Novi šopki
Silviia.
Nad goro zora se prismeje, Strme na svet npre oči, Zavidno mesec se nmika, Tam doli lilija nuli.
Sram revo je v obleki beli. Kje našla mesto l)i očem? Oh, zalotila jo je zora V ponočnem oblačilu tem.
Gorko jo mesec je ledeni Prižemal k sebi celo noč, Oj celo noč ju je družila V objemu omamljiva moč.
Oli, naglo, le i)reuaglo danes Je zarja vstala nad goro. . Trci)ečc lilija sramote In kri zaliva ji glavo.
Smehlja se zarja nad gorami : „In ti nedolžnosti si znak ? Kdor sodi le ob dnevn belem Lahko, lahko sodnik je tak !"
Kazimir pl. Madie.