolniki dobijo v obliki podkožne injekcije, in sicer le dvakrat letno. To zelo olajša zdravljenje, saj je, kot pri vseh kroničnih boleznih, redno jemanje zdravil ključnega pomena za uspeh. Le tako je namreč zagotovljena enakomerna raven zdravila v krvi. Biološko zdravilo lahko predpisujejo splošni, družinski zdravniki. Doc. dr.
Omizje okrogle mize; na fotografiji od leve proti desni: prof. dr. Preželj, dr. med. Hlade -Zore, doc. dr. Kocjan, voditeljica okrogle mize Alenka
Mirt
revolucijo, je prepričan dr. Kocjan. Trenutno je glavna metoda za postavljanje diagnoze osteoporoze merje-
Tomaž Kocjan je predstavil izsledke dosedanjega jemanja biološkega zdravila v Sloveniji ter izkušnje oste-oporoznih bolnic z njim: »Bolnice, s katerimi se srečujem, so zelo dobro obveščene o novem zdravilu, pogosto celo same predlagajo, da bi ga jemale, saj je jemanje izredno preprosto. Prejmejo ga namreč prek podkožne injekcije dvakrat letno, kar predstavlja bistveno spremembo v primerjavi z bisfosfonati, ki jih je treba jemati dnevno ali mesečno.« Po Kocjanovih ocenah imajo trenutno v Sloveniji biološka zdravila za zdravljenje osteoporoze 7- do 8-odstotni tržni delež.
Slabost bisfosfonatov je nizka stopnja resorpcije v telesu. Le en odstotek tablete, ki jo zaužije bolnik, se namreč v telesu dejansko absorbira. Tudi način jemanja teh zdravil je zahteven - treba jih je jemati v pokončnem položaju, z veliko vode in na tešče -, pa tudi kar nekaj stranskih učinkov imajo, predvsem na požiralnik in zgornja prebavila.
Nove smernice na področju osteo-poroznega zdravljenja
V letošnjem letu bodo predstavljene nove smernice na področju oste-oporoznega zdravljenja, ki bodo v obravnavo osteoporoze vnesle pravo
nje z napravo DXA, ki meri mineralno kostno gostoto. Ta je pomemben dejavnik, a nikakor ne edini. Z novim orodjem FRAX, ki bo upoštevalo tudi druge dejavnike, kot so starost, družinska anamneza posameznika in telesna teža, pa bo mogoče izračunati verjetnost za osteoporozni zlom posameznika v naslednjih desetih letih. »Nove smernice bodo omogočile zdravljenje osteoporoze tudi brez meritev DXA. Če bo tveganje po FRAX-u visoko, se bo zdravnik že lahko odločil za zdravljenje in meritve DXA naredil le za spremljanje bolezni,« je razložil dr. Kocjan.
Rast tržnega deleža bioloških zdravil
Leta 2008 so imeli bisfosfonati na področju zdravljenja osteoporoze 70-odstotni tržni delež. Desetletne svetovne projekcije strokovnjakov pa kažejo, da naj bi se do leta 2018 ta delež zmanjšal na 30 odstotkov, in sicer na račun drugih zdravil za zdravljenje osteoporoze z bolj prijaznimi načini jemanja in bolj sofisticiranimi načini delovanja.
Manca Ravnikar Romih, vodja projektov
18
številka izdaje 39 • april 2012
ostali prispevki
Brezžični internet - Brezžična zvestoba
POJASNILA V ZVEZI Z ZASTOJEM DEL:
Po večjih nevšečnosti - »zelo nenavadnih« situacij in dejanja, z vključeno zlorabo uradnih pooblastil določenih državnih služb in podobnih, nelegalnih dejanj, z edinim ciljem, da projekt »ruralnega interneta«, skupaj s podjetjem ,katero se s tem ukvarjalo, enostavno »izgine«, situacija je- da je iniciator in investitor projekta, družba Komtel Virtual zagotovila nadaljevanje projekta, z odstopom franšiz za določena območja lokalnim operaterjem, kar je prav v teku. Na območju občine Zavrč so vsi uporabniki že povezani in območje je popolnoma prevzeto s strani lokalnega operaterja, podjetja MDE Elektronika, ki v sodelovanju s Total-TV že ponuja uporabnikom tudi vse »dodatne storitve«. Isti lokalni operater je izkazal interes tudi za območje občin: Videm, Pod-lehnik, Majšperk, Makole in Žetale. Prevzem tega območja s strani istega lokalnega operaterja je prav v teku. Predvidoma bo to končano koncem tedna. Za območje občin Juršinci, Sv Andraž, Sv. Trojica, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Benedikt in Sv Ana je interes pokazalo več potencialnih operaterjev, vsi s podobnim sodelovanjem s Total TV. Izbira operaterja bo zaključena naslednji teden. V pregovorih smo z več potencialnih lokalnih operaterjev tudi za območje občine Lenart, ampak še vedno nimamo dovolj »zanesljivega«kandidata in še vedno upamo da ga bomo v kratkem našli.
Med tem se gradnja povezav nada-
ljuje, tako ,da je na območju Občine Juršinci in Sv Andraž že povezana večina uporabnikov. Na čakanju so le tisti, kateri so na neugodnih lokacijah in izvajalcu, brez lokalnega operaterja ni možno določiti lokacije za »prelome linkov« in podobno. To bo predvidoma rešeno naslednji teden. V istem času so postavljeni komunikacijski linki do Sv Trojice in Cerkvenjaka, kjer so že povezani »testni« uporabniki. Povezava ostalih uporabnikov se bo nadaljevala takoj po prevzemu območja s strani lokalnega operaterja.
