3 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Tone Ferenc Problemi ponovne poselitve Kočevske med vojno Po začetku druge svetovne vojne je Adolf Hitler v svojem govoru v nemškem državnem zboru 6. oktobra 1939 napovedal velike spre- membe v narodnostni sestavi zasedenih pokrajin in drugi dan podpisal odlok o utrjevanju nemštva. Pri tem je mislil na množično izganjanje ne- nemških ljudi in množično preseljevanje in nase- ljevanje Nemcev. To spreminjanje narodnostne sestave so nacisti začeli s pošiljanjem Zidov v geto, množičnim izganjanjem Poljakov iz zahodne Pru- sije in Povartja ter preseljevanjem južnotirolskih Nemcev. Razen preselitve tirolskih Nemcev, s ka- tero je Hitler hotel dokazati "večno prijateljstvo" Benitu MussoHniju in fašistični Italiji (meddržavna pogodba o preselitvi 23. 6. 1939), naj bi preselili v nemški rajh ali na zasedena območja le tiste manj- še nemške narodne skupine, za katere se je bilo bati, da bi lahko slej ko prej izgubile svojo nemško narodno zavest in "utonile" v tujem narodu. Kaže, da so se nadsti najbolj bali za svoje sonarodnjake v Sovjetski zvezi in v baltiških državah (še preden si je te priključila Sovjetska zveza) ter Romuniji (samo iz južne Bukovine in Dobrudže in ne iz Banata) in so s temi državami sklenili tudi toza- devne meddržavne pogodbe.^ ^ Robert L. Koehl, RKFDV, German Resettlement and Population Policy 1939-1945. A history of the Reich Commission for the Strenghthening of Germandom. Cambridge 1957; Conrad F. Latour, Südtirol und die Achse Berlin - Rom 1938-1945. Stuttgart 1962; Czeslaw Madajczyk, Generalna gubernia w planach hitlerowskih. Warszawa 1961; Martin Broszat, Nationalsozialistische Polenpolitik 1939-1945. Stuttgart 1961; Tone Ferenc: Na- cistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941- 1945. Maribor 1968 (dalje: Ferenc, Nacistična raznaro- dovalna politika); isti, Quellen zur nationalsozialisti- schen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941- 1945 - Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Slove- niji 1941-1945. Maribor 1980; Hans-Hermann Frensing, Die Umsiedlung der Gottscheer Deutschen. Das Ende einer südostdeutschen Volksgruppe. München 1970 (da- lje: Frensing, Die Umsiedlung); Herbert Otterstädt, Gottschee, verlorene Heimat deutscher Waldbauern. Freilassing 1962; Erich Petschauer, Das Jahrhundertbuch der Gottscheer. Bearbeitet von Hermann Petschauer. Wien 1980 (dalje: Petschauer, Das Jahrhundertbuch der Gottscheer); Dokumentatiom der Vertreibung der Deutschen aus Ost-Mitteleuropa. Bd. V, Das Schicksal der Deutschen in Jugoslawien. Düsseldorf 1961; Mitja Ferenc, Kočevska. Izgubljena dediščina kočevskih Nem- Nimamo podatkov, da bi nacisti že leta 1939 ali 1940 predvidevali tudi preselitev Nemcev iz Kra- ljevine Jugoslavije. Vendar je takratno vodstvo ko- čevskih Nemcev skupaj z nekaterimi organi iz nemškega rajha odklanjalo možnost o preselitvi svojih sonarodnjakov iz Kočevske.^ Morda so tudi v Berlinu nemški jezikovni otok na Kočevskem še pojmovali kot steber nemškega "mostu do Jadrana" (Adria-Brücke), kot so se izražali zlasti narod- nostno zelo radikalni nemški publicisti pred letom 1918 in tudi kasneje.^ Hitler se v svoji velikopotezni prostorski politiki ni mogel ozirati na nemški jezikovni otok na Ko- čevskem in ga je skupaj z večino Dolenjske in No- tranjske ter Ljubljano v svojih navodilih o razko- sanju Jugoslavije z dne 3. in 12. aprila 1941 priso- dil fašistični Italiji. Njegovega sklepa nista spre- menila niti zelo vidno množično izražanje privr- ženosti kočevskih Nemcev Hitlerju in nemškemu rajhu (o tem pričata zlasti fotografsko gradivo in Gottscheer Zeitung iz leta 1941), ki je zelo motilo italijanskega okupatorja, niti prošnje njihovih od- poslancev pri nekaterih nemških uradih za nem- ško okupacijo Kočevske. Morda bi se dalo kaj spre- meniti, če bi bila Kočevska bliže Gorenjski ali Spodnji Štajerski, a je bila predaleč. Sicer si je Nemčija po želji štajerskih in koroških nacistov in Hitlerjevi volji vzela že itak več slovenskega ozem- lja, kot si ga je v letih 1939-1941 zagotavljala v raz- nih izjavah nemških nacističnih funkcionarjev nas- proti italijanskim. Nihče še ni pojasnil, zakaj je pri vodstvu ko- čevskih Nemcev prišlo tako naglo do spremembe stališč glede preselitve svojih sonarodnjekov v pri- merjavi z odklonilnim stališčem iz jeseni 1939, ko so bili odločeni, da ostanejo. Kajti njihovo vodstvo se je že 23. aprila 1941 v Brucku na Muri dogo- vorilo z nemškim državnim komisarjem za utrje- vanje nemštva Heinrichom Himmlerjem za prese- litev in je ta dogovor čez tri dni v Mariboru potr- cev. Gottschee. Das verlorene Kulturerbe der Gottscheer Deutschen. Ljubljana 1993 (dalje: Ferenc, Kočevska). ^ Tone Ferenc, Poročilo o razmerah na Kočevskem spo- mladi 1940. Zgodovinski časopis, 48/1994, št. 1, sh-. 105. ^ Dušan Biber, Nemci v Jugoslaviji in nacizem 1933-1939. Ljubljana 1964. 49 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 dil še Hitler, ko je sprejel njihovo odposlanstvo ter mu tudi on obljubil ugodnejši način preselitve: na- mesto prek preselitvenih taborišč "Volksdeutsche Mittelstelle", skozi katera je morala večina nemških preseljencev, naravnost na posestva Slovencev (in tudi Hrvatov) v Posavju in Obsotelju, katerih iz- gon so nacisti takrat že predvidevali. Se je vodstvo kočevskih Nemcev takrat samo tako naglo odločilo za preselitev svojih sonarodnjakov ali je za to dobilo kakšen namig iz nemškega rajha? Zanimiv je podatek iz zapisnika nemške medministrske koriference na Dunaju 18. in 19. aprila 1941: "Ko si bo Italija priključila južni del Slovenije, bo pri- dobila tudi nemške ljudi. Italijariska vlada se strinja s tem, da se ti volksdeutscherji pre- selijo v rajh. (Podčrtal T. F.) Za preselitev naj bi veljale določbe nemško-italijanske pogodbe o pre- selitvi volksdeutscherjev iz Južne Tirolske."^ Če ta podatek drži, pomeni, da je nemška vlada kaj kmalu po okupaciji Slovenije sklenila izseliti kočev- ske Nemce z italijanskega zasedbenega območja. O tem, zakaj se je večina kočevskih Nemcev odločila za preseUtev in kako se je nanjo pri- pravljala, je že precej znanega.^ Skladno s pogod- bo o preselitvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške po- krajine (iz občine Draga v čabarskem okraju), ki sta jo 31. avgusta 1941 v Rimu podpisali nemška in italijanska vlada, je po podatkih nemškega po- oblaščenca za preselitev dr. Heinricha WoUerta optiralo za preselitev 12.147 ali okoli 95 % kočev- skih Nemcev.^ Ko so optante rasno in zdravstveno pregledali ter ugotavljali tudi njihovo ustreznost za kmetovanje na naselitvenem območju ter jih veliko večino tudi potrdili za naselitev v Posavju in Ob- sotelju, so jih med 14. novembrom 1941 in 22. januarjem 1942 s 135 vlaki tudi tja odpeljali.'' Vzporedno z meddržavnimi pogajanji o prese- litvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške pokrajine so v Rimu tekla tudi pogajanja za prodajo in nakup njihove nepremične imovine in dveh tretjin živine, ki jo bodo preseljena zapustili v dotedanji do- movini. Ker italijanski vladi ni bilo za to, da se to reši po uradni državni poti, se je za nakup najprej odločila Splošna anonimna družba za nepremič- nine (Sodeta anonima immobiliare generale) v Rimu. Z nemško preselitveno zaupniško družbo (Deutsche Umsiedlungs-Treuhand-Gesellschaft) iz Berlina, ki je zastopala bodoče nemške preseljence v kupoprodajnem postopku, se je že 14. septembra in 1. novembra 1941 dogovorila, da odkupi okoli 50.610 ha zemlje kočevskih in ljubljanskih Nemcev Arhiv Vojaškega zgodovinskega inštituta JLA v Beo- gradu, mikrofilm iz Londona, H 297846. Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 554-678; Frensing, Die Umsiedlung; Petschauer: Das Jahr- hundertbuch der Gottscheer, str. 121-148. ^ Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 606. Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 621-622. po pavšalni ceni 3000 lir za hektar, vendar bodo pri končnem določanju prodajne oziroma kupne cene upoštevali razmerje med gozdno in drugo površino, ki naj bi znašalo 46 % : 54 %. Če bi bil delež gozdne površine za več kot 10 % manjši od omenjenega, se bo ustrezno znižala pavšalna pro- dajna oziroma kupna cena za hektar. Stavbno in drugo imetje naj bi se ocenilo posebej po dejanski vrednosti. Rok za končno plačilo naj bi bil deset let. Približno v tistem času pa je zanimanje za od- kup imetja kočevskih in ljubljanskih Nemcev izra- zila tudi Italijanska anonimna družba za viskozo (Società Nazionale italiana anonima viscosa - SNIA Viscosa) iz Milana. 30. novembra 1941 sta obe družbi ustanovili Agrami zavod za nepremičnine "Emona" (Istituto agrario immobiliare "Emona") z začetno glavnico 30 milijonov lir, razdeljenih na 30 milijonov delnic, od katerih jih je prva imela dve tretjini in druga eno tretjino. Mimogrede: v prvi je imel tretjino vloženega kapitala Vatikan; bil je torej le posredno udeležen pri zavodu "Emona". Sedež glavnega urada zavoda "Emona" je bil v Rimu, najbrž pri družbi ustanoviteljici, tam sta bili tudi upravno in tehnično ravnateljstvo, medtem ko so bUe nekatere službe v Ljubljani in Kočevju, manjši uradi pa tudi drugod. V Kočevju sta bili npr. agrarna (vodja Giovanni Puppini) in gozdna služ- ba (vodja Giulio Doveri). Skupno je bilo pri za- vodu "Emona" zaposlenih okoli 50 italijanskih uslužbencev. Na Kočevskem je zavod "Emona" prevzel okoli 40.349 ha ali 55 % celotne površine, največji odstotek je bil v občini Mozelj (70 %) in najmanjši v občini Črnomelj (31%).^ Po izselitvi kočevskih Nemcev je ostala večina nemškega jezikovnega otoka skoraj brez prebi- valstva, saj je na njem ostalo le okoli pet tisoč oseb, večinoma Slovencev. Tako zavod "Emona" kot italijanska civilna uprava za Ljubljansko po- krajino sta se zavedali, da takšen del gospodarsko že itak revne pokrajine ne more ostati brez pre- bivalcev in bodo njegove nepremičnine ter živina izpostavljene propadanju in uničenju. Dan pred odhodom poslednjega vlaka s kočevskimi Nemci proti Posavju in Obsotelju je visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli z odredbo št. 9-42 ustanovil komisijo za ponovno poselitev ("ri- popolamento") Kočevske. Poleg predsednika Cira Moserija, ki je bil italijanski "strokovnjak" v III. - kmetijskem oddelku visokega komisariata, so bili v komisiji še štirje Italijani, in to vodja urada za pri- seljevanje in kolonizacijo Placido Lombardo, sode- lavec zakonodajnega urada Nino De Petris, okrajni ^ Podatki iz arhivskega gradiva zavoda "Emona" v Arhivu Republike Slovenije, II. dislocirana enota, bivši arhiv Inštituta za novejšo zgodovino, arhivski fond "Emona"; dalje: ARS-II (INZ), Emona. 50 43 KRONIKA 1995 i časopis za slovensko krajevno zgodovino glavar iz Kočevja Giovanni Sisgoreo in vodja teh- ničnoimovinskega oddelka zavoda Emona Mano Natili, ter pet Slovencev, in to načelnik kmetij- skega oddelka visokega komisariata Anton Podgor- nik ter dr. Josip Lavrič, Filip Uratnik, Karel Čeč in Franc Skrbeč, poslednji štirje iz ustreznih organov korporadjskega sistema v Ljubljanski pokrajini. Komisija je delovala v okviru Lombardovega urada in je na več sejah obravnavala program in potek ponovne poselitve.^ Visoki komisar Grazioli je teden dni po usta- novitvi komisije za ponovno poselitev Kočevske objavu razglas, naj se tisti, ki bi radi najeli, pri- dobili ali upravljali trgovine, obrtne delavnice in opravljali javna dela v tistih krajih, ki so jih za- pustili nemški ljudje, do 15. februarja 1942 prijavijo na ustreznih obrazdh pri okrajnih glavarstvih No- vo mesto in Črnomelj ali pri uradih zavoda "Emo- na" v Ljubljani, Kočevju, Mozlju, Koprivniku, Sta- rem Logu, Kočevski Reki in Crmošnjicah, kjer bodo tudi dobili ustrezna pojasnila.^*^ Komisija za ponovno poselitev Kočevske je za- čela delati 26. januarja 1942, ko se je zbrala na prvi seji, ki jo je vodil sam Grazioli. On je bil namreč zagovornik dmprejšnje ponovne poselitve Kočev- ske, in to z begund z drugih zasedenih obmodj Slovenije. Do februarja 1942 so namreč v Ljub- ljanski pokrajini našteli 12.903 priseljence po 11. aprilu 1941, od tega na Kočevskem 645.^^ S po- novno poselitvijo Kočevske je Grazioli hotel rešiti pereče vprašanje njihove nastanitve. Se pred od- hodom prvega vlaka z nemškimi preseljend je po- vedal predstavnikom omenjene rimske družbe za nepremičnine, "da si prizadeva odhajajoče družine nadomestiti s slovenskimi družinami, ki so se v poslednjem času priselile v našo pokrajino."^^ Če- prav so mu ti odgovarjali, da je težko obravnavati to vprašanje, ker se še ne ve, kakšno bo imetje, ki ga bodo pridobili,^^ je vztrajal pri dmprejšnjem prihodu slovenskih beguncev z nemškega in mad- žarskega zasedbenega območja na Kočevsko. Tudi na prvi seji komisije je Grazioli prešel takoj k vprašanju, "ki mu je zelo pri srcu, in to k nastanitvi beguncev, ki prihajajo z nemškega za- sedbenega območja. Ti so dveh vrst, v eni so poljedeld in v drugi obrtniki, trgovd itd." Nato je ^ Službeni list za Ljubljansko pokrajino 1942, št. 10, 4. 2. 1942, odločba visokega komisarja za Ljubljansko pokra- jino št. 9 o ustanovitvi naselitvene komisije za Kočevsko 21. 1. 1942. 10 Slovenec 4. 2. 1942; ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Grazi- olijev razglas 28. 1. 1942. 11 ARS-II (INZ), visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, f. 144-11, Infiltrazione clandestina di persone nel territorio della Provincia di Lubiana, 2. 3. 1942. 12 ARS-II (INZ), Emona, f. 1211, poročilo Maria Natìlija v Rim 11. 11. 1941. 1^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1211, poročilo Maria Natilija v Rim 15. 11. 1941. povedal, da bo zavod Emona odplačeval imetje nemških preseljencev deset let in "da bo torej lahko dosed sporazum za desetletno odplačevanje imetja, ki ga bo dal na voljo tem beguncem, ki so ostali brez strehe, zemlje in denarja, tj. da bi jim omogočil polno življenje." Povedal je tudi, da je Emona dobila od Slovencev, ki že od prej pre- bivajo v pokrajini, okoli dva tisoč prošenj. Seveda so ti najbolj dobrodošli za Emono, ker imajo denar za odkup. "Potrebno je, da se EMONA žrtvuje za begunce. Svetoval ji bom, kako jim naj pomaga," je priporočal Grazioli in nadaljeval: "Lahko bi iz Italije poslali italijanske kmete na to osvo- bojeno zemljo. Hočem pa nastaniti begunce in rešiti tako težak problem za našo pokra- jino." (Podčrtal T. F.) Nato je GrazioH navedel osem točk glede postopka pri obravnavanju pro- šenj za naselitev na Kočevskem. V četrti točki je povedal: "Treba je poznati pogoje, ki jih bo po- stavila EMONA. Ti pogoji bodo najprej začasni in nato dokončni. Treba bo poznati način prodaje, cene in pogoje plačila." O financiranju je Grazioli povedal v osmi točki: "Financiranje bo po načinu zemljiškega kredita. Če posojilni