PREDLOG PREDLAGATEUA Izvršnl avat skupščlne občlne LJublJana Vlč-Rudnik la na svofl 14. seji dne 20. 8. 1986 obravnaval problematlko gospodarjenja in zaaebnega lastništva gozdov v občlni In sklenil, da gradlvo predlaga zborom skupščine obilna LJubljana Vič-Rudnlk v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET PROBLEMATIKA GOSPODARJENJA IN ZASEBNEGA LASTNIŠTVA GOZDOV v občini Ljubljana Vič-Rudnik I. UVOD Na območju obfiine je skupno 27.751,81 ha gozdov oz. 51% vseh površin. V zasebni lasti je 21.626,75 ha gozdov, v družbeni lasti pa 6.125,06 ha gozdov. Gozdovi so razvrščeni v dve gozdnogospodarski območji: gozdnogospodarsko območje Ljubljana in gozdnogospodarsko območje Kočevje. Z gozdovi gospodarijo naslednje gozdnogospodarske organi-zacije: zasebni/ha družbeni/ha skupaj/ha GGLjubljana 17.292,33 3.964,81 21.257,14 ZKGPKočevje 3 424,00 1.502,00 4.926,00 Komunalno podj. »Rast« 910.42 260,99 1.171,41 Ljubljanske mlekarne - 397.26 397,26 Skupaj: 21.626,75 6.125,06 21.751,81 Po zakonu skupno gospodarijo z gozdovi, ki so družbena lastnina in z gozdovi na katerih je lastninska pravica samou-pravno organizirani delavci in združeni kmetje v gozdnogospo-darskih organizacijah. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja po desetletnem gozdnogo-spodarskem načrtu območja. Z njim se ugotavlja stanje gozdov, določa bioioško optimalno izkoriščanje, gojenje in varstvo goz-dov z namenom zagotavljanja trajnosti gozdov in njihovih splošno koristnih funkcij. Z gozdovi se gospodari izključno na podlagi potrjenih strokovnih usmeritev vsebovanih v gozdnogo-spodarskih načrtih. Vsi izjemni posegi v gozdove s sečnjo na golo ali krčitvijo gozdov se urejajo s posebnimi dovoljenji, ki jih izdaja občinski upravni organ pristojen za gozdarstvo. II. PROBLEMATIKA GOSPODARJENJA 1. Skupno gospodarjenje Osnovni ton gospodarjenju v zasebnem sektorju daje privatna lastnina in vse pravne posledice, ki iz nje izhajajo. Zakon o gozdovih daje lastniku gozda pravico do dela v svojem gozdu in mu omogoča sodelovanje pri odkazilu, po drugi strani pa je gospodarjenje z gozdom v rokah gozdarske organizacije in dolo-čeno z gozdnogospodarskim načrtom. Pri tem seveda prihaja do različnih gospodarskih interesov. Lastniku gozda gre predvsem za zadovoljitev svojega osebnega interesa, gozdnogospodarska organizacija pa mora skrbeti za zadovoljitev splošnega družbe-nega interesa. Kot primer navajamo naloge v zvezi z biološko sanacijo posa-meznih gozdnih območij (Krim, Mokerc, Rakitna), kjer je zaradi sušenja jelke močno ogrožena trajnost donosov gozdov tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Če k propadanju jelke, kot glavne drevesne vrste, dodamo še sušenje bresta, iz leta v leto pogostejše vetrolome in snegolome, pridemo do spoznanja o nujnosti kompleksnega in skupnega gospodarjenja z gozdovi, ki mora preseči individualne želje in interese. Zaradi že omenjenih posamičnih interesov lastnikov gozdov pa je tako gospodarjenje neredko otežkočeno ter zahteva sodelova-nje upravnih organov pri reievanju konfliktnih situacij. 