Aktualno, izvajalec postavlja link v smeri Jurovskega Dola in po tem v smeri Sv Ana in Benedikt, tako da bodo tudi ta območja v kratkem pripravljena za povezavo klientov. Na območju Občine Videm je začela povezava vseh uporabnikov, kateri »vidijo« Belski vrh. V istem, link je že na Gruškovju, Majski in Dravinski vrh so s tem že pripravljeni za povezavo, tako da bodo »testni uporabniki« na tem območju povezani ob koncu naslednjega tedna. Izvajalec pripravlja postavitev linka »hrbtenice«, na relaciji Gruškovje-Janški vrh-Strmec, katera bo omogočila takojšno povezavo večine uporabnikov na območju Občin Podlehnik, Majšperk, Makole in Že-tale.
Problem je bil v tem, da smo zaradi zelo neodgovornega dejanja Telekoma Slovenije, dejansko imeli »projekt brez operaterja«! Mogli smo narediti le »povezave«, ampak ne tudi storitve, kar je apsurdno - ponujati »in-ternetno povezavo BREZ interneta in
podobno. Jasno je,da je namen tega bil le eden-«naj prenehamo in izginemo«. Škoda je edino v tem, da so majhno podjetje, Brezžično zvestobo, katera se ukvarjala le z izpeljavo projekta, dobesedno uničili »telekomunikacijski tajkuni«, le zaradi tega, ker je želelo širokopasovno povezavo ponujati tam, kjer tajkuni to v tem času enostavno »ne dovolijo«. Ampak, z vztrajnostjo investitorja, podjetja Komtel Virtual, smo prišli do »začetka rešitve«, tako ,da z dokončnim prevzemom omrežja s strani lokalnih operaterjev, ki delajo v sodelovanju s TotalTV-om, VSI kateri v Podravski regiji živijo na območjih ,kjer ni širokopasovne povezave-bodo povezavo dobili . Ne glede na »prepoved telekomunikacijskih taj-kunov«! V istem, vsem tistimi, ki »za tajkune posredno ali neposredno delajo« in so z »organiziranimi odstopnimi izjavami« pomagali uničevanju podjetja, ki jim je želelo ponuditi to, kar noben operater dejansko ni v stanju, tudi OBLJUBA: »povračilo« depozita ste večinoma že sprejeli, ali ga boste sprejeli v kratkem, ampak širokopasovnega interneta ne boste imeli NIKOLI. »Tajkuni« vam ga ne bodo omogočili, ker ste za njih »premajhni« in »preubogi«, za njih obstajate le zato, da jim, na lastno škodo , dodatno polnite že polne žepe, in nič več.
mag. Miodrag Kotlajic, direktor KOMTEL VIRTUAL d.o.o. (Brezžična zvestoba) e-naslov: info@komtel.si splet: www.komtel.si
Intervju z literarno ustvarjalko Patricijo Vilčnik
V Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah imamo kar nekaj «skritih talentov«, eden od njih je tudi Patricija Vilčnik iz Vitomar-
cev 43. Malokdo iz naše občine ve, kako uspešna je v pisanju poezije in ker sem tudi sama naklonjena poeziji, z njo sem naredila kratek
pogovor, da jo bolje spoznamo. Pa-triciji želim v bodoče še veliko napisanih pesmi in se ji zahvaljujem, da je pristala na intervju.
Novice občine Sv. Andraž
19
ostali prispevki
Kot literarna ustvarjalka si kar uspešna. Kaj te najbolj navdihuje pri ustvarjanju?
Patricija: Najlepša hvala! Navdih jemljem iz vsakdanjega življenja, iz majhnih stvari, ki se zgodijo, stvari, ki me obkrožajo. Včasih so mi navdih sanje, včasih samo kakšen lep sončen dan, odvisno od situacije in razpoloženja.
Kdaj si pričela s pisanjem pesmi?
Patricija: S pisanjem sem pričela v osnovni šoli, veliko sem brala, pisala spise, obiskovala sem novinarski krožek in retoriko in tako pričela pisati še poezijo.
Pišeš le pesmi ali nas boš kdaj presenetila tudi s kakšnim romanom ali s čim podobnim?
Patricija: Ostajam kar pri poeziji, nikoli pa se ne ve, s čim lahko sebe in druge presenetim. Poezija me spremlja v vsakdanjem življenju, na ulici, v razredu, v sobi, na hodniku ... Ko se ozrem na prazen list papirja, me premamijo čustva, ki jih izlijem na papir.
Si že izdala pesniško zbirko?
Patricija: Svoje samostojne zbirke še nimam, imamo pa člani Literarnega kluba Ptuj in sem članica, izdan zbornik, v njem nas je objavilo literarna dela devet članov, zbornik smo poimenovali Zlivanka. V Mariboru sem sodelovala na Prešernovem natečaju Želim povedati, izdali smo zbornik, kjer so objavljeni literarni, likovni in fotografski prispevki Dijaških domov Maribor (2009). 2009 smo člani Literarnega kluba Ptuj pod mentorskim vodstvom Davida Bedrača sodelovali na območnem srečanju literarnih ustvarjalcev pod naslovom Besedoled.
Za svoje pesmi si že bila nagrajena. Za katere pesmi ali zbirke si prejela nagrado in katera nagrada ti največ pomeni ?