zavodi Ljub- ljanske pokrajine ne bodo ustregli, bomo naroali, naj posredujejo naši." V razpravi je Moseri sodil, da je pri naselitvi prosilcev na posestva treba dati veliko prednost poljedelcem, ker je tamkajšnje poljedelstvo težav- no in je zemlja slabe kakovosti. Fašističru "stro- kovnjak" pri Pokrajinski delavski zvezi Elio Va- gliano pa je navajal podatek, da je pri Rdečem križu okoli 1100 in pri Emoni 1100-1200 prošenj beguncev, da ima Borza dela sklad sto tisoč lir letno za priseljence. V razpravi pa so se pokazala tudi nasprotja med zastopnikom Emone, ki je od- krito povedal, da njegov zavod ne more biti dobrodelna ustanova, in GrazioMjem, ki je seveda trdovratno zasledoval cilj: na čimlažji način rešiti vprašanje nastanitve slovenskih beguncev. Grozil je, da EMONI ne bo dovolil čezmernega dobička. "On vedno zaupa temu, kar so govorili voditelji EMONE, da ona ni prišla v Ljubljansko pokrajino za to, da bi ustvarjala velike dobičke."l* Da se je Grazioliju res mudilo z rešitvijo vpra- šanja nastanitve slovenskih beguncev, priča tudi to, da je bila že drugi dan nova seja komisije za ponovno poselitev Kočevske. Vendar na njej ni bilo Graziolija in so navzod obravnavali osnutek že omenjenega razglasa z dne 28. januarja 1942 in postopek za reševanje prošenj za naselitev. Za- stopnik Emone Natili je nasprotoval temu, da bi se komisija vmešavala v pristojnosti njegovega zavo- da, npr. da bi določala cene in druge pogoje. Ma- seri pa je navedel prednostni red za naselitev: 1. 1^ ARS-II (INZ), Emona), f. 1216, zapisnik 1. seje komisije za naselitev Kočevske 26. 1. 1942. 51 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 kmečki sinovi, 2. begunci in 3. poljedelski in gozd- ni delavci (t. i. kajžarji). Moseriju in tudi Natiliju je šlo tudi za to ali celo predvsem za to, da bi bili novi naseljenci zmožni obdelovati polja in oprav- ljati gozdna dela, da se akdja ponovne poselitve Kočevske ne bi omejila na golo nastaiiitev begun- cev v hišah preseljenih kočevskih Nemcev, polja pa bi ostala neobdelana. Komisija se je dogovorila, da je rok za vlaganje prošenj do 15. februarja 1942, pri čemer je upoštevala to, da je treba spomladi 1942 začeti s poljskimi opravili. Zato bo tudi takoj začela obravnavati že prispele prošnje.^^ Zapisnikov o nadaljnjem delu Moserijeve komi- sije (še) nisem našel. Nisem (še) našel niti podat- kov, koliko prošenj je prispelo do 15. februarja 1942, tj. do razpisanega roka za vlaganje prošenj. Vemo pa, da je Emona v drugi polovid februarja že začela naseljevati ljudi na Kočevskem. "Dne 23. februarja se je začelo nameščanje kmečkih družin v naše hiše," se začne porodlo iz Kočevja 4. marca 1942 in se nadaljuje: "Načrt nameščanja upošteva vse okraje in določeno število vasi, med njimi naj- oddaljenejše od sedežev okrajev in zato bolj te- žavne za nadziranje. Gre za vasi, v katerih je bilo največ tatvin, kjer je bUo težko držati hiše zaprte, kjer so večino hiš obiskali tatovi in čestokrat od- nesli kovinske dele kuhinj. Nalašč smo izbrali tak- šne vasi za nastanitev kmečkih družin, da bi tako vasi in hiše, ki jih naše osebje težko nadzira, na- selili in onemogočili žalostne neprijetnosti." Dne 23. februarja so naseljevali Grčarice in Gotenico in v okraju Mozelj vas Livold, drugi dan so začeli naseljevati v okraju Stari Log vas Smuko in v okraju Kočevje vas Cvišlarji, tretji dan so nase- ljevali v okraju Koprivnik, 27. in 28. februarja pa v okraju Črnomelj vasi Poljane in Blatnik. To delo sta opravila zlasti profesorja Giovanni Basa iz Trsta in Francesco Saia iz Torina. Precej naseljencev ni hotelo vstopiti v dodeljeno jim hišo iz bojazni, da jim lahko Emona po mili volji zaračuna najem- riino. In kdo so bili prvi naseljend? "Vedna tistih, ki so vzeli v posest naše hiše, so ljudje iz sosednjih vasi, kjer ni bilo preselitve. Se več, gre za družine, ki se žele okrepiti, ker imajo premalo zemlje, da bi se na njej lahko zaposlila cela družina. Zato, ker v Sloveniji dejansko še velja zakon o majoratu, po- meni, da drugorojeni nimajo pravice deliti očeto- vega posestva. Zato oni iščejo v naših hišah način, kako bi si ustvarili neodvisno podeželsko ognjišče. Zelo redki, skoraj nihče od priseljencev iz nemške Sloverüje se ni pojavil v kraju, ki smo jim ga določili, čeprav smo jih povabili pisno." (Podčrtal T. F.) Poročilo navaja tudi to, da mnogo prosilcev skrbi, da bi jim Emona dala v najem le hišo in ne tudi obdelovalne zemlje in se bodo vselili v hišo, ko jim bo Emona dodelila v najem tudi obdelovalno zemljo. Nekateri tudi niso hoteli podpisati začasne pogodbe, ker bi ta veljala le tri mesece. Emona še namreč ni pripravila po- gojev za najem posestev, začasno najemnino za hiše pa je določila od 20 do 90 lir mesečno, pač glede na velikost in kakovost hiše. Poročilo tudi navaja, da za nekatere kraje ni bilo zanimanja, za nekatere pa preveč, npr. za Kočevske Poljane s 24 hišami celo 70 prosilcev in je le ena hiša ostala nenastanjena. Kot zvemo iz poročila, je bila Emona le pogojno zadovoljna z začetkom naseljevanja Ko- čevske: "Če bi morda začeli delati v mirnejšem ob- dobju, bi bili uspehi boljši od doseženih. Vendarle, če upoštevamo neugodne pogoje, v katerih se nahajamo, neprehodnost cest, politično neugodje, miselnost kmeta, ki je trmast glede hitrega skle- panja kakršnih koli pogodb, ker je navajen, da se cele dneve in tedne pogaja, preden sklene po- godbo, menimo, da smo dosegli uspeh, ki si ne zasluži omalovaževanja."!^ Zadovoljen pa nikakor ni mogel biti visoki komisar Grazioli, ki je s ponovno poselitvijo Ko- čevske hotel rešiti težko vprašanje nastanitve be- guncev. Iz podatkov, ki so nam na voljo, ni mo- goče natančneje ugotoviti, kakšen je bil delež beguncev med naseljend. Vendar iz poročil lahko razberemo, da ni bil velik. Treba je namreč razu- meti, da vedna beguncev ni bila kmečkega stanu, da sta jih nemški in madžarski okupator izgnala iz nadonalnopolitičnih razlogov in so upali, da se po vojni vrnejo domov. Kako je potekalo nadaljnje naseljevanje na Ko- čevskem, zvemo iz desetih poročil^'', ki kažejo takšno podobo: Okraj "Emone" Naseljenih d r u ž i n do do do do do do do do do 3.3. 13.3. 21.3. 28.3. 4.4. 11.4. 18.4. 25.4. 2.5. Kočevje 52 75 154 227 287 309 330 358 358 Koč. Reka 43 61 97 118 133 133 137 159 159 Mozelj 27 82 127 131 152 162 162 167 167 Koprivnik 19 30 51 51 65 66 67 68 73 Crmošnjice - - 51 145 238 260 303 352 363 Stari Log 26 80 84 88 109 115 119 142 142 Draga - - - - 42 48 84 84 84 Črnomelj 23 32 Skupaj 190 360 564 760 1026 1093 1202 1330 1346 Od 2. do 16. maja se število naseljenih družin ni mnogo povečalo. Le v okraju Črmošnjice je bilo 7 družin več in je tako skupno število do 16. ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, zapisnik 2. seje komisije za naselitev Kočevske 27. 1. 1942. 1^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Kočevje 4. 3. 1942, Na- seljevanje kmečkih družin v naše hiše. ARS-II (INZ), Emona, £. 1216, poročila I-X, od 14. 3. do 16. 5. 1942 o nastanitvah v okraju Kočevje. 