2. Razdrobljenost gozdne posesti Po podatkih gozdnogospodarskih organizacij je v naši občini skupno 5.656 lastnikov gozdov, ki imajo v lasti 21.626 ha gozdov. Od navedenega števila lastnikov gozdov jih ima 4.760 status kmeta, 896 pa je nekmetov. Zaradi prometa z gozdovi (prodaja, dedovanje ipd.) so parcele majhne in v povprečju ne presegajo 0,90 ha. Tako stanje je posledica zakonskih rešitev, ki so dovoljevale drobljenje zasebne posesti do te mere, da lahko trdimo, da spada Slovenija med dežele z največjo razdrobljenostjo parcel tako kmetijskih kot gozdnih zemljišč. Zlasti v kmetijski proizvodnji prsdstavlja raz-drobljenost parcel močen omejitveni faktor za doseganje večje ekonomičnosti. Z novelacijo Zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85), ki omejuje delitev gozdnih parcel, pričakujemo, da se stanje ne bo več slabšalo, kakšnega bistvenega izboljšanja stanja na tem področju pa vsaj v kratkem času ne moremo pričakovati. Razdrobljenost gozdne posesti vsekakor neugodno vpliva na organizacijo gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju, vendar pa razdrobljenost sama po sebi ne predstavja bistvenega problema, kajti parceie bi se tehnično in organizacijsko gledano dalo zdru-žiti ter bi se z njimi lahko gospodarilo tako kot z vsako drugo večjo površino. Problem je v tem, da se spreminja iastništvo ter intreresi njihovih lastnikov. Vse skupaj pa se odraža pri odkazilu, doseganju plana blagovne proizvodnje, izvrševanju gozdnogo-spodarskih načrtov, gojitvenih delih ter pri organizaciji gozdne proizvodnje. Vsi ti problemi so najbolj prisotni v ZKGGP Kočevje, TOK Ribnica, DE Velike Lašče kjer že nekaj let beležimo močno zaostajanje realizacije planirane blagovne proizvodnje. To zao-stajanje gre predvsem na račun manjšega poseka glede na odka-zilo, v manjši meri pa tudi na račun t. i. črne sečnje, ki po mnenju gozdnogospodarskih organizacij zajema 5-15% rednega odka-zila. Nedovoljenega razreza je sicer mnogo manj, kljub temu pa na območjih posameznih TOK oz. TOZD gospodarstva letno beležijo 5-10 primerov, ki jih v sodelovanju z gozdarsko inšpek-cijo tudi preganjajo. 3. Gozdovi v lasti občanov, ki nimajo statusa kmeta Kot je bilo že omenjeno, je poleg 4.760 lastnikov gozdov, ki imajo status kmeta, v občini evidentirano tudi 896 lastnikov gozdov, ki nimajo statusa kmeta. Ti imajo v lasti 1.227 ha gozdov kar pomeni, da na posameznega lastnika odpade 1,37 ha gozda. Z Zakonom o kmetijskih zemljiščih je določeno, da sme imeti občan, ki se ne šteje za kmeta največ 0,5 ha gozda. To pomeni, da imajo lastniki gozdov - nekmetje v povprečju 0,87 ha gozda nad zakonsko dovoljenim maksimumom oziroma skupno 780 ha goz-dov nad maskimumom. Po dotočilih Zakona o kmetijskih zemliščih iz leta 1979 so bili občani dolžni v roku 2 let prilagoditi obseg svojih zemljišč določ-bam zakona. Na podlagi podatkov GG Ljubljana pa ugotavljamo, da se zakon ni izvajal, saj je v srednjeročnem obdobju 1981-85 GG Ljubljana odkupilo samo 19,7 ha gozdov, 3,3 ha pa je pridobilo z darilno pogodbo. Dinamika odkupa gozdnih zemljišč po letih od 1/1-1980 do 30/5-1986 in k. o. v občini Ljubljana Vič-Rudnik: k. o. leto št. primerov površina/ha Ig-Studenec 1980 1 2,3360 Jezero 1,0800 Kamnik pod Krimom 1 2,3117 Preserje 3,3313 Lanišče 1981 1 3,3327 Vrbljenje 1982 1 1,4135 Tomišelj 3,3801 Iškavas 1983 1 2,3169 Rakitna 1 0,0475 Polhov Gradec 1 0,9982 1984 Dobrova 1985 1 2,4745 Odkupljeno skupaj 1 19,6897 Darovano 1 3,3327 Skupaj: 23,0224 Po našem mnenju je tako stanje posledica interesov lastnikov gozdov, ki želijo zadržati gozdove zaradi njihove ekonomske vrednosti po drugi strani pa tudi zaradi premale aktivnosti gozd-nogospodarskih organizacij pri pridobivanju gozdov, ter zaradi pomanjkljivih podatkov v zemljiški knjigi tako, da gozdnogospo-darske organizacije težko najdejo pravega lastnika. III. UGOTOVITVE, PREDLOGIIN USMERITVE A. Ugotovitve 1. Razdrobljenost gozdnih parcel je dosegla tako stopnjo, da že negativno vpliva na organizacijo gozdne proizvodnje ter izvajanje gozdnogospodarskih načrtov. 2. Skupno gospodarjenje z gozdovi v zasebnem sektorju je izredno kompleksna naloga, ki zahteva temeljito usklajevanje med interesi lastnikov gozdov ter ohranjanjem splošnih koristnih funkcij gozdov. 3. Obseg črnih posekov in nedovoljenih razrezov zahteva stalno pozornost in nadzor pristojnih organov in služb. 4. Lastniki gozdov, ki nimajo statusa kmeta niso upoštevali določil Zakona o kmetijskih 2emljiš6ih ter niso uskladili velikost svoje posesti z veljavnimi predpisi. B. Predlogl in usmeritve 1. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo naj v sodelova-nju s premoženjsko pravno službo opozori lastnike gozdov, da morajo velikost lastnine prilagoditi določilom zakona o kmetij-skih zemljiščih. 2. Gozdnogospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik so dolžne pripraviti program prevzema presežkov gozdov od lastnikov gozdov, ki se ne štejejo za kmete. 3. Komite za urejanje prostora in varstva okolja je dolžan voditi evidenco izvajanja programa prevzema presežkov gozdov od lastnikov, ki se ne štejejo za kmete. 4. Izboljšati je potrebno sodelovanje med lastniki gozdov in gozdnogospodarskimi organizacijami predvsem pri pripravi in izvajanju gozdnogospodarskih načrtov ter pri določanju medse-bojnih obveznosti. 5. Pristojni organi in službe naj povečajo nadzor nad izvaja-njem črnlh posekov, nedovoljenih razrezov in prometom z lesom. PREDLOG PREDLAGATEUA ' tnrinl svt »kuičint, občine Lfubtfana VTČ-Rudnlk /• na svoft 7. safl dne 11. 6. 1986 obravnaval Prikaz sltnla /n aktlvnosO na področju naravn* ln kuttume dediičlne v občinl IJub^ana VTČ-Rudnik /n sktonH, da ga poandufa (Megatom zborov obHnake tkupidne Y obratrnavo In apnjam. Ob obravnavanem gradtotu /• Izvršni svt zazvei nashdnja 1. KomHe za druibene dejavnosti skupa/ z druglml upravnlml organ, strokovno organbaclfo ter kultumo akupnoatjo skrbi za Izvajanl« aktlvnoatl prt razglaianiu bi ndrtevanju kutturnlh /n tgodovlntkth pomnlkov tar na raml znamanhoaV, U so opnda-lfan» $ srodnlaročnlm oz. dolgoročnlm planom. 2. Pomambna akthmoat In priorttotna natoga občhn je.dapo razglatiM kulturnlh /n zgodovkitklh spomanikov poskibi za njt-hoYo ustrezno označitev. 3. Nujnoje treba zagotom, da m neiipo/n>en« nahge h dok. LfuNlma 2000 na poJro^u vantvanfa naravne In kuHume datUš-Um Hmpni Izvedefo. Na lo probfmatlko f» hvršnl »w»t U opozarjal pnd tetom ditl, ta/ \a zmndl toga nadalfnle načrtovanle In razvoi t/. barja onemogočen In pndttatrila enega od nalbotj penčfh pmbhmov, klgafa treba mreiitiie vietoinj«m l»tu. To bo omogotak) UkorUiaii« Lf. barfa tudl Y dnige nam»o». Na Lj. barlu naja0n* gre Y cetovlto rarovanfe s tlrogim reilmom, kjir m bodo dovoljtitl nlkakrinl potegl, i* ostaU naln«ga zavoda za varstvo naravne /n kuttum* damHif. IZVRŠNISVET