Patricija: Najprej sem objavljala v šolskih glasilih, Lokvanj in Čar be-
sede moj. Sodelovala sem na 15. srečanju mladih pesnikov in recita-torjev v Vinici leta 2005. S pesmijo Na iskanju ljubezni sem sodelovala na Mihčevem festivalu, ki je potekal na Ptuju (2005) , kjer sem se uvrstila med najboljše v kategoriji poezija. Svoje pesmi sem objavila v strokovni literarni reviji Mentor (2006), kjer so me predstavili kot mlad pesniški izraz. Nato sem svojo literarno pot nadaljevala v srednji šoli, kjer sem v prvem in četrtem letniku dobila Prešernovo nagrado za ustvarjanje na literarnem področju na III. gimnaziji Maribor. Udeležila sem se literarnega ustvarjanja na 45. Domijadi, srečanje Dijaških domov Slovenije, kjer sem dobila zlato priznanje (2007). Na literarnem natečaju Adijo dolgčas v Mariboru sem dobila 1. nagrado (2007). V dijaškem domu Maribor sem sodelovala na Prešernovem natečaju, kjer sem predstavila Svilene dotike, ki se lahko simpatično berejo tudi navzgor in ostajajo sporočilno nespremenjeni, Drugačnost, ki je najlepša oblika sveta, za Svobodnega umetnika in Slovo z objemom dveh rok. Prisotni so izbrali svojo zmagovalko - »Prešernovo Julijo«. Občinstvo mi je dodelilo največ glasov. Leta 2009 smo člani Literarnega kluba Ptuj pod mentorskim vodstvom Davida Bedrača delovali na območnem srečanju literarnih ustvarjalcev pod naslovom Besedoled. Največ mi pomeni nagrada, ki sem jo dobila za pesem Na iskanju ljubezni na Mihčevem festivalu na Ptuju, saj me je ta festival, nagrada spodbudila k še večjemu ustvarjanju.
Kaj bi rekla o naklonjenosti poeziji, če pomisliš na ljudi v naših krajih ?
Patricija: Zdi se, da si dandanes z vseh strani pritiska hiter življenjski tempo, ljudje pozabljajo nase, tako je vse manj osebnega stika, pisanja na roke, srečanj, dogajanj . Doba računalništva. Menim, da se nikoli ne bo spremenila temeljna narava človekovega izkustva, potreba po razlaganju ljubezenskih čustev, spopadanje z
boleznijo, lakoto, prebiranjem knjig, nobena tehnologija nam ne bo nadomestila tega. Poezija je pesništvo, literarno ustvarjanje v vezani besedi, ekspresiven izraz za čustvenost, lepoto ali užitek.
Kdo je tvoj najljubši pesnik ?
Patricija : Moj najljubši pesnik je Tone Pavček : »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence." V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil svojima otrokoma, napisal je veliko pesniških zbirk za otroke.
O čem govorijo tvoje pesmi ?
Patricija: Moje pesmi govorijo o meni, prijateljstvu, naravi, ki me obdaja, dotikam se odnosa med življenjem in smrtjo.
Za konec lahko poveš še kaj o sebi ? Kaj imaš rada, s čim se ukvarjaš zraven poezije?
Patricija: Po poklicu sem vzgojiteljica predšolskih otrok, zelo rada imam otroke. V prostem času rada izkoristim lepe dneve za sprehode, raziskovanje novih krajev, včasih se preizkusim kot varuška, ukvarjam se s prostovoljnim delom v Domu upokojencev Ptuj, obiskujem starejšo gospo. Druženje nama predstavlja vse, kar je pozitivno in naju napolnjuje s srečo. Vse to me bogati in bom s tem nadaljevala.
Pogovarjala se je: Alenka Vršič
Prejem Prešernove nagrade v
Dijaškem domu Maribor
20
številka izdaje 39 • april 2012
ostali prispevki
Ne vem, ali si smel želeti
vroče preživelih noči
v valovih strasti
brez vsake razsodnosti.
Ali mi je usojeno trpeti
brez uporabe moči
za spremembo poti,
ki brani strasti..
Morda pa nima več smisla hoteti nedoseljive reči in izogibati se realnosti,
Ampak je naš cilj preprosto živeti, žalosti in nečesa,česar ni.
Patricija Vilčnik
Misli so nekje na dnu. Nihče jih več ne prepozna. Niti jaz ne, ki sem kriva, da so tu.
Mogoče jutri bodo v širnem nebu, kakor ptice obletele morje, morda s planin se vse vrnile,
bodo lepe in cvetoče. nekatere bodo kot železo vroče in o njih sivini ne bo sledu, in le prijazne bodo tu. Misli so bile na dnu. Zdaj srce mi tiho poje, pesem radostnih ljudi, pesem tistih,ki so zadovoljni z vsem, kar jih obdaja... Tudi z žalostjo. Misli so bile na dnu. Rešile so se brezna, ne spustim jih več od tu.
Patricija Vilčnik
Letošnji fašenk oziroma pust je bil spet na svoj način zanimiv. Mogoče ne za vse, vendar za tiste, ki si vedno znajo narediti te dni zanimive, je prav gotovo bil.
Vsako leto na Ptuju, v večernih urah, "straši" skupina iz naše občine. Letos smo bili prav glasni in poredni, saj je skupina predstavljala dojenčke - to kar je nekoč vsak že bil. Verjemite mi, da si takšnih dojenčke ne želi prav nobeden. Glasni, veliki, grozni in še petnajstorčki...uboga naša mamica.
Če še srečate kakšnega takšnega dojenčka v teh dneh, potem se ne bati. Pust je sicer že zdavnaj mimo, vendar v naših srcih včasih še vedno oživi dojenček.
Kristijan Majer
Dnevi norčavosti
Iz leve od spodaj vas pozdravljajo: Tomaž Toš, Primož Ilešič, Anja Toš, Uroš Ilešič, Lea Majer, Boštjan Soko, Kristijan Majer, Srečko Žmauc, Milan Černel, Tadej Kostanjevec, Jana Ilešič, Matej Šijanec, Nataša Kocuvan, Petra Kocuvan
in Silva Kocuvan.