52 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino maja 1942 naseljenih družin 1353. Iz omenjenih poročil zvemo, da se je največ družin (266) naselilo med 28. marcem in 4. aprilom in da se je v vsem tem času največ družin na- stanilo v Emoninih okrajih Črmošnjice (370) in Ko- čevje (358), najmanj pa v okraju Koprivnik (79) in Draga (84). V rednih poročilih Colombu in Moseriju, ki jih je bilo skupno deset, je Emona tožila o prepo- časnem ritmu naseljevanja. Upoštevala je namreč, da bi morali naseljenci opraviti spomladansko se- tev žitaric in sajenje krompirja. Tako že prvo po- ročilo 14. marca navaja: "Po vsem tem, kar smo že prikazali, sodimo, da naseljevanje družin nima tistega ritma, ki bi ga moralo imeti, predvsem zato, da bi družine prišle na kraj in bile pripravljene delati v času setve."!^ Podobno Emona navaja v svojem drugem poročilu: "Ritem naseljevanja je zato še vedno prepočasen, da bi bili pripravljeni do časa setve. (...) Naseljevanje je treba pospešiti v tem poslednjem ugodnem času, ki se ga lahko podaljša še do 10. aprila: vse ukrepe, ki jih spodbuja vlada, bi zato morali izvesti takoj."!^ Podobne ugotovitve so tudi v naslednjih poročilih. Ko se je naseljevanje bližalo h koncu, je Mose- rijeva komisija na seji 2. maja 1942 ugotavljala, da je bUo vloženih več kot 2000 prošenj, podpisanih pogodb okoli 1300, medtem ko komisija ne pozna pravega števila naseljenih oseb in "pravijo, da jih je okoli 600 do 700." Nato je Moseri povedal: "Vprašanje ponovne poselitve Kočevske je težko tudi v normalnih časih in si lahko predstavljamo, kako je zapleteno in težko zaradi pomanjkanja mnogih stvari in zaradi nekaterih pogojev in raz- mer." Med ovirami, ki naj bi se okoli 23. februarja začele postavljati pred ponovno poselitev Kočev- ske, je Moseri navedel omejitve gibanja in prenos policijskih pristojnosti na vojsko. "Osebe, ki so vložile prošnje," je nadaljeval, "izvirajo večinoma iz razdvajanja družin (mlajši sinovi). Mislili smo, da bodo begund predstavljali dobre elemente, ki ima- jo sredstva itd., pa je od njih zelo malo prošenj.^O Vendarle je nekaj družin beguncev, ki so prišle z orodjem, zalogami itd., in so se že nastanile v vasicah pri Kočevju. Težave so se hitro pokazale do srede februarja, proti koncu marca pa so na- stopili novi dogodki v zvezi s krajo živine in ko so uporniki prijeli in ustrelili italijanske funkdonarje EMONE." Nato je Moseri navajal probleme z ži- vino - Emona je namreč od okoli 5.000 glav goveje živine nemških preseljencev dobila okoli 2700 glav. nastanjenih v okoli 150 vaseh. Komisija je obrav- navala še vprašanje najemniških pogodb in semen. Glede vpliva opravljene ponovne poselitve Kočev- ske na obdelovanje poljedelskih površin je komi- sija ugotavljala tole: "Prihajamo do sklepa, da bo dolina pri Kočevju oddana v najem in obdelana, medtem ko bo težavneje za druge bolj oddaljene vasice, ko npr. za Koprivnik, Stari Log, Kočevsko Reko nimamo nobenega prosilca." Kot kaže sta- tistika, je tudi tam bilo nekaj prosilcev.^l 1^ ARS-II (INZ), Emona, £. 1216, 2. poročilo o naselitvi okraja Kočevje, 14. 3. 1942. 1^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 2. poročilo o naselitvi okraja Kočevje, 22. 3. 1942. 2° ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, zapisnik seje komisije za poselitev Kočevske 2. 5. 1942. Dr. Aldo Samaritani, tehnični direktor Emone Če je res bilo samo od 600 do 700 družin, ki so se do 2. maja 1942 naselile na Kočevskem, pomeni, da je to bila približno polovica tistih, ki jim je Mo- serijeva komisija ugodno rešila prošnje in jim je Emona tudi odkazala hišo oziroma zemljo. Emona je po dolgi in hudi zimi, kakršna je res bila 1941- 42, šele 25. aprila začela odkazovati obdelovalno zemljo naseljencem, za kar je uporabila 15 slo- venskih zemljemercev.. "25. aprila smo dodelili 947 haktarov njivske površine, razdeljene na 338 kosov s povprečno velikostjo 2,5 ha vsakemu najemniku." Do začetka maja je Emona sklenila 747 najemniških pogodb za 1186 ha, 66 a in 73 m' zemlje. Slo je za okoH 40 ha njiv, že posejanih z žitaricami, okoli 660 ha je bilo treba še posejati. 21 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 7. poročilo o naselitvi okraja Kočevje, 2. 5. 1942. 53 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 okoli 343 ha je bilo havnikov, okoli 68 ha pašnikov in okoli 10 ha drugih površin. Po Emoninih okrajih so bile razmere takšne:^^ Okraj število naseljenih družin število sklenjenih pogodb P 0 ha vrši a n a Kočevje-mesto 358 106 106 15 22 Koče vj e-okolica 388 550 16 77 Kočevska Reka 159 56 67 52 65 Mozelj 167 108 185 20 19 Koprivnik 73 11 51 79 13 Črmošnjice 363 25 24 00 00 Stari Log 142 53 151 82 77 Draga 84 - - - - Skupaj 1346 747 1186 ha 66 a 73 Na družino, ki je sklerula z Emono najemno pogodbo, je torej prišel povprečno nekaj več kot poldrugi hektar zemlje. Če upoštevamo, da so Nemci zapustili na Kočevskem 40.348 ha, 63 a in 64 m zemlje, je ta ponovna poselitev Kočevske, vsaj kar se tiče obdelovalne zemlje, zajela le majhen del. Da je Grazioliju spodletel poskus s ponovno poselitvijo Kočevske rešiti težko vprašanje nasta- nitve beguncev, kažejo tudi podatki iz 5. poročila Emone o naselitvi okraja Kočevje iz srede aprila 1942.23 Takrat je bila podoba takšna: Okraj število podpisanih pogodb število ugotovljen družin % ih število število poljedelcev drugih Kočevje 309 280 90,6 270 10 Kočevska Reka 133 60 45,1 53 Mozelj 162 90 55,5 61 29 Koprivnik 66 35 53,0 16 19 Črmošnjice 260 140 53,6 ? ? Stari Log 115 30 26,0 26 4 Draga 48 42 87,5 22 20 Skupaj 1033 677 60,9 Sredi aprila 1942 je Emona tudi izračunala, koliko delovnih moči ima povprečno družina v posameznem okraju. Pri tem je upoštevala od- raslega moškega kot celo (1) delovno moč, odraslo žensko kot 0,60 delovne moči in otroke med 14 in 18 leti kot 0,30 delovne moči. Podoba po okrajih je bila zelo različna: od povprečno 1,48 moči na dru- žino v okraju Stari Log do 2,78 moči v okraju Črmošnjice.2^ Do istega časa, tj. do 18. aprila, so od hiš, ki jih je Emona določila za nastanitev naseljencev, ti zasedli le del. Ta je bil različen po okrajih: v Ko- 22 ARS-II (INZ), Emona, £. 1216, 8. poročilo o naseUtvi okraja Kočevje, 5. 5. 1942. 23 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 5. poročilo o naselitvi okraja Kočevje, 15. 4. 1942. 2"^ Prav tam. čevju 75 %, Kočevski Reki 28%, Mozlju 50%, Ko- privniku 24%, Črmošnjicah 60%, Starem Logu 40 % in Dragi 90 %.25 v arhivskem fondu Emone se je ohranil pregled vasi in količin žita in krompirja, ki bi ga morali odrajtati zakupniki. Gre za 170 vasi v sedmih Emoninih okrajih in 381 q žita ter 493 q krompirja. Navedena je tudi višina zakupnine za vsako vas. Nemški preseljena so večino žitnega pridelka iz leta 1941 porabili, nekaj pa ga tudi odpeljali s seboj, tako kot precej živine (vsak preseljenec tre- tjino). Zaradi priprav na preselitev in zgodnje zime niso opravili jesenske setve. Zato je Emona za pomladansko setev, ki naj bi jo opravili novi naseljenci, potrebovala okoli 300 q koruze, 400 q fižola, 400 q ječmena in 250 q ovsa ter precej umetnih gnojil, npr. 300 q pepelikastega sulfata in 500 q kalcijevega nitrata.26^ Kljub temu da ponovna poselitev Kočevske ni potekala z želenim tempom, je pri pomladanski setvi primanjkovalo vsega po- trebnega: "Povsod so začeli obdelovati zeniljo, ven- dar je to težko zaradi pomanjkanja ali pičlosti se- men, orodja, živine in denarja pri novih polje- delskih družinah," je poročala Emona.27 Da bi olaj- šala delo naseljencev, je Emona proti koncu aprila na sedežih svojih okrajev priredila živinske sem- nje. Vendar je od 286 ponujenih glav živine pro- dala svojim najemnikom le 30 glav/^ Emona je razmeroma pozno, šele 24. marca 1942, razglasila pogoje za sklepanje zakupniških pogodb. Tisti, ki bodo vzeli v zakup manj kot dva hektara zemljišča, bodo poleg zakupnine v naravi za zemljišče morali odrajtati tudi najemnino za hišo, medtem ko bodo tisti, ki bodo vzeli v zakup več kot dva hektara zamljišča, dali samo zakup- nino v naravi. Zakupnino v naravi pa je Emona določila samo za žito in krompir po hektaru njiv, in to različno za posamezne Emonine okraje, npr. za žito od 1,5, q do 6 q in za krompir od najmenj 1 q do največ 6,5 q. Največjo zakupnino je predvidela za kočevski okraj. V razglasu je tudi napovedala, da bo zakupnino za travnike in paš- nike določila pozneje. Interesente je opozorila, naj pohitijo s prijavo, "ker je hiš samo omejeno število in je število prosilcev mnogo večje," naj prinesejo s seboj vse orodje sredstva in semena, naj si glede na svoje možnosti izberejo ustrezno posestvo, če želijo postati njegovi lastniki, in naj razmislijo, kje bi si lahko preskrbeli tudi izvenkmečko delo, ker se bodo aprila začela tudi velika gozdna dela.29 25 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 6. poročUo o naselitvi okraja Kočevje, 20. 4. 1942. 26 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, pismo Emone kme- tijskemu oddelku v.k. 24. 3. 1942. 27 Glej op. 25! ^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 9. poročuo o naselitvi okraja Kočevje, 8. 5. 1942. 2^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, v. k. za Lj. p., f. 144, Il 54 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Štiri dni pred tem razglasom je nekdo, najbiž inženir Jože Suhadolrdk, napisal študijo o kolo- nizaciji kočevskega območja. Povedal je, da polje- deld nimajo radi zakupniških odnosov, ker so sto- letja navajeni delati na svoji zemlji. Izjemoma so pripravljeni skleniti tudi zakupniško pogodbo, vendar za daljši rok. Na kočevskem pa takšen rok ne bi mogel biti krajši od pet let. Pisec je tudi načelno proti zakupništvu, ker favorizira gmotno šibke ljudi. "Kolonizadja, ki se opira izključno na sodalno šibke ljudi kot zakupnike, ni možna, ker ti ne bi mogli gospodariti in bi s svojim neza- dovoljstvom kaj hitro podlegli agitadji, ki sloni na geslih sodalnega radikalizma, ta pa že sedaj niso neznana kandidatom za dsto zakupništvo." Nato pisec navaja tisto, kar govori za nakup zemljišč in "mogočo trdno kolonizadjo vsega območja". Na- vaja: "Iz predloženih prijav se vidi, da je večina tistih, ki se zanimajo za nakup zemlje, iz sosednjih slovenskih občin." Svetuje prodajo zemljišč intere- sentom in na njihov pristanek na zložbo že ob nakupu. "Na ta način bi se lahko ponovno poselili tisti kraji, za katere je dovolj ali celo preveč inte- resentov. Ko pa bi bili ti utrjeni, bi se lahko našli interesenti tudi za odročne kraje, za katere jih danes primanjkuje.^^ Kak mesec pozneje je nastala študija inženirja Jožeta Suhadolnika, ki so jo dobili tudi nekateri italijanski uradi in tudi glavno ravnateljstvo Emo- ne v Rimu. V začetku se je Suhadolnik vprašal, zakaj je na Kočevskem toliko neobdelane zemlje in nato skušal pojasniti, zakaj ni ustrezne kolo- nizadje. Najprej je navedel terenske in klimatske razmere, slabo plodovitost zemlje, zaradi česar ima tamkajšnje poljedelstvo za cilj predvsem lastno vzdrževanje in prideluje vednoma krompir, koru- zo in zelje. Nato je kritično ocenil delovanje Emo- ne: "Njen aparat je bil že od začetka slabo orga- niziran, predvsem pa prepozno, zato ker je Emona prišla na teren, ko se je izseljevanje (Nemcev - op. T. F.) že začelo. Ob izseljevanju je bila največja skrb "Emone", da bi Nemd zapustili res toliko živine, kot je določala pogodba. Nemd so kmalu zvito ugotovili, da "Emona" nima na voljo dobro organiziranega aparata, sposobnega, da bi opravljal potreben nadzor, in so zamenjavali svoje živali. Ob njihovem izseljevanju cesto ni bil navzoč no- ben predstavnik "Emone" in so Nemd lahko vzeli iz svojih hiš tudi mnoge stvari, za katere po pogodbi niso imeli pravice. (...) V Kočevje so pri- hajali mnogi poljedeld, poizvedovali so in vedna se je resno zariimala, da bi se naselila na Ko- čevskem; imela je vse kakovosti in pogoje za kolonizadjo, samo da izjemoma ni imela denarja. Mnogi med njimi pa so imeli toliko denarja, da bi lahko takoj kupili posestvo. "Emona" pa je slabo razumela to veliko zanimanje in povpraševanje." Suhadolnik je nato poleg mlahavega odnosa do interesentov kritiziral Emonino zamudo pri dolo- čanju cene za odkup posestev oziroma za zakup- nino in časovno omejenost zakupništrdh odnosov, kar seveda povzroča negotovost interesentov. Na- vedel je, kaj bi Emona morala storiti, da bi uspela kolonizadja. Navedel je tudi, da so Nemd živeli razmeroma dobro, vendar ne toliko od poljedel- stva, temveč predvsem od gozda in krošnjarjenja, imeli pa so tudi majhne družine, Emona pa inte- resentom ne nudi gozda. "Vse te ugodne okoliščine so sedaj propadle. In če upoštevamo vse prej naštete nesrečne oko- liščine, ki so pripeljale do tega, da ti kraji niso bili poseljeni že do pomladi, smemo skleniti, da bi "Emona" dosegla velik uspeh, če bi lahko do srede marca dala v zakup vse poljedelske hiše, kot je objavila v časnikih," se konča Suhadolčeva štu- dija.3i Kočevski urad Emone pa se je že sredi feb- ruarja pritoževal svojemu glavnemu ravnatelju Gualdiju v Rim, da Moserijeva komisija ovira Emo- nina prizadevanja za ponovno poselitev Kočevske in za pravočasen začetek pomladanskih poljedel- skih opravil. Kaže, da se mu je delo komisije zdelo prepočasno in preveč zapleteno. Komisija je nam- reč vsaj v začetku prošnje za poselitev pošiljala v preverjanje prosilcev polidjskemu ravnateljstvu - kvesturi v Ljubljani.32 Suhadolčeva kritika Emone je 28. aprila pri- peljala v Kočevje Moserija. To namreč zvemo iz poročila vodje agrarnega urada Emone iz Kočevja Giuseppa Puppinija glavnemu ravnateljstvu v Rim: "Telefonsko napovedan je včeraj prispel v Kočevje dott. Moseri. Pravi namen obiska je pri- jateljska preiskava na kraju samem o dejavnosti Emone v zvezi s SUHADOLČEVO rotečo spo- menico." Moseri je povedal, da je govoril z zvez- nim tajnikom fašistične stranke (ta je namreč tudi prejel Suhadolčevo študijo), z vodjem Združenja poljedelcev in drugimi. Tudi oni niso soglašali, da Emona sklepa le začasne zakupniške pogodbe in da je šele po enem mesecu, 16. marca, razglasila pogoje za zakup njiv, ni še objavila pogojev za zakup travnikov in pašnikov. Moseri je šele v Ko- čevju zvedel, da so v Rimu že določili najvišjo zakupnino tudi za travnike (150 lir za ha) in ripopolamento delle terre lasciate dagli allogeni ì tedeschi; Slovenec 24. 3. 1942, Zopetna naselitev ozem- | Ija, ki so ga zapustiU Nemd. 30 ARS-11 (INZ), Emona, f. 1216, Colonizzazione del ter- i ritorio di Kočevje, 20. 3. 1942, 4 str. i 31 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Jože Suhadolc, Colo- nizzazione di Kočevje. 7 str., nedatirano. Slovenskega izvirnika (še) nisem našel. 32 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Appunto per il direttore generale. Kočevje 16. 2. 1942. 55 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 56 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino pašnike (50 lir za ha). Mosen se je zavzel za njeno znižanje, ker to zahtevajo politične razmere.