Novice občine Sv. Andraž
21
ostali prispevki
m m	V • V	V • •	••	»V*	V*	V	|	-
Množična živinoreja je največja grožnja za nas planet
22. aprila praznujemo dan Zemlje. Čeprav se mnogi trudijo, da bi prenehali z onesnaževanjem planeta Zemlje, pa je ta vedno bolj onesnažena, saj se dejavnosti, ki onesnažujejo Zemljo, širijo. Eden izmed največjih uničevalcev in onesnaževalcev Zemlje je množična živinoreja. Ta ima izjemno negativne vplive na okolje, podnebje, zdravje ljudi in seveda na živali, ki so največje žrtve te oblike kmetijstva, saj vsako leto za prehrano ljudi po svetu zakoljejo kakšnih 50 milijard živali, več kot 30 milijonov v Sloveniji. Množična živinoreja predstavlja polovico izpustov toplogre-dnih plinov in je izjemno škodljiva za podnebje. V vsakem primeru je njen delež v podnebni bilanci bistveno večji kot je delež svetovnega prometa. Živinoreja izjemno uničuje tudi okolje. Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k nečistosti vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se
od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg pšenice. Koliko ljudi je mogoče prehraniti z 9 kg pšenice in koliko z 1 kg govedine. Po svetu pa je milijarda lačnih ljudi. Meso je tudi rizični faktor za bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, škoduje kostem, negativno vpliva na duševnost in podobno. O tem je mnogo znanstvenih raziskav. Te so v porastu, zaradi njih umira po svetu desetine milijonov ljudi, za zdravljenje teh bolezni pa je potrebno desetine milijard evrov. Kakšni so stroški glede uničevanje okolja in podnebja, pa se sploh ne ve ali pa se ne pove. Zato je potrebno množično živinorejo opustiti in jo nadomestiti z kmetijstvom, ki je naravi, ljudem in živalim prijazno. Takšno pa je miroljubno kmetijstvo. Miroljubno kmetijstvo pomeni pridelavo kvalitetnih in zdravih živil v polnem soglasju z življenjem narave. Gre za klimi prijazno kmetijstvo brez živinoreje (oz.
uporabe živali za zadovoljevanje človekovih potreb), brez gnojenja z gnojem in gnojnico. Ena izmed glavnih skrbi v miroljubnem kmetijstvu je skrb za nego življenja v tleh, to je delovanju mikroorganizmov in najmanjših živali, ki proizvajajo hrano za rastline, rahljajo tla in jih ohranjajo zdrava. Vsako tretje leto se polje pusti v prahi, da se regenerira in razvije življenje v tleh. V zdravih njivskih tleh najdejo rastline vse, kar potrebujejo za rast, so močne, zdrave in se lažje same ščitijo ter tako ne potrebujejo nobenih kemičnih zaščitnih sredstev. Kmetje miroljubnega kmetijstva se tako trudijo živeti v miru z vsemi življenskimi oblikami, ščitijo živali, naravo ter posredno tudi ljudi. Zlato pravilo: „Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori" je postalo v miroljubnem kmetijstvu vodilna misel pri delu za naravo, živali in vse ljudi.
Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva,
Stanko Valpatič, predsednik
Samooskrbna pridelava hrane v Sloveniji is posveta v Državnem svetu Republike Slovenije, 27. 10. 2011
Posvet so organizirali: Ekosocialni forum Slovenije, Ustanova dr. Antona Trstenjaka in Državni svet R S.
Udeležilo se ga je preko 55 udeležencev. Referenti in razpravljavci so postregli z nekaterimi pomembnimi ugotovitvami, ki jih je mogoče strniti v naslednje zaključke:
1.	V Sloveniji se je v zadnjem desetletju samooskrbna pridelava hrane občutno zmanjšala. Zato smo državljani vse bolj ogroženi.
2.	Globalna trgovina s hrano je v interesu kapitala in zato uničuje domače kmetijstvo, ki prideluje hrano
v težjih pogojih, kar prispeva tudi k povečevanju brezposelnosti.
3.	Preveč smo zanemarili skrb za majhne kmete, ki so zagotavljali socialno stabilnost. Ta odnos moramo spremeniti. S prilagoditvijo subven-cijske politike na slovenske razmere je potrebno majhne kmete spodbuditi in usmeriti v delovno intenzivno proizvodnjo, npr. pridelavo zelenjave. Za to pridelavo jim morajo strokovnjaki posredovati potrebno znanje. To je naloga predvsem kmetijskih svetovalcev.
4.	Za uspešno pridelavo, dodelavo in prodajo je potrebno kmete povezati
na zadružnih principih. Pri tem povezovanju je zadružništvo odpovedalo.
5. Izpeljati je potrebno program sistematičnega osveščanja javnosti (kmetov in potrošnikov) o vsestranskem pomenu doma pridelane hrane. To je naloga vlade, KGZS in Zveze potrošnikov.
Za javnost pripravili: prof. dr. Jože Osterc:predsednik Eko-socialnega foruma Slovenije pred. Dušan Gerlovič, spec.: direktor Ustanove dr. A. Trstenjaka doc. dr. Henrik Gjerkeš: štipendist Ustanove dr. A. Trstenjaka
22
številka izdaje 39 • april 2012
ostali prispevki
fm | •	•	• •	•	•	| ••	•	• >|
Skrivnostno izginjanje psov in pobijanje sivih vran
V toplih pomladnih dneh marsikomu prija sprehod v naravi, bodisi zaradi nabiranja kondicije ali občudovanje narave. Vendar mojemu sprehodu pred nekaj tedni ne bi morali tako reči. Med občudovanjem narave sem naletel na grozljivo dejanje, ki ga nisem mogel kar tako spregledati. V Čreni, pod Ostragovo v Drbetincih sem naletel na kar sedem pobitih sivih vran, in to v razdalji cca. 100 m.