^^ Moserijev obisk Kočevja je namreč sodil v že pre- cej spremenjene, za italijanskega okupatorja po- slabšane razmere. Že sredi ponovnega naseljevanja Kočevske so se tam začele nemirne razmere, ki so zbujale tudi vedno večjo vznemirjenost Emone. Po defenziv- nem načrtu 11. armadnega zbora "Primavera", ki ga je konec januarja 1942 ukazalo izdelati po- veljstvo 2. italijanske armade na Sušaku, so se manjše posadke italijanskih oboroženih sil v drugi polovid marca začele umikati v večje kraje in jih utrjevati.34 Med večjimi kraji na Kočevskem je tako 20. marca izgubila svojo posadko tudi Draga. Ob ofenzivni dejavnosti enot 3. grupe partizanskih odredov Slovenije od konca aprila do druge polo- vice maja 1942 pa je na Kočevskem ostala le moč- na posadka v Kočevju. Najprej je namreč dejav- nost Notranjskega partizanskega odreda konec aprila prisilila k umiku italijanske posadke južno od Kočevja (med Moravo in Kolpo), nato pa tudi zahodno (območje Kočevske Reke) in vzhodno od njega (Mozelj, Koprivnik, Stari Log). V drugi polo- vid maja je Dolenjski partizanski odred pregnal italijanske posadke iz doHne med Dolenjskimi Top- licami in Črmošnjicami.35 Na partizanskem ozemlju je Emonino imetje postalo glavna oskrbovalna baza za naraščajoče partizanske enote. Vedno pogostejši so bili odgoni živine iz njenih hlevov (npr. v nod na 18. 3. na Smuki, v nod na 29. 3. v Dolgi vasi) in partizani so usmrtili nekaj Emoninih delavcev - sicer italijan- skih fašistov (Walterja Vanninija, Giovannija Beza, Alda Dobrillo in Umberta Nana). V že omenjenem Puppinijevem poročilu v Rim 29. aprila beremo: "Naznanjamo, da se od včeraj (28. aprila) večina Emonine živine nahaja med našimi četami (Kočev- je je najbolj izpostavljena točka) in slovenskimi in hrvaškimi uporniškimi tolpami. Brez sleherne, tudi navidezne zašdte italijanskih posadk. Tudi danes bo prispela živina iz Starega Loga, Koprivnika in Kočevske Reke. To pa povečuje težavnost progra- ma preskrbe s krmo, posebno še, če se bodo raz- mere še poslabšale in se bodo delavd upirali iti po krmo." Naznanil je prihod nekega živinorejskega strokovnjaka iz Rima in sklenil: "Zdi se ustrezno. 33 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Puppinijevo poročilo glav- nemu ravnateljstvu Emone v Rim 29. 4. 1942. 3'* Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945. 1. knjiga: Država v državi. Ljubljana 1987, str. 54-93 (dalje: Ferenc, Ljudska oblast, 1); isti: Fašisti brez krinke. Dokumenti 1941-1942. Maribor 1987, str. 86-87, dok. 50, 60, 64 in 65 (dalje: Ferenc, Fašisti brez krinke), ita- lijanska izdaja La provincia "italiana" di Lubiana. Docu- menti 1941-1942. Udine 1994. 35 Ferenc, Ljudska oblast, 1, str. 108-132 in 173-176; Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 71, 73 in 74. da bi se že zdaj čimbolj dogovorili za odvoz v Italijo in razdelitev več kot 1000 glav govedi."36 Tisti čas so se italijanske posadke umikale z območja med Kočevjem in Kolpo in poveljstvo 11. armadnega zbora v Ljubljani je 30. aprila raz- glasilo Kočevsko in še obrobno območje (Ribnica, Loški Potok) za cono "nenormalnih razmer". V nemirnih razmerah, ko je že konec marca umak- nila svoje okrajne urade iz Mozlja, Starega Loga, Koprivnika in Kočevske Reke,37 je Emona 2. maja napravila načrt za odvoz živine v Italijo, na Pri- morsko in Ljubljano. Skupno naj bi odpeljali s Ko- čevskega 1514 glav (939 v Italijo in na Primorsko in 577 v Ljubljano) in bi Emoni ostalo na Kočev- skem le 223 glav, ne upoštevajoč 147 glav iz okra- jev Draga in Črmošnjice, s katerima Emonin urad v Kočevju najbrž ni imel več neposrednega stika. Partizani so iz Emonirdh hlevov odpeljali okoli 545 glav goveje živine.3^ Nemirne razmere na Kočevskem so ohromile in nato prekinile tudi ponovno poselitev. Emona je v že omenjenem 8. poročilu o naseljevanju okraja Kočevje navedla: "Zanimivo je in koristno pou- dariti, da je z začetkom uporniškega gibanja (ki sovpada s prisiljenim umikom okrajev) upadlo šte- vilo pogodb od več kot 200 na samo 67 tedensko. Toda potem je delo potekalo ohromljeno, zahva- ljujoč osebju, ki je še delalo kljub ne majhnim nevarnostim, dokler ni bila od poslednjih dogod- kov in nedavnih ukrepov ukinjena vsaka dejav- nost." Navedla je tudi število odpovedi zakupnih pogodb, in to 33, največ iz okrajev Koprivnik (12) in Stari Log (11). Ko je navedla podatke o dote- danjem poteku ponovne poselitve, je zapisala: 'To- da odredba 29. aprila označuje nenormalne raz- mere, glede varnosti, za razne cone Ljubljanske pokrajine, vključno z občinami Kočevska Reka, Stari Log, Ribnica itd. Tako cela cona Kočevske, v kateri se nahaja in deluje Emona. V tej coni se je dvilom prepovedano gibati iz kraja kraj tako podnevi kot ponoči s kakršnim koli motornim vozilom. Ta prepoved grozi ohromiti vsakršno dejavnost Emone in zelo škodi njenim interesom, kolikor te nenormalne razmere ne bodo kmalu končane. (...) Ustavitev vsakršne poljedelske dejavnosti v teh dneh ima za posledico dejansko neuporabnost zemljišč za ciklus pomladanskih in letnih kultur. Nemožnosti setve sledi "in primis" hud udarec možnosti preskrbe cone in slednjič, tudi nemožnost, da bi zakupniki plačali Emoni pogodbeno zakupnino."39 36 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Glej op. 33! 37 ARS-II (INZ), pov. 11. arm. zbora, f. 661-III, program od- voza živine s Kočevskega, 2. 5. 1942. 38 ARS-II (INZ), pov. XI. arm. zbora, f. 661/III, program odvoza živine iz Kočevske, 2. 5. 1942. 3^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 8. poročilo o naseljevanju okraja Kočevje, 5. 5. 1942. 57 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 v naslednjem, 9. poročilu o naseljevanju okraja Kočevje je Emona že natančneje opredelila vzroke za odpovedi zakupa in k že omenjenim 33 odpovedim dodala: "Toda prej navedene odpovedi so tiste, ki smo jih dobili: vendar pa kaže, da je mnogo takih zakupnikov, ki sploh niso prišli v vas in niso vzeli posesti, niti hiše niti zemlje."40 V poslednjem poročilu o naseljevanju okraja Kočevje iz srede maja Emona piše: "Politično-vojaške razmere se neprestano slabšajo: med Kočevjem in hrvaško mejo se je ustvarila manevrska cona med našimi grenadirji in uporniškimi tolpami. Od častnikov, ki se vračajo iz velildh policijskih operacij, zvemo, da so vasi izpraznjene, živina oropana, polja neobdelana."*^ Zavod "Emona" in italijanske civilne in vojaške oblasti so ugotavljale, da večina slovenskih ljudi, zaposlenih pri Emoni na Kočevskem (po nekem podatku jih je bilo okoli 200), sodeluje v narodno- osvobodilnem gibanju. Tako je okrajni glavar Gio- vanni Sisgoreo 12. maja v Kočevju opozoril usluž- bence Emone, da ne smejo več trpeti ob sebi slovenskih ljudi, ki se gibljejo svobodno pod Emoninim plaščem. Tudi Emonini uslužbenci sami so ugotavljali, da razen okoli 80 družin zakup- nikov, ki so pribežale v Kočevje, vsi drugi zakup- niki hočeš nočeš sodelujejo s partizani.'!