Pobita siva vrana
Po mojem hitrem pregledu bi dejal, da so ptice postreljene. Že, da vrane veljajo za vsiljive ptice in na nek način tatice, vendar ne vem, če je dobro, da si jih nekdo naredi za tarče in v njih strelja. Da zagotovo gre za namerno in grozljivo početje, priča torej dejstvo, da je bilo v razdalji nekaj metrov pobitih kar sedem vran, katerim ni videti nasilne smrti (mislim na plenilce), in dejstvo, da je 50 m vstran od tega kraja lovska preža. Seveda ne mora nihče nikogar obtoževati, razen če za ta dejanja obstajajo dokazi. Osebam, ki pa na takšen način pobijajo živali, pa sporočam, da naj s tem prenehajo, saj se bo začelo
Grobišče-pobite sive vrane
intenzivneje ukrepati. Najverjetneje že obstajajo ljudje, ki bi pogosteje opazovali početje v tem kraju in najverjetneje je že kakšna inšpekcija, ki bi lahko to zadevo temeljito preučila. Ne vem, če veljajo sive vrane za zaščiteno žival, vendar je dejstvo, da se postreljenih živali ne pusti kar tako ležati. Tudi če je za žival dovoljen odstrel, se jo pospravi. Upam, da se bo tisti, ki je to počel, malo zamislil in prenehal s takimi dejanji, sicer pa domačini vemo, kdo bi lahko bil krivec. Verjemite, da večini ni vseeno za živali in da je lepo, če živimo v sožitju z njimi, saj so pomemben del okolja Sicer smo lovce, ki opravljajo delo na tem območju velikokrat že opozarjali, da je treba poginule živali nekam odpraviti, vendar smo vedno naleteli na gluha ušesa.
V spodnjih Drbetincih se sicer ukvarjamo še z eno problematiko. Vsako
pomlad izgine ali pogine kakšen domači pes, vendar je letos slika še veliko hujša. Pri slabih desetih hišah v tej vasici je izginilo ali poginilo več kot trije čuvaji naših domov. Vašča-ni se resno sprašujemo, kdo bi lahko "pospravil" dva psa, ki sta izginila brez sledu, in kdo je tisti, ki je zastrupil vsaj enega psa. Veliko je potepu-ških psov, za katere velja, da se jih res nekako rešimo, saj so lahko nevarni za ljudi. Ni pa prav, da se odpravlja pse, ki so prijazni in nepotepuški. Po moje je zelo dobro, da se o teh stvareh spregovori, saj bo tako večja množica lažje razkrila ta grozovita dejanja. Osebam, ki pa to počnejo pa sporočamo naj prenehajo. V primeru, da ne bodo prenehali jih čaka samo eno...prijava inšpekciji oz. policiji ali pa psihiatru.
Kristijan Majer
Znate prepoznati melanom?
Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je zelo nevarna vrsta kožnega raka, saj zelo hitro zaseva
v druge organe, vendar je v primeru zgodnjega odkritja ozdravljiv. Melanociti so kožne celice, ki ležijo
v spodnjih plasteh povrhnjice. So enakomerno razporejeni po koži in tvorijo zaščitni pigment melanin.
Novice občine Sv. Andraž
23
ostali prispevki
Melanin je vzrok za obarvanost kože, hkrati pa ščiti kožne celice pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Melanocite najdemo tudi na sluznicah. Melanociti se lahko brez posebnega razloga namnožijo na nekaterih delih kože in se začnejo združevati v skupke, ki so na koži vidni kot melanocitni nevusi. Laiki jih imenujejo tudi pigmentna ali materina znamenja. Melanom se lahko razvije iz kakršnega koli melanoci-ta na koži ali v sluznicah. Lahko nastane iz melanocita v nevusu ali iz melanocita na nespremenjeni koži, kar opažamo pogosteje.
Na koži ves čas nastajajo nova znamenja. Med njimi je lahko tudi melanom, ki ga je na začetku težko ločiti od navadnega znamenja. Znamenja se z leti spreminjajo, rastejo, spreminjajo barvo in obliko ter se dvignejo nad raven kože. Melanom se prav tako spreminja, navadno hitreje kot znamenje.
Melanom se lahko pojavi pri komur koli, vendar pa je pri nekaterih ljudeh tveganje za pojav melanoma večje. Večja nevarnost obstaja pri svetlolasih, svetlookih in svetlopoltih ljudeh, ki so zlasti v mladosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom in ki so večkrat utrpeli opekline. Večje tveganje je značilno tudi pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, starejših ljudeh in tistih, ki imajo veliko znamenj. Prav tako obstaja večje tveganje za pojav novega melanoma pri ljudeh, ki so že imeli melanom.
Za zgodnje odkritje melanoma je zlasti pomembno dobro samoopazovanje. Pregledati moramo celotno telo, pri tem pa ne smemo pozabiti hrbta, podplatov, pazduh in lasišča. Ko opazujemo spremembe na koži, moramo biti pozorni na tista znamenja, ki se pojavijo na novo in se spreminjajo, ter na obstoječa, ki se spreminjajo. Pomembno je razlikovanje med benignimi in malignimi spremembami. Pri samoopazovanju uporabljamo sistem ABCDE. Benigne, nenevarne spremembe so navadno manjše, enakomerno obarvane, ostro omejene in simetrične. Melanom je asimetričen (A -asimetry), nepravilnih robov (B - border), večbarven (C - colour), večji od 5 mm (D - diameter) in raste (E - elevation). Včasih lahko srbi. Pri napredovali obliki se lahko pojavi tudi krvavitev.
Ker so melanomi lahko videti zelo različno in se ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE, je za zgodnje odkritje melanoma pomemben tudi dermatološki pregled. Dermatologi pri pregledu uporabljamo derma-toskop, t.j. sistem leč s posebno osvetlitvijo, ki nam omogoča povečan prikaz kožnih sprememb in s tem razločevanje struktur v zgornjih slojih kože. Na podlagi dermatoskopskih značilnosti prepoznamo mela-nom, še preden lahko spremembe opazimo s prostim očesom. Poleg rednih preventivnih pregledov pri dermatologu in rednega samoopazovanja je za preventivo melanoma pomembna tudi zaščita pred sončnimi
žarki. Pomembno je izogibanje soncu med 11. in 16. uro ter zaščita z oblačili, pokrivali in očali. Po delih telesa, ki jih ne moremo zakriti z oblačili, moramo nanesti kremo z visokim zaščitnim faktorjem.
Nataša Grebenšek, dr. med.
Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana
SAMOPREGLEDOVANJE PIGMENTNIH ZNAMENJ
>	kožo pregledujte redno, enkrat mesečno
>	naučite se in uporabite spodaj predstavljeno metodo ABCDE
>	pomagajte si z ogtedalom ali prosite za pomoč
asi met (tja
Ailmcity
Maligni inelatiom je običajno nepravilne oblike, asimetričen; benigno pigmentno znamenje je običajno okroglo, simetrično.
EfottKn
Maligni melanom ima pogosto nejasen rob (nepravilen sli nazobčan rob); benigno pigmentno znamenje ima običajno gladek, enakomeren rob.
Calour
Maligni melanom je pogosto v številnih odtenkih rjave, Črne in sive barve; benigno pigmentno znamenje je običajno le v enem odtenku rjave barve.
Maligni melanom ima pogosto premer, k! presega 5 milimetrov, benigno pigmentno jnamenje ima običajno premer, manjši od 5 milimetrov.
spreminjanje / dvignjeno
Evolution ^Elevation
Za maligni melanom je značilno, da se spreminja, Lahko se tudi dvigne nad raven okoljne kože.
benigno	sumljivo 23
pigmentno znamenje*	maligni melanom
Zgoraj opisana metoda ABCDE za samoprcgledovanje naj vam bo v pomoč pri odkrivanju spremenjenih pigmentnih znamenj, ki bi bila lahko nevarna. Na videz sumljivo, spremenjeno pigmentno znamenje ni nujno nevarni maligni melanom, a ga čim prej pokažite in se posvetujte z zdravnikom.
24
številka izdaje 39 • april 2012
ostali prispevki
Nagajanje ali pomanjkanje 'manir'?
Sprašujemo se ali je tovrstna uporaba stranišča tudi domača praksa nekaterih, ki po uporabi javnega stranišča za seboj pustijo takšno sliko?
Neprijeten pogled na umazano stranišče.
Ker se tovrstna slika na straniščih v mrliški vežici na pokopališču ponavlja, bomo primorani stranišča (WC-je) zaklepati in bodo le-ti v bodoče odprti samo ob praznikih in pogrebih.
Občinska uprava
Novice občine Sv. Andraž
25
Zlatoporočenca Ana in Ivan Čuček
kronika kraja
Zlatoporočenca Čuček
V soboto, 11. 2. 2012, sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno pred pričami in svati prisegla obljube in večno zvestobo Ana in Ivan Čuček iz Drbetincev 65. Njuno zvezo je ponovno potrdil župan občine Sv. Andraž v Slov. goricah Franci Krepša in jima ob zdravici zaželel obilo zdravja ter skupne sreče. Zakonsko zvezo je istega dne v domači farni cerkvi Sv. Andraža potrdil domači duhovnik Franc Mlakar. Ana, z dekliškim priimkom Hrga, je bila rojena leta 1939 v Hvaletincih, Ivan pa leta 1935 na Ptuju. Otroštvo je Ana preživela v Hvaletincih, Ivan pa v Drbetincih, zato sta se že od malih nog poznala. Iskrica ljubezni je med njima preskočila nekega dne, ko sta v Hvaletincih pomagala pri prekrivanju strehe s slamo, tako imenovano »cimpranje« in čez dve leti sta se vzela. Bilo je v januarju leta 1962, ko sta dahnila da drug drugemu, najprej pred matičarjem v Juršincih in nato v februarju še pred duhovnikom Lasbaherjem v domači cerkvi Sv. Andraža. Po poroki se je Ivan zaposlil v podjetju Gradnje Ptuj, kjer je delal do upokojitve, Ana pa je skrbela za njune tri otroke, gospodinjila in pri tem še delala na manjši kmetiji. Prvo leto po poroki se je njuna sreča še po-
večala, saj je na svet prijokal prvoro-jeni sin Albin. Leta 1966 sta povila hčerko Ivico in leta 1974 še hčerko Olgo. Oba povesta, da je v skupnih 50-tih letih bilo življenje lepo, marsikdaj težko, pa vendar sta s skupnimi močmi vse težave premagala. Potrebno je bilo veliko spoštovanja in razumevanja drug do drugega, kar premoreta še danes, ko sta postala
zlatoporočenca. Zanju je največje bogastvo predvsem zdravje, v največje veselje pa jima je pet vnukinj, vnuk in pravnukinja Tia. Ana in Ivan sta mnenja, da je za tako dolgo skupno življenje recept naslednji : ljubezen + zdravje + razumevanje + spoštovanje = sreča. Pa še držalo bo tako.
Alenka Vršič
Ivan JURANČlČ (1861- 1935), ugleden čebelar iz Slovenskih goric
Vse svoje življenje je posvetil razvoju slovenskega čebelarstva in ima neprecenljive zasluge za utrditev in razširitev čebelarskih tradicij na Slovenskem. Rodil se je leta 1861 v Vitomar-cih kot kmečki sin. Ljudsko šolo je obiskoval doma, dva razreda gimnazije pa na realki v Ptuju. Zaradi prehitre očetove smrti je moral prekiniti šolanje in se posvetiti kmetijstvu. Kot 24- letni mlade-
nič se je priženil v Andrence. Na novem domu je našel šest panjev in postal čebelar. Z vso vnemo se je lotil čebelarjenja. Vneto se je začel poglabljati v čebelarsko stroko. Spoznaval je življenje čebel, si nabiral praktičnih izkušenj in zelo zgodaj začel segati po čebelarskih knjigah. Navezal je tesne stike s starejšimi čebelarji-prakti-ki in kritično presojal njihove dosežke s stališča naprednega čebe-
26
številka izdaje 39 • april 2012
kronika kraja
larjenja. S kvalitetnim znanjem, ki si ga je pridobil v čebelarski šoli na Dunaju (kjer je leta 1902 opravil čebelarski izpit) in s praktičnimi izkušnjami, je kot potujoč čebelarski učitelj Čebelarskega društva za Spodnjo Štajersko, pomagal pospeševati razvoj takrat precej zastarelega čebelarstva na Štajerskem. Povsod je pomagal čebelarjem in jih seznanjal s smerjo naprednega čebelarstva. Tako se je Jurančič leta 1902 s prvimi predavanji, tečaji in članki začel uveljavljati v javnosti. V času svojih javnih nastopov je imel preko 330 strokovnih predavanj z nad 10.000 poslušalci. Vodil je 22 čebelarskih tečajev z nad 1000 udeleženci. Sodeloval je pri večjih razstavah doma in v tujini ter se zlasti uveljavil kot pisec poučnih člankov. Samo v Slovenskem čebelarju je od leta 1898 do 1932 objavil okrog 170 daljših in krajših strokovnih člankov. Poleg izobraževalnega dela za čebelarje, si je Jurančič posebne zasluge prislužil tudi kot praktični čebelar in izdelovalec panjev oz. čebelarskega orodja in
naprav. Leta 1888 je dokončal rokopis Čebeloreja, ki pa ga Mohorjeva družba iz Celovca zaradi njegove preobsežnosti nikoli ni natisnila. Tako je ena njegovih največjih zamisli ostala žal neuresničena. Uredništvo družbe pa je sicer pohvalilo njegov svež in domač jezik ter dalo s tem priznanje njegovi skrbi za čistost slovenskega jezika. Rokopis je plod dolgoletnega in vztrajnega dela ter je bil namenjen predvsem začetnikom. Le človek izredne volje se je lahko s svojo povprečno izobrazbo lotil tako obširnega teksta, ki ga odlikuje poznavanje sodobne čebelarske teorije in prakse. Prikupen je način podajanja in lepa slovenska čebelarska terminologija. Čeprav je bil rokopis napisan za štajerske čebelarske razmere, je velika škoda, da ni izšel kot knjiga- priročnik in da ni obogatila naše tedanje dokaj skromne čebelarske literature. Jurančič je opravil tudi pomembno narodnoprebudno delo, zlasti v času najhujšega pritiska germanizacije na Štajerskem. Med svojim ljudstvom je širil slovensko
narodno zavest in ga učil, kako dosledno mora varovati vse, kar je dotlej ustvaril slovenski človek. S svojim požrtvovalnim delom, s svojo skromno naravo in dosledno obrambo koristi slovenskega delovnega človeka, si je ustvaril med svojimi rojaki in v slovenskem čebelarskem svetu ugled, s polno pravico si je zaslužil ime enega največjih pionirjev slovenskega čebelarstva. Slovenski čebelarji bodo najbolj dostojno počastili spomin na njegovo ime, če bodo nadaljevali njegovo delo in mu sledili po poti, ki jo je začrtal s svojim 50-letnim aktivnim in nesebičnim delom za slovensko čebelarstvo in svoje ljudstvo. Leta 1935 so na kulturnem domu v Cerkvenjaku odkrili spominsko ploščo Ivanu Jurančiču, po njem se imenuje tudi čebelarsko društvo v Cerkvenjaku.
(povzeto iz zapisa srečanja čebelarjev iz društev Ptuj, Celje in Lenart v Slovenskih goricah)
V svet tišine so odšli ( od 29. 11. 2011 do 5. 3. 2012)
Priimek in ime	Datum rojstva	Datum smrti
KOCUVAN IVANA, Marija, Vitomarci 65	04.04.1924	31.12.2011
FRIDAU CIRIL, Drbetinci 48	01.07.1930	04.01.2012
GAVEZ ROZALIJA, Vitomarci 35	09.08.1930	13.01.2012
ŠAMPERL OLGA, Vitomarci 4B	07.05.1931	07.02.2012
ŽMAVC FRANC, Novinci 13,	29.01.1945	07.02.2012
ŠAMPERL FRANC, Vitomarci 4B	21.04.1934	14.02.2012
DOLINAR FRANČIŠKA, Vitomarci 29	06.03.1928	19.02.2012
ŠALAMUN IVAN, Rjavci 9	30.01.1944	26.02.2012
KOCMUT ANTON, Gibina 14	24.04.1977	27.02.2012
KOCUVAN TEREZIJA, Rjavci 21	20.08.1929	05.03.2012
Rojstev v času od 29.11.2011 do 5.3.2012 v občini Sv. Andraž v Slov. goricah ni bilo.
Novice občine Sv. Andraž
27
«■m
Bodi drugačen
Bodi drugačen in dan prični z nasmehom na obrazu. Naj te metulj ponese v tvoje posebno nebo in poglej z druge svetlobe ljubezni globoko v srce.
Naj bo tvoj dan drugačen, ne zamorjen kot ljudje okoli tebe, trosijo negativno energijo in te obdajajo s črnimi mislimi.
Odreci se jim, bodi drugačen, kot vem, da to si-drugačen od ostalih.
Tako poseben pogled imaš in s tem nam veliko daš. Ljubiš na poseben način, ki vsem ostane v spomin,
Ljubim življenje, kot ti, saj si zelena luč sveta.
Bodi to kar si,
saj ostalih že tako preveč živi.
Patricija Vilčnik
stilna Pri May>-
JAMNA BRAČEK
Gostišče pri Antonu iz Cerkvenjaka in PE Gostilna pri Maji iz Sv.Jurija ob Ščavnici vas vsak dan vabita na več vrst različnih malic, kosil in jedi po naročilu. Imajo tudi večje prostore za zaključene skupine v Gostišču pri Antonu sprejmejo do 400 ljudi, v Gostilni pri Maji pa do 220 ljudi.
Več informacij na: www.gostiscepriantonu.com Tel.št.: 02/729 50 50, 02/729 50 52.
^epri Anto^
CERKVENJAK
BRACEK
t
Veter v laseh
V zorečem julijskem žitu veseli črički pojo.
Vroč veter lovi se z oblaki
čez širno nebo.
Preplavljene s soncem so ceste, ob cestah žito in mak, zrak nad zelenimi travniki.
Po poti čez polje gre deklica z rožami v temnih laseh, vesela teh julijskih barv, ki dajejo licem nasmeh.
Patricija Vilčnik
i
I
28
številka izdaje 39 • april 2012
V	Cvetličarni Oranžvam bomo pomagali pri izbiri najrazličnejših cvetličnih aranžmajev za vse priložnosti.
Pri nas sledimo najnovejšim trendom in z našimi strokovnimi nasveti vam bomo zagotovo izpolnili vsako vašo željo.
V	naši cvetličarni vam vsakodnevno nudimo širok in pester izbor:
svežega rezanega cvetja cvetočih in zelenih lončnic aranžiranja daril
šopkov in aranžmajev za različne priložnosti aranžmajev in dekoracij iz suhega cvetja
poročne floristike, šopke, dekoracijo vozil, okrasitev prostorov { konfete, naprstnike, blazinice za poročne prstane in seveda poročna vabila...) svetovanje, aranžiranja poslovnih prostorov, gostinskih lokalov in prostorov za posebne priložnosti... helij balonov
aranžiranja in dekoraciji kulturnih prireditev, svečanih dogodkov, rojstnodnevnih zabav, birm in krstov)...
žalnih aranžmajev, vencev, žalnih šopkov, dekoracije vežic in paketov sveč urejanje okolja, zasaditev rastlin in vzdrževanje grobov - svetovanje... brezplačna dostava na dom ali na slovesnost
Cvetličarna Oranž nudi unikatna aranžiranja daril v koraku z modnimi smernicami, predvsem po vaših željah. Pri aranžiranju se nam odpirajo neskončne možnosti tudi s svežim rezanim cvetjem, suhim cvetjem ter raznovrstnimi sezonskimi dekorativnimi okraski.
Obiščite nas, izberite si cvetje, s katerim boste polepšali dan sebi in svojim najdražjim. Skupaj z nami poskrbite, da se vam bo vaš dan nepozabno vtisnil v spomin.
Obiščite nas vsak dan od ponedeljka do petka: Od 9. do 17. ure V soboto: Od 8. do 12. Ure Nedelje in praznike zaprto. Dosegljivi smo na: Janez 041-594-746 Barbara 031 - 535 -701
Cvetličarna Oranž
Janez Karnekar s.p. Cerkvenjak 13,2236 Cerkvenjak
Novice občine Sv. Andraž
29
nagradna križanka
AFRIŠKA RASTLINOJEDA PTICA
STRIPOVSKI JUNAK ford
blagajna (pog.)
Zelnata trajnica s čebulico spada v družno lilijevk. Poznamo okoli 100 različnih vrst. Lahko so divji ali vzgojeni. V Evropi so postali zelo popularni v 16. stoletju, še posebej na Nizozemskem. Takrat je prodaja čebulic pristala celo na njihovi borzi, vrednost čebulice pa naj bi dosegla celo ceno družinske hiše.

<
oo
'tj
C
■>
	s	rn un	Z v
> m	o 73	ro c	ai cij
a.	(u	>	o.
<*>	>		o
	ro		
o <v n	ol 73 to		ro cq
M	on	>	cj
	•—i		
a.	ol		&
<v	b	ro	
m	ol n		
> D	to c	o o	.
>1/1		u	<u
m	<-	c	h
c >u	n	a	rt
>n	>	£	u X.1
o		o	
00	c	Q	T.
1 00	n o ->	.nj	d
m	n	(u	m
		u	
»/t	d. 01	o o. 73	
	l—1	(o	o
>	TO		o
o	-n		*
z	o o	a	(u c
o		m	
J*	rr		
c m >n	ID 1x1	c ai	c 4-1
	<_>	n	o
			
			
o	ro	ro	ro
c	u	u	u
■o	m	m	m
			
10	¡71	¡7	¡7
o)	ro	ro	TO
	r	r	r
iu			
c	i—	(n	m
m N
O £
ai >u
ID 'ČF d
ai
>N
ai
73 ro
¡71 TO C
C
ai >u
J2 O O C
TO 73 TO
¡71 ro C
J2
O on
'Ü C
.¡u
¡71 to
m
ENDEMIT - vrsta, ki uspeva na določenem kraju MINDANAO - drugi največji filipinski otok SMOTRA - zastarel izraz za revijo ARAMEJA - biblijsko ime Sirije z Mezopotamijo
Nagradna križanka:
Rešitve križanke (celotna križanka) pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do petka, 20. aprila 2012.
Izmed pravilnih rešitev križanke, bomo izžrebali pet dobitnikov nagrad. Nagrade podarjajo:
1.	Nagrada: Knjiga Balkonske rastline in posodov-ke; podarja IN OBS MEDICUS.
2.	Nagrada: jeklenka gospodinjskega plina; podarja Dom plin
•1 = MEDICUS
3.	Nagrada: darilni trojček sortnih vin; podarja turistična kmetija Pri kapeli
4.	Nagrada: nahrbtnik in maja; podarja podjetje MSD
5.	Nagrada: 1 x družinska pizza po izbiri; podarja Gostilna "29" Simon Fekonja s.p.
.i
Simon Fekonja s.p.
Trg osvoboditve 16 H 02/ 72 06 281 2230 Lenart	% 041 643 144
Slovenija	www.gostiina29.si
30
številka izdaje 39 • april 2012
www.ocistimo.si
Čistili smo našo občino v okviru akcije 'Očistimo Slovenijo-očistimo svet'
Naša občina naj ostane čista in zelena!