^ Italijan- sko vodilno osebje Emone je visoki komisar Grazi- oli 21. maja "obdaril" z 20 brzostrelkami in 15 puš- kami z ustreznim strelivom. K prekinitvi italijanskih prizadevanj za ponov- no poselitev Kočevske je po svoje pripomogel tudi odlok izvršnega odbora Osvobodilne fronte slo- venskega naroda 14. junija 1942 "o dodeljevanju in upravljanju zemlje izseljenih Kočevarjev na osvo- bojenem slovenskem ozemlju." Ta je v prvem čle- nu določil, da z zemljo izseljenih kočevskih Nem- cev na osvobojenem slovenskem ozemlju razpo- laga Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V drugem členu daje to zemljo Slovencem v brez- plačno uporabo. V tretjem členu napoveduje, da bo izvršni odbor OF postavil gospodarske komisije za določena območja. Za konkretne razmere je najbolj zanimiv četrti člen, ki pravi: "Kdor je doslej zemljo izseljenih Kočevarjev na osvobojenem ozemlju prevzel pod kakršnim koli naslovom v obdelavo odnosno v uporabo (to je, se naselil na določenem posestvu ali obdelal kos zemlje, ne da bi se naselil itd.), temu se zemlja dodeli v brez- plačno uporabo v prevzetem obsegu." Peti člen je določal, da bodo nedodeljeno zemljo upravljale gospodarske komisije po navodilih izvršnega odbora OF.43 Kako so obdelovali Emonino zemljo na neka- terih območjih Kočevske pod partizansko upravo do velike itéóijanske ofenzive poleti in jeseni 1943, je že precej znanega.** Kaj je bilo s to zemljo pozneje, pa bo treba še raziskati. Ko so Emonini uslužbenci ugotovili, da so jim nemirne razmere razbile ponovno poselitev Kočev- ske s slovenskimi zakupniki, so začeli razmišljati o kolonizaciji italijanskega življa. K temu jih je najbrž spodbudil prihod italijanske divizije "Mace- rata" na Kočevsko, ki je nato sodelovala v veliki vojaški ofenzivi poleti in jeseni 1942 in ostala sko- raj leto dni na Kočevskem. Ker so nato pripeljali v Ljubljansko pokrajino še več vojaških enot, so Emonini uslužbenci lahko slutili, da se bliža hud vihar tudi za Kočevsko in izboljšanje razmer za italijanskega okupatorja. Dne 9. junija je Giuseppe Medici iz glavnega ravnateljstva Emone v Rimu, najbrž na obisku v Ljubljani, napisal beležko za Puppinija. Ta se začne: "V tem obdobju postanka je treba pripraviti organski načrt o delu, ki ga je treba opraviti v prihodnosti. Naročil mu je, da kot vodja agrarne službe pripravi ustrezen kader za sklenitev zakup- niških pogodb, da bi pridelovali semenski krompir in lan. Do konca meseca naj pripravi program za pridelavo teh dveh kultur na Kočevskem.*^ Puppini je 18. junija poročal ljubljanskemu uradu Emone: "Po redkih novicah, ki so do sedaj dospele iz kočevske cone, ki so jo zasedli uporniki, domnevamo, da je ta cona ponovno skoraj nena- seljena. Naravno je, da so mnogi ubiti ali še bodo ubiti in zelo mnogi bodo ob naši ponovni zasedbi zapustili Slovenijo, boječ se upravičene kazni, ker so hočeš nočeš sodelovali z upornimi tolpami. S perspektivo ponovne zasedbe za nas zanimi- vega dela pokrajine in prihodnje obnove dela je treba misliti na ponovno poselitev Kočevske, ne glede na kakršen koli program agrarne krepitve, gozdnih del in zakupa ali prodaje zemlje. Zdi se ustrezno in bilo bi potrebno, da bi pristojni organi zdaj začeli obravnavati vprašanje no- ve ponovne poselitve Kočevske, proučujoč na podlagi vseh možnih elementov možnost ali ne- možnost najti, za brzdanje upora, zadostno število družin za Kočevsko, brez katerih ni mogoče obde- lovati zemlje, brez tega bi storili škodo prehrani, lahko sicer za Narod, toda težko za prehrambno avtonomijo pokrajine, in ne bi izkoriščali gozdov, s čimer bi zelo škodili Narodu v vojni." Ko je opo- *0 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 9. poročilo o naseljevanju okraja Kočevje, 8. 5. 1942. *1 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, 10. poročilo o naseljevanju okraja Kočevje, okoli 16. 5. 1942. *2 Prav tam. *3 Slovenski poročevalec, 111-24, 16. 6. 1942, izdaja na osvo- bojenem ozemlju; Dokumenti ljudske revolucije v Slo- veniji 1941-1945, 2. knjiga, dok. 72. ** Ferenc, Ljudska oblast, 1, str. 327-332. *^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Appunto per il dott. Puppini 9. 6. 1942. 58 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino zoril na potrebo po hitrem reševanju tega vpra- šanja, je povedal: "Misli se samo na dejstvo, povsem možno, da bo resno vodena raziskava ugotovila, da ni mogoče ponovno poseliti Kočev- ske s slovenskimi družinami zaradi pomanjkanja njihovega števila, politike in agrara (to pa je treba zelo upoštevati pri novi poselitvi): tre- ba je misliti na drugačno rešitev, Id vpleta vpra- šanja in navodila zelo visoke politike." Opozoril je, da mora v komisiji, ki se bo ukvarjala z vpra- šanjem ponovne poselitve Kočevske, obvezno so- delovati Emonin predstavnik.^^ Ne vemo, ali je Puppini dobil na to pismo kakšen odgovor iz Rima ali Ljubljane. 30. junija je namreč že nekoliko nestrpen pisal glavnemu rav- nateljstvu Emone v Rimu: Problem ponovne poselitve Kočevske je temelj- nega pomena in odločitev o njej je edini element, na katerem sme temeljiti "vsak program za ope- racije pri realizaciji dobrin in pri razvijanju jesen- ske setve (glej 5. stran pisma glavnega ravna- teljstva 22. junija, št. 1211). Odločitev o slovenski ali italijanski ponovni poselitvi je torej za našo prihodnjo dejavnost enaka igli na busoli, brez katere ni mogoče pluti." Svari pred predolgo raz- pravo o eni ali drugi kolonizaciji in predlaga po- govor o njej, ko bo upravni ravnatelj Aldo Sama- ritani kmalu pripotoval v Ljubljano. Do takrat naj bi zbrali tudi mnenja krajevnih oblasti."*-^ Ne vemo, ali so v Ljubljani res imeli sestanek o ponovni poselitvi Kočevske. Najbrž ga niso imeli, ker se je že čez štirinajst dni začela velika vojaška ofenziva in so bile omejene možnosti gibanja. 16. julija je namreš poveljstvo 11. armadnega zbora v Ljubljani s štirimi divizijami in tremi bojnimi sku- pinami začelo svojo veliko, skoraj štiri mesece tra- jajočo ofenzivo. Ta je najprej zajela Krim in Mo- krec in nato območje med cesto Velike Lašče - Ribnica - Kočevje - Brod na Kolpi in rapalsko državno mejo. Ob Kolpi se je obrnila na sever in "oastila" Kočevski Rog in Suho krajino ter se ob nemško-italijanski meji obrnila na vzhod ter "pre- česala" območje med njo in reko Krko. Sledile so faze ponovno v Kočevski Rog, Belo krajino, Po- kolpje in Gorjance.^^ Sest dni po začetku te ofenzive, 22. julija, je Puppini ponovno pisal v Rim. Pismo je začel ta- 46 ARS, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo (dalje: KUZOP), f. 16, Puppinijevo pismo ljubljanskemu uradu in glavnemu ravnateljstvu Emone v Rimu št. 2852, dne 18. 6. 1942. ARS, KUZOP, f. 16, Puppinijevo pismo glavnemu rav- nateljstvu Emone št. 2938, dne 30. 6. 1942. 4° Metod Mikuž, Italijanska ofanziva protiv narodno-oslo- bodilačke vojske Slovenije od 16 jula do 4 novembra 1942 godine. Vojnoistoriski glasnik 1/1950, str. 50-81; T. Ferenc, Ljudska oblast, 1, str. 387-530; isti: Fašisti brez krinke, dok. 87, 90, 91, 93 in 94. kole: "V študiji za načrtovano italijansko koloni- zacijo najbolj rodovitnih con Kočevske sem se znašel pred problemom celovite vključitve v zem- ljišča, ki so postala Emonina last, parcel, ki so last Slovencev ali Nemcev, ki so se izselili v Ameriko." Za primer je navedel primer Male Gore in za ponazoritev na karti z različnimi barvami označil parcele v različni lasti. Navedel je 56 ha, 34 a, 06 m^ slovenskih zemljišč, 6 ha, 11 a, 02 m^ zemljišč ameriških Nemcev in 151 ha, 87 a, 71 m^ zemljišč Emone. "Ostane takorekoč območje okoli 150 hektarov za italijansko kolonizacijo, pri kateri se lahko izvleče okoli 15 posestev." Predlagal je, da bi povsod, kjer sta še slovenska in nemška posest, ustvarili eno ali več con za "izmenjavo" (zone "di permuta"). Izmenjava naj bi z odlokom visokega komisarja postala obvezna. "Cone za izmenjavo" naj bi postale potrebne le v primeru, "če bi trpeli sobivanje italijanskega in slovenskega prebivalstva v isti vasi". Za to naj bi uporabili enako zakonodajo, kot so jo v Italiji pri ustvarjanju ob- močij za celovito izboljšanje zemlje ("Bonifica Inte- grale"). "Če se bo tukaj pokazala ta potreba, bo moral slovenski lastnik zemljo zamenjati ali pro- dati. In če je on bandit, jo bo morala Vlada za- pleniti: to bi v zelo velikem številu primerov (glede na razširjenost komunističnega tolovajstva) olajšalo reševanje problema." Na koncu pisma je Puppini že prišel do sklepa, da "s conami za iz- menjavo" ne bi mogli rešiti problema italijanske kolonizacije.^^ Ko je glavno ravnateljstvo v Rimu prejelo to Puppinijevo študijo, mu je njen tehnični ravnatelj Aldo Samaritani 27. julija pisal: "Prejeli smo zani- mivo študijo o vprašanju zložbe in italijanske kolo- nizacije ter smo pozorno proučili dokazilni primer vasi Mala Gora." Nato mu je povedal, da je primer ameriških Nemcev rešen z odredbo visokega komisarja št. 44, objavljeno v Službenem listu 57/42. Glede parcel, ki so slovenska last, sodi, da je to vprašanje treba reševati z upoštevanjem dveh pogledov - tehničnega in političnega. S tehničnega pogleda je nujna potreba po izmeni ali kakor koli z nakupom teh parcel, da bi izoblikovali sklenjena posestva. S političnega pogleda še ne morejo po- znati navodil oblasti, na katera pa bo seveda vpli- val potek operacij. "Sledili bomo vprašanju s poli- tičnim pogledom za najboljšo rešitev." Na koncu je Samaritani zaprosil Puppinija, naj izdela študijo še za druge dokazilne primere, zlasti še za vasi, za katere lahko domneva, da bodo deloma ali popol- 49 ARS-II (INZ), Emona, £. 1216, ARS, KUZOP, f. 16, Pup- pinijevo pismo glavnemu ravnateljstvu Emone v Rim, št. 3065, dne 22.7.1942. Na katastrski mapi Male Gore je Puppini t.i. "coni za izmenjavo" določil na skrajnem se- verovzhodnem in skrajnem jugozahodnem delu katas- trske občine. 59 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 noma ponisene, pri čemer pa naj ne upošteva posestev ameriških Nemcev, naj jih smatra, da so že odkupljena.^0 Samaritaniju v Rimu ni bilo treba dolgo čakati na Puppinijevo novo študijo o ponovni poselitvi Kočevske. V "študiji o ponovni poselitvi Slovenije in njenem gospodarstvu v prihodnosti", ki jo je napisal 28. julija, je Puppini najprej sodil, da ne gre ustanavljati "con za izmenjavo", temveč "kraje za izmenjavo". Za vzrok spremembe navaja tole: "Medtem ko bi se italijansko prebivalstvo lahko zbralo na boljši zemlji v kočevski dolini, bi se slo- vensko prebivalstvo moralo razseliti po vaseh, ki so glede bivanja in rodovitnosti zemlje manj pri- vlačne za italijanske koloniste." Za Puppinija pa se problem razširi, kajti ravno v obmejne, bolj odroč- ne, manj dostopne cone, Id pa so bogatejše z gozdovi, bi prišlo to nezanesljivo slovensko prebi- valstvo, ki je lahek plen komunizma in naciona- lizma. "Na srečo (v tem pogledu) so zaradi rušenj celih vasi, ki so jih storile italijanske enote, in to večinoma ravno tistih izpraznjenih vasi, ki so po- stale gnezda upornikov, in ker so ta rušenja šele na začetku in se bodo razširila na vse obdobje operacij, bo ostalo le malo za bivanje primernih krajev: navajajo, kot se predvideva. Kočevsko Reko Moravo, Koprivnik in ne verjamejo, da jih bo več." Nato je Puppini navedel nekaj predvidenih dejstev, ko bo vojska končala svojo ofenzivo, in to: "1. boj proti komunističnemu tolovajstvu vodi k izjemnemu razredčenju delovnih moči za poljedel- ska in gozdna dela, 2. sistematično porušenje velikih in malih bival- nih središč pelje k potrebi, kjer se namerava ostati pri poljedelskem izkoriščanju mnogih con, po zgraditvi novih hiš kolonistov in to dalje k na- ložbam kapitala, popolnoma neprimernega z gos- podarskimi možnostmi teh območij, 3. vedno bolj priznana potreba po ita- lijanski ponovni poselitvi Slovenije, impo- nira, da bi to uresničili na boljši zemlji, ob najbolj dostopnih poteh in v najbolj spre- jetnljivih conah." Puppini nato izraža domnevo, da se je glede na stanje katastra iz leta 1823 gozd zelo razširil. Vendar tega širjenja ne bi zadrževali ali ustavljali. Končno Puppini povdari: "Gredoč od razloga do razloga, pridemo do enega samega sklepa: ohranjajoč cone z bolj rodovitnimi območji, po naravi in legah, ki bodo zaupane obdelavi italijanskega polje- delstva, ostane vse drugo ozemlje opuščeno ali preudarno prepuščeno gozdu. Ljubljanska pokrajina ima danes svoj položaj v avtonomnem režimu, ki ga ne zna niti hoče ceniti. in je zato precej možno, da ji bodo končno odvzete dovoljene prednosti, ki jih je Italija dala Sloveniji ob priključitvi. Torej bo Ljubljanska po- krajina lahko postala pokrajina Kraljevine Italije, čisto navadna provinca Kraljevine Italije. Kot taka in ker bo (kot srečna) obljudena z Italijani, mora priti v okvir splošnega gospodarstva Naroda, kate- rega del tvori. Italija potrebuje žito, vendar ni zanesljivo, da lahko v Ljubljanski pokrajini upa na žitno gospo- darstvo: Italija potrebuje les in Ljubljanska po- krajina je lahko predvsem usmerjena k te- mu dopolnilnemu gospodarstvu, za katerega predstavlja dobre agrarne in vremenske zna- čilnosti. Kot sklep, do koder se hoče omejiti ta poskus na kočevskem območju, na katerem deluje EMO- NA, je treba najboljša agrarna območja nameniti poselitvi Italijanov in vse drugo ozemlje prepustiti pametnemu gozdarstvu z ustvarjanjem velikih gozdnih kompleksov, ki bi mogli segati do hrvaške meje "51 Puppini je torej izključil vsako možnost po- novne poselitve Kočevske s slovenskimi ljudmi in predvidel razveljavljenje še tiste zelo skromne avtonomije, ki jo je Ljubljanska pokrajina dobila s kraljevim ukazom 3. maja 1941. Na Kočevsko so- dijo torej samo še italijanski naseljenci. Tisti čas, ko se je Puppini ukvarjal s to možnostjo, so med Rimom, Sušakom (poveljstvom 2. italijanske arma- de) in Ljubljano izmenjali nekaj pisem o mno- žičnem izgonu nekaj deset tisoč Slovencev. Vendar riiso vedeli, kje naj jih v Italiji nastanijo.^2 dni po Puppinijevi študiji je v Gorici 31. julija govoril Mussolini in grozil Slovencem z "neupogljivim za- konom Rima".^3 2a njim je to na sestanku s svojimi generali 2. avgusta v Kočevju ponovil general Mario Robotti.^* Dne 4. oziroma 5. avgusta so Mussolinijeve grozilne besede objavili časniki.^^ V takšnem vzdušju je Puppini pohitel z izdelavo nove študije. ^ ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Samaritanijevo pismo Puppiniju, št. 1351, dne 27. 7. 1942. ^1 ARS-II (INZ), Emona, f. 1216, Appunto sul ripopola- mento della Slovenia e la sua economia nel futuro, 28. 7. 1942, 4 str. Puppini je na zemljevidu za tri območja prikazal število Emoninih hiš, število hiš civilnih zakupnikov, število hiš v najemu vojske in število po- rušenih hiš. Na območju Kočevske Reke je imela Emona v petih krajih 212 hiš, od tega so jih 40 imeli civilni zakupniki, 35 jih je imela v najemu vojska in 19 jih je bilo porušenih. Na območju Kočevja je imela Emona v 16 krajih 540 hiš, od tega 226 civilni zakupniki, 14 v najemu vojska, 4 pa so bile porušene. V Koprivniku je imela Emona 54 hiš, od teh 22 civilni zakupniki, 2 v najemu vojska, 8 pa jih je bilo porušenih. Seveda veljajo ta števila le za kraje, ki jih je označil Puppini in ne za -o druge. Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 79. Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 93. Ferenc, Fašisti brez krinke, dok. 94. 55 II Piccolo 4. 8. 1942 in Slovenec 5. 8. 1942. 60 3 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensl