Poštno iekoči račun šl. 24. Posamczna štev. — 20 stotink St 27." ; V GorJcl, dne 1. julija 1920. " Letnlk III. Izbaja v Gorici vsak če- trtek opoludne. Velja za celo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne bomo ozirali. . Posamezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Carduc- ci 4, uprava : ul. Vetturini 9. ^MPI^a ^BBr ¦¦ 1H ^V ^IHBPT ¦¦ «¦¦HF aHfc ^W^^ H Hl HPi-Bb wMIIHJJJJHB ÄL .v.aB Rokopisi se ne vračsjo. Ne- frankiiarui pisinn se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorci] >Goriške Straže«. Odgovorni ured- nik: Josip Vlmpolšek. Tiska: »Narödna Tiskar- na« v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. Srbski princ regent flleksander med Hrvafi in Slovenci. Odhod iz Belgrada. Due 22. junija je princ regent Meksan- der cdpotoval iz Belgrada v Zagreb. Od- hod prestok/iiaslcüiiika je bil veličasten in prisrčcn. Pred postajo se ie zbrala velika množica naroda; a poslopje je bilo odičeno z državnirni, hrvatskiini in slovenskimi zastavami, državnim grbom in grbi vseh pckrajin, z zeleniloni in evetjem. Na po- staji je bila postavljena četa vojakov z za- povedniki. Na postajo so prišli vsi 'ninistn. i narodni poslanci, o.dposlanci drugih držav. z vojriimi atašeji in osobjem poslaništev in konzulatov, geneniliteta, veliko število višjjh častnikctv ter mnogo uradnikov. Na drugi strani perona je stala nepregledna vrsta naroda obojega spola. Regent je sto- Pil skozi vrata čakainice na pcrcn postaje, ogledal četo ter stisn.il roko vsein mini- strom, mnogim narodnim zastopnikom in diplomatskim predstaviteljcm in jc potem, Po nekoliko besedah v slovo, stopi! v vlak s svojim spremstvoin. Kci se ie vlak začel Pomikati., je zaorilo iz tisočev grl vzklika- nje regentu, kraljevi hiši in Jugoslaviji! Sprejem prestolüruislednika regenta v Zagrebu je težko popisijiv. Vsakdo je mo- .ral strmeti nad tern, kar so vstvarile pri- Prave za sprejem in pozdrav regenta in kar je pričaralo pred oči narodno navduše- nje. Bogastva, ki je dičilo okna in balkone, "i lahko opisati. Vrednost vsega tega je iznašala inilijone. Neštete zastave, tran- sparenti, miiožice, ki so vrvele po ulicali, dragocene narodne noše. in veziva; vse to ie uaprauljal-o omamcn' vrls i\n trcste. 2c i>redijolutine jc valovalo po1 vsem mestu odušcvljenje, ki je naraščalo od ure doi ure; trgvine zaprte. Popoludnc pa jc na- stalci svečano, veličastveno razpoloženje, ¦ko se }e pričakoval najslovesnejši moment "V miadi državi: prihod kraljeviča. • Prihod v Zagreb. Toč-no ob 6 uri je dospel vlak na kolo- dvor. Zazvonili so zvonovi, zagrmeli tapo- vi v pozdrav. Regent je, zapustivši vagon,, stopal po zclenju in cvetju. Razlegalo se fo gromovito vsklikanje, glasba je zasvl- rala vse tri himne, topovi so grmeli. Ban dr. Laginja je pozdravil regenta z izbranimi b'esedami v imenn vsega pre- bivalstva. po zahvali regenta ga je pozdra- yil najstarejši mestni zastopnik Milan Krc- šiO, naglašujoč, da bo ta d-an z zlatimi er- kami zabeležen v analih Zagreba. Na pe- roim so: bili predstavljeni razni dostojan- stveniki, cerkveni. civilni in vojaški. Pred kolodvorom pa je bila nagramadena ogro- mna mnozica. ki je z neopisnim navduse- njem ix)zdravljala gcsfa. Manifestacije. Vhod v mesto je bil triümfalen pohod v najpopolnejšem smislti tc besede. Občin- | stva jc prirejalo manifestacije, kakršnih Zagreb še ni doživel. Nikdar še ni mani- festiralo toliko tisočev ljud.i. Šolska mladi- na je nietala evetje v kočijo regentovo. Princ regent se je nastanil v banskem dvorcn, kjer ga je sprejela banica Laginja s hčerkaina. Regent se je opetovano pojavil na ¦ oknu banske palače, zahvaljujoč se nie- ščanstvu, društvam in korporacijam. ] Pred 9 uro zvcčer so .se začele razvr- j ščati množice za bakljado. Zbralo se je o- j koli 40 tisoč liucli. Sprevod se je pomikal j ob sviranju glaseb, čarcbni razsvetljavi ulic in urnebesnem vsklikanju tisočev re- ; gentu, kralju in osvobojeni domovini. Mar- kov trg je obsevalo rnorje lnei, električnih žarnic in reflektcirjev. Postavljen ie bil podij za diregente zborov. Neprestano so prihajale nove in nove mase narcda. Regenlov pozdrav in govor. Ko sc je regent pojavil na enem oken banskega dvorca, je zaoril vikar navduše- nja. Regent seje poklanjal in inahal z roko. Tedaj je ban dr. Laginja, ki je stal poleg regenta, mahnil z lističem papirja in regent je izpregcworil: »Jaz sem vam hvaležen, dragi Za- grebeani na tako' navdusenem sprejcmu. Srečen sem, da se mi je sledniic izpohiila želja, da sem prišel v vaso sred'o, v mill in lepi Zagreb, da vam neposredno pokažem, s koliko ljubeznijo sem prišel semkaj.« Zopet nernisno1 nnvduš^nie. Mno'/i(::i ]e zapeia »Bože pravde«, «Lepa nasa do- movina« in »Naprej zastave slave«. Re- gent je stal nepremično, a ko so odzveneli zadnji zvc!ki, je vsklikal in ploskal. Sledila je serenada,- prirejena od pevskih društev. Ko se je navdušenje, ki je sledilo, poleglo, je dal regent znak, da žcli govoriti. Re- kel je: »Hvala vain, bratje Hrvati, ponesite v svoje hiše pozdrav in uverjenjc, da bom stal z vami na obrambi narodnih pravic proti komurkoli. Vsi trije bratje skupno bo- mo delali čudeže. Še enkrat pozdravljam viteški hrvatski del našega naroda.« Vse je vsklikalo, rnahalo z bakljami, robci, klCfbuki, rokami. Regentu se je vi- delo, da mu ti prizori pretresajo dušo. Po- tem, ko je ceic: uro stal pri oknu, se je ho- tel regent umakniti v dvorano.. ali narod ga je zopet in zopet priklical k oknu, kjer je pozdravljal, mahajoč z desnico. Ves sprejem in vsi dogodki zadnjili ; dni v Zagrebu pričajo, kakor trdna vez : spaja troimenski narod z vlaSajooo^ dina- | stijo. kako so osvobcjene duse ¦ vriskale | vcselja in navdušenja. V Ljubljano. Po slavnostih in najprisrčnejšili izlivih bratske Ijubezni v Zagrebu je princ regent s svöjim spremstvoin odpotoval v Ljub- Ijanq. Razume se, da Ljubljana nikakcr ni hotela zacstati za Zagrebom, in zato se je gibalo tisoče in tisoče rok, da so spreme- nilc Ljubljano v bajno, pravl'jicno mesto, vse v cvetju, v zastavah in slavolokili. Dolgo je čakala Ljubljana svojega kraljc- viča, a slednjič ga je sprejela z navduše- njein in krasom, ki je odgcvarjal velikosti , lijene Ijubezni. V nedeljo ob 5 uri pop. je z gradu za- grmel strel v znamenje, da ie regentov v'ak v Zalogu. Nemirno gibanje in valo- ' vanje se je pojavilo med neprcgledno mno- žico Ijudstva, ki se je bila zbrala in je še vedno naraščala pred kdlodvorom. Od da- leč se je za'slisal sum in ropbt koles, »vlak priliaia, vlak prihaja!« je šlo kakor blisk skoz vso mncžico in vsa srea so zadrhte- la in nestrpno prieakovanje je doseglo svoj vrhunec. Točnci ob 5. uri in 10 minut pop. je pridrdra! vlak v Ljubljanski kolod- vor. Vsi ljubljanski zvonovi so zazvonili, z gradu so zagrmeli topovi., na kolodvoru je zaigrala godba in oglasila se ie kraljeva liiinna »Bože pravde!« Dr. Brejčev pozdrav. Dr. Jank'Oi Brejc kot nacelnik uarod- nega predstavništva za Slovenijo je prvi pozdravil regenta prestolonaslednika A- I leksandra in ga nagovoril tako-le: »Praznično oblečena in kakor nevesta v veselju in pričakovanju koprneča priča- Nu.ie Slovcnija Vascea poseta. Velika rast ».*; j-c, d^mu,,..si vas. ViM>kr>st¦ V iimeiiu Slövenije pczdraviti. Dobrodosli na slo- venskih tlch! Bog živi kralia in celo di- nastijo!« Po gromovitih zivio-klicih se jc vrši- la predstavitev civilnih, cerkvenili in vo- jaških zastopnikov regentu. Pozdrav župana dr. Tavčarja. Bil je z vsemi silno prijazen in gibčno j je stopil nato ven pred kolodvcr. Tukaj je ! regenta sprejel najprej ljubljanski župan, • 'dr. Ivan Tavčar, s celim mestnim zastop- i stvom. ^agovoril ga je z daljšim govo- | rom in mu nato po starem slovanskem o- i bičaju na srebrni tasi ponudil krulia in sell. i Regent je to s prijaznini nasmehom spre- jel in se prisreno zahvalil g. žuioanu. Sre- brna tasa je darilo mestne obeine Ijubljan- | ske Njcg. kraljevemu Veličanstvu.r Vsa ' rrnožica pred kolcdvorom je pretresala 1 ozračje z urncbesnimi klici navdušenja za regenta, ki je stopil z niinisterskim pred- sednikom Vesničem v štiriuprežni voz in sc ob sokclski kavalkadi na obeli straneli odpeljal proti vladni palači. Praznična Ljubljana. Veličastna, praznična, jubilejna je bila vsa Ljubljana. Pri cvetu cvet. kakor bi bila vsa Ljubljana ogromen sop cvetic, morje zastav in zastavic. vse prepletenos kitami zclenine. Vsepovsod glava pri gla- vi, na vsakem lieu en izraz, za vsakiin če- lom ednajnisel, iz vseh grl en niogočeii val glasov: Živio princ regent Aicksander! Ves pohod regentov s spremstvom sko- zi mesto je bil naravnost triumfalen. Clo- vek bi bil stal in zijal kakor začaran, če bi ga drugi ne pehali. Zasedeno ozemlje. Na raznih prostorih ulic. koder se Je pomikal ves ta slavnostih sprevod, so bile postavljene lepo okrašene in s cvetiem o- dičene tribune, kjcr so se regentu klanjali zastopniki okoliških občin, šol, društev, zadrug, ßelokranjci v svojjh ypstril» nosah, pevska zveza» narodno zenstvo1, prosvet- na in kulturha društva, Čehi, univerza, sclska mladez, zasedeno ozemJje. To po- slednje je zavzemalo svcij prostor od Slo- na pred posto do Maliča. Tarn so bili zbra- ni zastopniki neodrešcne doinovine^ zase- denega ozemlja. Zastopane so bile na§e gore s Tohninci, solnčna Oorica z zastavo goriškega Sokola, ovito v črno. Vipava; vis'oko gori na tribuni so se blestcla ime- Soča, Trst, Istra, pod lijiini skupina žen in deklet v tržaški okoličanski noši, pred njimi pa mlade begunke. j Aldica dr. Šorlijeva je tarn s šopkom cvetic čakala princa regenta, da ga po- zdravi v imenu neodrešenih Slovencev. Tarn bi se bil imel ustaviti regentov voz, oa knčija"' ^avozil jc dalje, in .... in Ajtijca je stekla za vutum, ua so voz usiaviii, ko so jo zapazili, in je regent urno skočil iz voza. Tedaj se je srčna Aldica dr. Sorlije- va globoko poklonila pred kraljevičem in mu podarila šopek cvetic, natrganih na tržaskih tleh, povitih s slov. trakom na katerom je stal napis: »V Tvoje roke, dr»- . gi vladar, polagamo usodc svojo!« Regent je bil vidno ginjen, ljubeznivo ie sprejel šopek, sklcml se h junaški dekli- ci in jo poljubil na čelo. Nato je zopet sko- čil v voz in sc 'Cdpeijal dalje. Razun tega se je kasneje regentu po- klonila še posebna deputacija iz zpsedene- ga ozemlja pod vodstvom tržaškega dr. Qregcrina. i Manifestacije. ! Pred vladno palačo, kjer se je princ- rcgent nastanil, se je poteni hizvil spre- vod vseh drustev in organizacij, vseh barv in noš, tako da je bil pogled na vse te nepreštete vrste zares impozanten. Nact dve uri je irajal sprevod, a kralievič je z balkona ves čas gledal nanj in se za vse prav živo zanimal. Po sprevodu so zbori zapeli pesmi »Liepa naša domovina« in y-Boze pravde!« Sledili so gromoviti živio- klici. bilo je kakor bi tulirc morje, grmelö I je, kakor naj bi zračni va-lovi nesli te gla- sove daleč k onim, katerih ni bilo poleg. ^eter Bezruč: V Iz knjige „Slezke pesmi" prevel Franc Albrecht. Andraž. Rano bile, zvezde ugasle, Iz mrakü je Lisa vstala, V dalji stolpi Ratibora, Tatre so nebo zakrile, kosiv borih s& zapeli, ko sem stopal doli v Fridland. Sen4ca mota se po cesti. Te oči pc-znam, "siioce. ; kot železo razpuščeno; te läse, ki mrsijö se, kakor igle po mecesnu; in te grobe, tcžke rcke, ki ob kij opirajö se — ^ Andraž z Use — bratec Andraž! Velikan se namrgödil, pa je gora potemnela, kosi nehali so peti. pah so na stran mrakovi. »Kaj ti delaš tu tak rano? Si-li izmed tistih tujcev» ki zelene suknjc imajo, nam izganjajo dekleta in po tuje govorijo — vražji zarod mojih lesov?« »Bratec Andraž, krvi tvoje, s tvoje sem tesinske zemlje, tihe pesmice iaz pojem ...« »A kaj ljudstvo več ne poje?« »Potihnile našc pesmi, v griu oncme dekletom, če zlook premeri kdC' jih, ki zelene suknje irnaio in po tuje govorijo — vražji zarod tvejih lesov! F.no pesem šc iinamo, ta je: bol, bol, bol nas kolje... Vzeli so nam naše Sole, vzeli so nam naše gore, iztrebüi nam planine ...« »So storili po zakonu?« »Po zakonu, bratec Andraž!« »A kdo zida tuje sole?« »Bogatas,: ki ima fužine, v selih tiho še rudarjev se glasi beseda naša> ; a v fužinah jezik tuj je, in za te se zida sola ...« »Po zakor.u tak se dela?« »Po zakonu, bratec Andraž! Božja se beseda čuje na Borovem še po naše, » v Janovicah se glasi še, a per6 ne sme pisiti župnikovci več po nase... Veš, kdo gospoduje v Fridku in kdo v Vraclavi gospod je?« >Po zakonu tak sc dcla?« • »Po zakonu, bratec Andraž! V Fridku so podavili nas,. tupatam je kdo zatajil jezik svoj, kot nekdaj Juraš ...« »In to dekijo' po sesfi?« »O, po vesti, bratec Andraž!« Zdaj ne vein, kak to je bilo. Smeh je brulmil v brk Andražu, smeh tak divji in brez konca (g1ora vračala ga gori, gora z gore trgala ga) smeh te majke v grški bajki, ki sinov ji scdem palo, ki ji scdemi hčerk je palo — kot vrh paskovslcih tolmunov. smeh bi šel od sto galebov. In jaz bruhnii v smeh sem rakšen. Menini, da se v tihem smehu trgalc je v bokih Lise. večno tihe in molčeče, solze te okamenele # naroda zasužnjenega, kar stoletje pri Bezkidih že zatiranju je priča: kak se smejc gorska mati, ko njen fant v roveh ugasne in doma živeti hoče seciern drobnih nebogljcnčkov, a krompirčka ni pri hiši; pa pove mesto- krompirja deci bajko o Andražu ... ' : Zvečer je vsa Ljubljana zagorela v morju lučic, bajna razsvetljava jc ožarjala iriesto, reilektor na gradu s svojo svitlobo je ddpolnjeval vso bajno lepoto te čarne noči. Ljubljana ni še nikoli videla tolike le- pote in tolikega sijaja, a tudi nikoli ni bila pozorišče tolikega navdušenja. kakor ta- krat, ko je osvobojena in prosta sprejela svojega kraljeviča in hvaležna zatrdila svcjo neomajiio udanost in zvestobo njemu in vsej kraljevski dinastiji. Njeg. kraljcvo Veličanstvo, princ - re- gent Aleksander, je podelil dr. Jankotu Brejcu in škofu dr. Antonu Botiavcrturi Jegliču red sv. Save I. razreda. Regentov govor. Pri slavnostuem obedu, ki se ]t od 9. uri zvečer vršil v stekleni dvorani, je rc- kel regent Aleksander v svojetn govoru med drugim: »Svetovni Areopag (svetovni vrhov- ni svčt), ki je bil dal slovesno obljubo, da zagotovi svobodo malim narodom in da jih v pravicah zjednači z velikimi narodi, ai bil pravičen proti nam, najmanj pa pro- ti vam Slovencem. On je dopustil, da o- stane pod tujim jarmoin velik del naših najbcljših bratov. Pod tem iarrnom ostane za zdaj še znaten del Srbov in Hrvatov, toda razrnerno največ Slovencev. Ta krl- vica medtcm ne more trajati dolgo. Za to nami jamči enaka preteklost drugih delov našega naroda. Toda najgotovejše jam- stvo zato je treba. da storitnio sami. In mi ga hočemo gotovo storiti s tern, da edin- st\reno in racijonelnoosredotočimo v ta po- sel vse naše politične, kulturne in gospo- darske odnošaje. Bogata in napredna, kul- turna in nrejena kraljevina Srbov, Hrva- tov in Slovencev lioče biti ne samo nnša zaželjena cdinstvcna oeetnjava: ona liočc ob istem času in v isti meri biti tudi varna zakladnica naše vobče še lcpše popoine]- §e narodne bodočnosti!« Na regentov govor jc odgovoril dr. Brejc. Drugi dan regentovega bivanja v Ljnbljani se je rnzvil v impozantno kul- turno minifestacijo.. Regent si io ogledal vse kulturne naprave v Ljubijani. povsod spremljan od ncprestanili vihnrnih rrran!- festacij množic, ki so bile nagromad.enc po ljublianskih nlicah. V poncdeljek je re- gent obiskal Blcd. Zvečer se je vrnil v Ljubljano. V torek se je odpelinl z avto- mobi'lom v Cel.ie in Mnribor, odkoder se je Ooločbe o vojnih odškodninah. Vsakcga zanima vprašanje, kdo ima pravico dp vojne odšfccdnine in kako je treba naznaniti škodo. Finančno ravna- teljstvo v Trstu je v tem 'Cziru izdalo sle- deči oglas: »Pravico do vojne odškodninc imajo italijanski državljani, (regnicoli) in bivši avstrijski državljani, ki so rojeni in pristoj- ni v kaki občini na Prirnorskem ali Tridcn- tinskein. Tistim, ki so rojeni in pristojni. pripada pravica do odškodnine ipso mre, ako se je zadobila domovinska pravica v kaki občini na Primorskem ali na Tridcn- tinskcrn prcd 24. majem 1915.. toda ne na podlagi kake službe. Vsi drugi lahkc za- dobijo to pravico bodisi s tem, da se ob svojem času in na določen -naein odločijo za.italijansko dr/avljanstvo ali pa jim la- hko pripade odškodnina vsled mednarod- nih pogcdeb, ki se morda sklenejo z dru- gimi državami. Italijanski podaniki bodo lahkouveljavljali svojo pravico dot od- škodnine, nko so izgubili svoje imctjc vsled ncposrednih vojnih činov; torcj prihaja v poštev le tisto imetje, ki se je nahajalo na bojišeu in na ozemlju, ki je bilo izpraznjc- no. Morebitna odškodnina za vse druge slueaje spada v področje komisije za pod- piranje italijanskih beguncev (ul. Teatro v Trstu). — Naznanitev škod se mora scsta- viti na pcsebnili predpisanih obrazcih. Za vsako vrsto b'aga (pohištvo, gospodarska, trgovska poslopja, liiše itd.) so predpisani posebni obrazci, ki se razdelijo tekom tcga tedna vsem občinam in vsem finanenim. uradom na Primorskern. Rečeni uradi pa< jih bodo stavili brezplačno na razpolago prizadetirn. Za vsako obcino in za vsako vrsto blaga bo treba sestaviti posebne po- pise. V svrho dajšave postopanja in da nc bo zakasnenja pri ugotovitvi Skode, sc to- 'plo priporoca» riaj prizadeti priložijo k vsaki naznanilni poli sledeče listine v iz- virniku ali lcgalizirancm prepisu: 1. Krst- ni list. 2. Domovnica. Ako vsebuje domov- nica podatke o rojstvu, tedaj zadostuje sa- ma brez krstncga lista. Za pohištvo je tre- ba zraven tega priložiti še a) potrdilo o prebivanju, b) druzinski list (pöizvedbc o družini). Za škode na zemlji prcpis posest- Odmevi /iljanskfega shoda. V edni svojili zadnjih stevilk je »Helo« prineslo dolg članek, ki se peča z biljan- skim shodom. Očividno je bil ta članek ne- kjc v Brdili spočet in v Gorici predelan, potem pa je zagledal luč sveta v predalih »Dneva«, kot cscbno žaljiv in stvarno na- pačcn, Dopis trdi, da se šest let ni nikdo brigal za kolone izven komunistične strar- ke. Citatelji »Dela« so morali pač debelo gledati, ko jim je dopisnik povedal, da ima- inci na Goriškem koniunistično stranko, ki obstoja žc črez šest let in da se jc ta stran- ka v potu svojega obraza1 trudila za bla- gor koloncv. Dopisnik bi moral biti ven- dar toliko poučen o zgodoivini svoje stran- ke, da bi vedel, kedaj se je njcn obstoj praktično uveljavil na Gcriškem. Trditev o sestletnem uspešnem delu komunistične stranke za blatrO' I. .lonov je nesmisel, ali pa preračimano /dvijanje resnice. Tudl preroški dull dopisnikov šepa na obe nogi, ko trdi, da ho vse,( karissje bo doseglo za kolone, odvisno od dela in moči komunl- stične stranke. Ta stranka enostavno nc bo nič storila za osvolwditev kolonov, ker je cilj, ki si ga je postavila, naravnost na- sproten kolonskim interescun. KomunistiC- na stranka lioče vrhu tega vzeti prostost tudi drugim kmetom, ker jim hoče vzeti zemljo in jo dati državi. Kmet bi moral si- cer po konumističncm načrtu obdelovati zemljo, toda pridclki bi ne bili njegova, temveč spioSna državna last. Tako stoje stvari, gospod dopisnik, In nie drugačc; čc si jib vi drugačc prcdstav- ljate, potem sploli niste komunist. Dobro bi bilo, da se dopisnik pouči nekoliko o razmcrah v taboru socialistič- ne stranke v Italiii, ker potem bo v^idel stvari vr vse dnigačni luči. Pred vs»em rm>- ra vedeti, da nastopa socijalistična stranka v Italiji v parlamentu in javnosi sploli enctno, da pa jc ta stranka vsled različno- sti nazirania razcepljena med scboj in da sc bo ta razcepljenost svoječasno pojavila ne pole. Za zgradbe; izpisek iz zemljiške ] knjige, ki doKazuje pravico prizadetega naznaiiilca. Vsako naznanilo za .vsako vr- sto biaga nicura biti opremljeno z dokazi o pretrpljeni škodi in obenem je treba ugoto- viti njen skupni znesek. Za dokaz so do- voljne štiri price, ki pa ne smejo Diti, ako le mogoče, v. nobenein sorodstvu z nazna- nilcem. Izjava teh prič mora biti potrjena od županstva tiste obcine., kjer je ^ila ško- da napravljena. Italijanski podaniki mora- jo priložiti k vsaki naznanilni poli zraven omenjcnili še sledeče listine: 1. Potrdilo & italijanskein driavljanstvu. 2. Kazensko iz- pričcvalo. Vse te listine kakor tudi njili le- galiziranje je prosto kolka. Na prosto ]e dano oškodovancem, toda je v njihovi kc- risti, da priložijo sploli listine,- ki izpriču- jejo o škodi in njeneni znesku, n. pr. ceni- tev, inneiije izvedcncev, račune itd. Na ta iiačiu sestavljene naznanilne pole, oprem- Ijene z vsemi gori nastetimi prilogami, je treba izročiti davkariji pristojnega civil- nega komisarijata (za Trst pri obeh dav- čnilr upravali), v katercga področje spada kraj, kjcr je Skoda nastala. Na zahtevü sc bodo izdajala uradna potrdila prejema. ^aznaniteve, ki so se že napravile ki pa niso bile napisane na predpisanih obrazcili in ki tudi nimajo omenjenih prilog, je treba ponoviti ali pa jill izpopolniti. Prizadetirn se priporoča, da se držijo teh predpisov ter da pcnovijo oziroma izpopolnijo že vlože- ne naznanitve ter da ne čakajo za to urad- nega povabila. — Ugotovitev škcde spada v področje finančnih üblastev, a končni obračun odškodnin bodo imele iz- vršiti posebne komisije, ki bodo iincnova- ne za vsak okraj. Ko sc je škoda ugotovi- la, se finančna oblast lahko pogcdi s pri- zadetim oškodovancem glede visokosti .odškodnine. Takšna pogodba bo pa morä- la biti homologinina (potrjena) od pristojne odškodninske komisije. Ko ne bi prislo do sporazLima med oškodovancem in finanč- no 'Ciblastjo, tedaj pride zadeva pred od- škpdninsko komisijo, ki določi znesek od- škodnine. — Oškcdcvanci lahko prosijo predujme (na račun) od odškodninc, ki jim pritiče bodisi pri finančnih uradili (največ do 10.000 lir) bodisi pri finančnih ustanov- vah, ki so za to posebno pooblaščene (lii- potečni banki v Gorici in Porcču, državni zadružni zavod v Trstu). Pri teh zavodih (za katere ne velja 10.000 lir kot najvišja svota) se delajo prošnje za predujme na odškodnino tako-Ie: Oškodovanec izvrši' pri pristojnem finančnem uradu naznanitev škcde in sicer v dveh enakili izvodih (dva nn7,^°»iiltiQ, oUi-ovr'i^. i^v. naznanun« y^'i* s prilogami vred se zaurži prl rečenem u- radu, a prepis se povrne prizadeti stranki s primernim potrdilom, da je stranka izvr- 5i!a jiredpisano naznanitev. (Oskodovan^i se lahko tudi udelcžijo podpisovanja za VI. državno posojilo s poljubnim delezcm sko- de, ki že je ali šele bo naznanjena). tudi navzven. Saj je sam tržaški »Lavo- raiore« to priznal pred kratkem, ko je v uvodnem clanku označil 'svoje stališče proti Uiolittijevcmu ministrstvu. Socijali- stično glasilo je tedaj izjavilo, da se nalia- jajo v njcgovi stranki razne struje in pribil dejstvo, da so razlike v naziranju med te- lni strujami velike, ter da se bodo te raz- like cbravnayale potem, ko združeni so- cijalisd orjračunajo z vlado.Pomcn te izjave iiaj g. dopisnik premisli in potem uvažu- je. Kdor je zasledoval glasovanja pri so- iialistični stranki v Italiji je bil že pred davnim v tem oziru na jasnem. Cepljenje glasov pri načelnih uprašanjih, je najsigur- najši dokaz, da nastopajo v stranki razne struje. Značilne so bile zato tudi easnikar- ske vesti o priliki krize Nittijevega mini- sterstva. Slišali so se glasovi. ki so hoteli vedeti, da siopi v ^iolittijevo minislrstvo tudi Turati. Se razume, da so bile te vesti samo prenagljene časnikarske koinbinacl- je, ki jim pa mi lahko odrekamo stvarno podlago, nikakor pa ne logičnosti vsklepa- nju. Oiolitti se je s svojim programnim gcvorom v Droneru močno približal zmcr- nejši struii socijalistične stranke v Italiji, ki ji naceljuje Turati. Od tod tudi ta časnl- karska kombinacija. Le strankina discipli- iia, ki absolutno izključuje sleherni pakt z vlado, je lr-oznc'st Turatije.vega vstopa v Giolittijevo ministerstyo a priori izključila. Gospod dopisnik se bridko m'oti. ako misli, da so vsi pristaši socijalitične stranke komunisti po prepričanju. Naj le grc med kmete in na] jih praša, kako oni mislijo o zasebni lasti, naj praša tudi pri koloniru ali so zato, dase po njih obdelana zemlja da državi, potem bd videl, kako bridko se moti. Kdor resno motri danasnje razmere iz socijalnega vidika, ta bo takoj uvidel, da so Ijudskc mase nezadovoljne s sedanjim socijalnim redom in da mora nujno slcditl prcobrat. T» vemo tudi mi. Ce nas ima dopisnik in z njiin vsa njegova stranka za podpiratelje sedanjega soc. reda ali bolje rečeno nereda, živi v zmoti. Če nam očita, da smo brez programa, nam dela krivico. Mi debro veino, kaj in kakc hočemo! Goriškim slovenskim voditeljcm socija- listične stranke v Italiji, smo mi ponovno povedali, da nikakor ni naš nam en podpi- rati sedanji režim, oni tudi vedo, da ima- lTio v svojem programu napovedan boj kapitalizmu. V teh smericah sc giblje tudi nase delo. Toda v ekstreme se nc pustimo zapeljati! Mi dobro vemo, da je neoviran razvoj kapitalizmn. spletel človeštvu groznc šibo, Ki jiu je bičaia s svetevno vojno, -twice pri tem se zavedamo dolžnosti, da svarimo Ijudstvo, naj se v obupu ne da zapeljati v drugi ckstrem, v odpravo zasebne lasti, ker bi s tem povzročilo drugi del svetcv- ne tragedije, ki bi dovcdel človeštvo do razpada. Ooplsi. Iz Idrije. Odvetnik dr. Tuma je osre- čil naše rnesto v nedcljo 27. t. m. s svojim govcirom o komunizmu. Na grajskem dvo- rišču se jc'bilo zbralo nekaj kmetov in ru- darjev iz okolice ter naši socijalisti. Pet četrt ure je Tuma govoril in zabavljal po- sebno čez duhcivnike in cerkev, se pohva- Iil, da je imel svojčas dvojko v veronauku, kalikc je drugih dvojk imel v drugih pred- metih, ni omenjal. Ko je končal, se ]e shod brez vsake debate zaključil. NesreCe ni bilo ncbene, da bi se bil s tem kak prl- stas za komunizem pridobil, ni bilo opa- ziti. — AJi se dr. Tumi ne Smisli mali.slo- venski narcd, da bi on delal poskušnjo s komunistično državo, ki je vsaka v par lctih žalostno razpadla. Nai omenjam le kiomunistično državo, ktero je 11. okt. 1893 ustanovil znani časnikar Lane v ju- žni Ameriki v Paraguai. Zastonj je dobil za svoj poskus najbolj rcdovitna polja, ob- sežne travnikc, krasne gozde, žclezniSko zvezo zelo ugodno. Družba je imela 600.000 mark premoženja in davkov ni bilo trpba plačevati. Vse je bilo skupno in le 8. ur na dan se je delalo. A .oni, ki je na vrtu zelcnjavo plel, je ->:avidal pastirja na konju, ki se je prosto gibal med pasočo sc govedo, a tudi ta se je samote kmalu na- veličal m postrani gledal tovariša y pl- sarni. Najprej pa se jim je aristudila skup- na hrana. Ko je bila žetev, je delalo le 8 ur nekaj ljudi na njivali, čez uro ni noben prijel za delo, zato so v par letih zapra- vili ves denar in shajati več niso inogli. Lane je despotično vladal in silil ljudi k dclu. A na zadnje je moral sam zapustiti svoio drzavo, če je hotel še živeti. Ko so si zemljo razdelili in je vsak' za se delal, so šele zamogli shajati in čudo. spoznali SO', da1 brez vere se ne dajo krotiti razne strasti v polni prostosti, a o komunizmu ni hotel nihče več slišati. — Tudi čez du- hovščino je vdrihal dr. Tumä. Poznamo moža že iz prejšnjih let, ko je na volüncm shodu zatrjcval slovesno, da bo le z du- hovnom dr. Gregorčičem delal za sloven- sko Ijudstvo. Od njega se je ločil in prisel h komunizmu, najbrže se bo cez leto in dan tudi od tega ločil in zabavljal cez isti komunizem, katerega sedaj priporoča. — Ubogi slovenski narod, ee boš imel take voditelje, ki bodo prepričanje svoje^ nie- njevali, kakor obieko.... Iz Idrije. — l^oparski napadi se pri nas oziroma v naši okolici množe. Te dni je v, Beli roparska tolpa, broječa kakih 30 niož, napadla pesestnika in gostilničarja Sinkov- ca. Po noči so obstopili hišo, pri vsakih vratih in oknih je stal ropar s puško, a to- variši so vrdrli v hišo in zahtevali od do- mačih denarja in raznega živeža. Hoteli so klicati n:i pemoe pri bližnjih sosedili, a ko se je kateri prikazal,, da bi hotel na prosto, sta um kar dva nastavila puške in grozila s streljanjem, ako se nc umakne v hišo. Ko so vse doniače spravili v ediTu .sobo in so jih trije z wabitimi puškami stražili, so sc ostali razkropili po raznih sobah in shram- bah, ter plenili, kar jim je prišlo pad roke, Veliko bi bili- odnesli, a pri daljnem sose- du so zapazili, da je vsa hiša razsvetljcna in skozi vsa okna je bliščala luč, zatci se jim je zdelo sumljivo-, in ker se v pozni no- či niso upali iti poprašat, kaj to ponneni, so začeli na rog trobiti. To je oplašilo ropar- je, da so pohiteli in bežali stran. Bili so na- šcmljeni, le vodja roparjev — orjak — je bil z barvo na licu tako namazan, da ga je bilo strašno videti. Vsi drugi so imeli krat- ke puske-karabine, c-ti pa le dolgo sabljo ob strani in revolver. Zahotclo se jim je tudi vina. Ko so ukazali domačemu sinu, naj prinese iz kleti pijače, sta ga dva ro- parja s puskama spremila dci soda. — Lju- dje na samoti trepetajo v strahu, da jih po- noči kaki rokovnjači ne napadejo. Ne daleč od $inkovca so teden dni pozneje posku- sali pri posestniku Lampetu — iz črnovr- ske občine — ob 1 po noči, da bi odpeljali živinci iz hleva. Gospodar je začutil sum, hitro zgrabil za revolver in šestkrat vsfre- lil na kraj, kjer je bil ropar. Zbali so se in zbežali. Je-Ii kterega ranil, se ne ve. — Naznanilo se \e vse karabineriem. a ti se izgovarjajo, da de'.aio vse to. Jugoslovani, ki prideio po nbči čez žico in zopet po no- noči odhajajo cez mejo. A mi menimo, da tujeem ne bi bilo mogoče tako mtanrno zaslediti kraja^ kjer bi bilo kaj dobiti, tem- več so že bolj ljudje, ki se nahajajo na tej erti. Na vsak način naj bi se dovolilo orož- je samotnim kmetom, da se v slučaju na- pada zamorejo sami braniti. Vojska gro- zna, posledice vojske še hujše. Kojskc. — Grozna tragedijia. V torek' zjutraj okolu 4. ure se je vrnil domov Franc Kumar na Stegaršču, stopil v sobo svoje zene Jožcfc. ki se ]e prcd krätkim časom vrnila iz Aleksandrije. Vnel se Je med njima prepir — ncsrečni mož vzame bajonet in udriha ž njim po zeni. Na obu- pni krik težko ranjene prilete nevesta ter bližnji sosedje v sobo, kjer najdejo ubogo ženo večkrat ranjeno na rokah in prsili. Domačini so jo za silo obvezali in prepe- Ijali v goriško bolnišnico. AH so rane smrt- ne, bodo ugotovili zdravniki. — Po nečlo- veškem činu je Kumar bc/al in med be- gom klical: »Storil sem, kar sem mislil že davnol« Bežal je proti sv. Križu, ocl koder se je kmalu zaslišal močan pok. Slutilo se je najhujše. Ko gredo Kumarjä iskat, ga najdejo ležati na pok opal išču na hčerinem grobu vsega razmesarjenega. Nad 60 let stari mož si je pripravil grozno smrt. Vzel je seboj roeno granato ali di- namitno patrono« in se sam razstrclil! Kdo je kriv? Pač težko vedeti, kaj sta imela med seboj mož in žena, ki se nista videla že nad 10 let. Eno je gotovo: AJeksnndrija, ta deveta dežela goriških slovenskih de- klet, je pač uničila srečo že mnogih dru- žin. — Iz Medane. — Dne 23. junija t. 1. smo vdobili vendar enkrat svojega dušnega pastirja in sicer v oscbi preč. Josipa Mi- laniča, pred vojno kurata pri Marijincm celju nad Kanalom. Sprejeli smo novega g. kurata sloves- no po stari navadi« ob 8. uri zvečer pa je bil v čast novodošlemu g. kuratu v dvo- rani pri Gradniku banket, katerega so se udeležili vsi starašini in drugi odlični mo- žje. Govorov in napitnic ni manjkalo in tudi naš pevskj zber je storil svojo dolž- nost. Želimo, da bi bil novi g. kurat med. nami do konca svojega službovanja v slo- gi in edinosti, kakor so bili njegovi pred- niki. Pri tej priliki smo se spomnili tudi »Solske^ga Doraa« v Gorici in nabrali 132 lir 20 cent, kateri znesek se ie poslal vodstvu »Šolskega Doma« v Gorici. Medanec. Polifični pregled. Program nove Giolitüjeve vlade. — Dne 24. junija se jc novi ministerski pred- sednik italijanski predstavil zbornici v Ri- mu z naslednjim pregramom. Glavni ciU» je rekel Janez Giolitti, h kateremu mora težiti italijanska zunanja politika je zajam- čenje naipopulnejšega in lvončnoveljavne- ga iniru naši državi in ccli Evropi: pagoj, ki je neobhodno potreben, če se hoče go- tovo začeti delci obnovitve. Moramo ostati v najtcsnejšili in naj- intimnejših odnošajih z narodi. ki so bili nasi zavezniki v vojni. Oni ne pozabljajo silnih žrtev, ki jih je Italija doprinesla za skupna stvar. Če hočeino doscči popoln mir, incramo tudi brez odlašanja vposta- viti prijateljske odnošaje z vsemi narcdi in začeti brez oniiejitev redne stike tudi z rusko viado. Kot stalno jamstvci mint mora iineti pnrlarnent tudi v vnanii politiki isto oblast kakor v n&tranji in finančni politi- ki. V svrho popoLne udejstvitve tega na- eela predlagamo zakonski načrt, ki izpre- niinjajcc čl. 5 ustave, d.oloča, da medna- rodnc pogodbe in dogovorf, pa naj bo njili predmet in cblika kakršnakoli, niso ve- ljavni.; dokler jili ne odobri zbornica, in da se voina ne more napovedati brez predi- doče cdcbritve s strani zbornice (odobra- vanje). Da bo mcgla zbornica izdatno izvrse- vati svojo kontrolo nad vnanjo politiko, smatramo za potrebno. da se ustanove v, cbeh delili parlamenta stalni odbori, ka- tere bo vlada obvešeala o poteku poga- janj, ki se tičcjo važnejših vprašanj. Ker pa so sedaj v teku pogajanja življenske važnosti za Italijo, med katerimi so naj- bolj važna ona o rešitvi jadranskega vpra- sanja, se bodo morale izročiti omenjenim odborom listine, ki se tičejo teh vprašanj, tako da bo vlada našla v svojem derciva- njn opcto v nasvetih oseb, ki predstavljajo bolj neposredno in na bolj določen način znanje zbornice (odobravanje). Ministerski predsednik je nato govoril o notran.ü politiki. Poudarjal je prcdvsem, da n am era va vlada spoštovati ustavo in se edreči izdajanju zakonskih odlcikov, iz- vzemši posamesne shičaje, ko gre za pre- klicanje ali izprcmembo zakonskih cndlo- kov, ki niso se iznremenjeni v zakonu., ka gre zo edpravo ustanov ali uradov, ki so postali nepotrcbni in ko gre za ukrepe glede »otfrešenih pokrajin«, dokler n'i sO 7a'_ konito priklopijene k italijanskemu kralje- stvu. Kar sc tiče delavskili udruženj, mora vladati pepolna nepnstranost. Vsa delav- ska udruzenia1 mofajo svobodno izvrše- vati svoje dele, v kolikor ne pride to v navskrižje z zakoni. Delavska zastop- stvä mofajo voliti po proporcijonalnem si- stemu. tako da bodo v njih zastcpane vse struie. V svrho rešitve delavskega vpra- sanja v industrijalnih in poljedclskih pod- ietiih namerava vlada podpirati zadruž- ništva. Pckrajinam in občinam namerava vlada daii široko avtononujo1. Šolstvo se bo tudi prenredilo s tern, da se bo nadomestilo preveliko število Ivlasičnih šol s tehničnimi in praktičnimi šolami in da se uvedejo državni izpiti. — Ravnotako se nameravajo ukreniti ukrepi glede iužnih in >vosvobojenih pokrajin«. »Odrešene pokrajine« — je rekel Oiolitti ¦— h katerim se obrača vedno živejše cu- vstvovanje Italijanov, bodo> predmet ukrepov kaftor »osvobojeni kraji«, pospo- sujoč 7 misliio in delom njihevo združitcv 7. »materjo demovino«. Kar se tiče izbcljšanja gospodarskega stanja, namerava vlada najodločneje na- stopiti proti spekulaciji z živili in drugimi predmeti in zvišati vrednost denarja s tein, da potegne iz promeia velik del pa- pirnatega denarja, cim. ji bo to mogočc. Najvažnejši vzrok padanja denarne vred- nosti je po Oiolittijevem mnenju nenarav- no razmerje med uvazanjem in izvaža- njem in zato se mora znižati uvažanje nc- katerih predmetctv kakor žita, ki bi se la-, hko doma pridelaio. Zato bo vlada prosila od zbor nice oblast, da sine prisiliti pride- lovanje ?:ita povscd kjer jc to mogoče. — Ravno tako namerava ukreniti potrebne ukrepe za znižanje uvažanja preinoga in za zvišanje izvažanja nekaterih. posebno •luksusnih predmet'ov. Ministrski predsednik je nato preset na finančno politiko. Naj zadostuje omeni- ti — je rekel ministrski predsednik, — da je državni dolg že zrastel na 95 miliiard1, katerih je 20 v inozemstvu; da se ceni iz- guba države pri zadrževanju rasten ja ce- ne kruhu na nad 5 milijard na letoi; da so imcle železnice v minulem letu eno mill- jardo in pet milijonov deficita, a pošte in brzojavi, vkljub zvišanju pristojbin, 430 milijonov. Če se hoče preprečiti državni polom s vsemi groznimi posledicami, ki bi jih imel za vse socijalne slojc, je treba delati odločno, je treba omejiti troškc in zvišati 'dohodke. Res je, da se lahkci začne varčevati v vseh javnih rdelih, posebno pri vojaških stroskili s tern, da se izpremenl vojna sestava vojskc v mirno sestavo, to- da vse varčevanje bo pokrilo le matficn del velikanskega primankljaja. Morajo se torei zahtevati nove zrtve od onih siojev, ^i jih lahko prenesejo, ne da bi se moral! radi tega odreči življenskim potrebščl- nam. V ta namen bo vlada predložila za- konske načrte z dolcčbami. da pripadejo prebitki vojnih dcbičkov državi. da se uvede parlair.entarna prciskava tflede voj- nih trdškov, da se revidirajo tozadevne pogodbe, da se zvišajo pristojbine na prl- vatne avtomobile in da se izpremenijo v poimenske vrcdnostnice vse vrednostnice, izvzemši zakladnili, kcr bi sc drugače ve- čina lastnikov teh vredncstnic odtegnila tozadevnim pristojbinam. Oiolitti je zaključil sveä govor —- med živahnim odobravanjem in pripombamii s toplim pozivcm na zbornico in vse so- cijalne sloje in državne nameščence, kate- rih usoda je vezana z usodo države, najse oprimejo dela obnovitve, »ker edino od- ločno in hitro delo lahko reši državo od pogube.« Na mcdklic — s strani socijalnih demckratov »Kaj pa z Albanijo«, je odgo- voril ministerski predsednik tako le: »Kar se tiče Albanijc, izjavljam, da vlada noče protektorata nad A!baniic, temveč nieno neodvisnost.« V Albaniji traja še vedno viöjno stanje med Italijo in Albanijo. Zaraditega so bili v zbornici hudi spopadi med socijalisti in vlado. Dovolj je vojne, kličejo socijalisti, dovolj je žrtev, noben vojak ne sme biti več upciklican na vojno. Ministerski pred- sednik, Janez Qiolitti, je bil v zbornici po- klican na od govor, kaj iščejo Italijani v Albaniji, a ta se je zvito izrezal, da Italija ne vodi vojne proti Albaniji, marveč da , brani Italijane, ki so od Albancev napacfeni ; v Valoni, in da, čc bi tarn Italija ne varo- vala svojega morskega opirališča, bi pa tarn drtige države iskale svojo zaslombo na morju. Listi poročajci, da se število al- j baskih upornikov prcti Italiji množi, ven- dar ni beležiti posebnili vojnih dogcldkov v Albaniji. ; Italija je te dni poslala v Albanijo sw1- ! jega posebnega odpcislanika z vso polno- močonostjo, barona A][jottija, da dožene sporazum z albansko vlado med Aibanijüi in Italijo. ItaFjanski sccijalisti so v državni zbornici stavili predlog, naj se italijanska vlada odpove vsem aneksijam, to je, na] k Italiji ne priklcipi nobene dežele, ne da bi pri tern imelo ljudstvo svoje besedc, to je, ne da bi se ljudstvo tiste dežele samo izreklo, kam hciče pripadati. (Samood- ločba). — Rusko-poljski boji sc nadaljujejo s poljskimi porazi. Krasin je izjavil v Lon- donu, da bo ruska vlada priznala stare dolgove edinole v slučaju, 'da jo evropske vlasti priznajo. V Nemčijji se je sestavila nova vlada pod Fehrenbachovim predsedništvom: Konec konSerence v Boulogni sur Mer. — Konferenca v Boubigni sur Mer se je zaključila ne da bi bila%klcnila kaj poseb- nega. Ruskega vprasanja se je komaj do- teknila, turško vprašanje je rešila s tern, da je poverila Grčiji glavno ulogo v boju proti Turčiji, vprašanje poraizd. odškodni- ne se jc odlozikx Edini uspch konference je pravzaprav sklep, omenjen v noti, ki se je poslala Nemčiji.! da se bo zahtevala raz- orcižitev, kakor določa jr.irovrui konferen- ca, in znizanje števila njene vojske na 100.000 inož. V kolikor bo ta sklep pov> Ijen za entento, ki vztraja doslej na abso- lutno protiboljševiškcmu stališču, je sevc- da, drugo vprasanjc, kcr 100.000 nemškili vojakov je ravno toliko kolikor nič proti ruskemu valu, ki grozi s poplavci Poliske in Nemčije, nakar bo pljusnil tudi na fran- coska vrata. Pokazalo se je, da se je konferenca za- čela kot priprava za prihodnjci konferenco v Briixellesu in da se je tudi zaključila: kot pripravljalna konicrenca. Na konferenci v Briixellesu sc bodo dokqncale še zadnjc ipriprave za ki&nferenco v Spa.» ki se bo vršila, kakor se zdj, 8. julija. Uradno poročilo o zaključku konferen- ce pravi: Razpravljalo se je pi'iiovno o vprašanju porazdelitve nemške odškodni- ne med zavezniki in se je sklenilo, da naj se francoski, angleški, italijanski, belgijski in jugoslovanski izvedenci postanejo vPa- All ste pkcali „Go- riSko Stražo"? - Frvo poluletje je pri kraju. Kdor vnaprej ne plaßa „Straže", se mu v hiSo več ne prikaže. rizu, da predlože skupne predloge na do- ločenih podlagah, o katerih se be razprav- ljalo dne 2. julija v Bruxellesu, da se skle- ne končno veljavno sporazum pred sestan- kom v Spa. Madžarska vlada je odstopila vsled bojkotiranja, ki traja še vedno. Domačs vesM. Sv. Ciril in Metod. — V ponedeljek obhajajo slovanski narodi praznik svojih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda, ki sta pred tisoč leti hodila po slovanskili krajih »omiko z vero vred noseč. z obema narodnost družeč! Ki jezik naš branila sta, naš jezik posvetila sta!« V dokaz, da plamen ljubezni, ki sta ga solunska brata zanetila v slovenskih sreih, ni sc ugasnil, so Slovenci na predvečer njihovega godu zažigali po vrhovih kresove. Tako bodo tudi v nedcljo zvečer po naših hribih za-' žareli kresovi in se bo okoli njih glasila slovcnska pesem. Spominu slovanskih bla- govestnikov slava! V njih proslavo bo v neticljo v kapu- cinski cerkvi v Oorici pri sv. maši ob 10. uri pel zbor pevskega in glasbenega dru- štva v Gorici. lmenovania v duhovski službi. — Preč. g. Miliael Kragelj je imenovan za župnika v Sempasu, stolni vikar, Peter Moscttig. za župnika v Ločniku, Karot Piciulin za župnika pri sv. Ignaciju v Go- rici. Franc Černigoj za župnika v Kam- njah. Stolfa Ivan, doslej na Trnovem pri Kobaridu, za vikaria na Voiščico. Jožef Mikinič, doslej na Vojščici. za kurata v Medano, Peter Pahor, kaplan v Kamnjali, za vikarja v Brestovico. »Centraina posojilnica«. reg. zadruga z o. zavezo v Gorici, je sklenila vslcd se- danjih razmer na denarnem trgu povišati obrcstno mero vlogam na 4 in pol od sto, počensi s 1. julijem 19-O. Odborniki Zveze slovenskih kolonov so vabljeni k seji, ki sc vrši v nedeljo 4. t. m. ob 5. uri pop. v Vipolzah. Lastniki kolonskih zemljisč so se odločili za di- rektna pogajanja z Zvezo. Zato mora iz- vanr.edni občni zbor zavzeti svcie stali- šče in določiti delegate. Proti raztiim 'di- rcktnim in indirektnim osebnim napadom. ki so si jih nekatere osebe privoščile za- radi Zvczc slovenskih kolonov, bo odgo- voril občni zbor tako, kakor bo potreba. Blagoslovitcv cerkvlce v ))Slov. siro- tišču«. — Prva cerkvica, ki je bila v Gori- ci razrušena, je bila cerkvica v »Slov. si- rotišču«. Po dolgem času se je posrečilo, da se je ta cerkvica obnovila in v torek na •¦raznik sv. Petra in Pavla jo je Prevzvi- šeni g. knezo-nadškof Frančišek B. Sedej spet blagoslovil in se je prvikrat po voj- ski opravila v njej sv. maša. Ta cerkvica je bila razrušena uprav na praznik sv. Pavla I. 1915 in da je bila sedaj v Gorici po petih letih prva spet popohroma ob- novljcna in blagoslovljcna ravno na isti praznik. Upajmo, da sc z božjo pomočjo po- sreči kmalu cel zavod obnetviti in poživitl prejšnjc delovanje v njem! Za Ločnikom Medeuzza. — I^ne 24. junija ob 3. in pol pop. je eksplodiralo skladišče munieije, ki se nahaja kaka 2 km oddaljcno od Medeuzze, vasi na stari avstrijsko-italijanski meji severno od Pal- manove in blizu Chioprisa. Vsled silne eksplozije, ki se je slišala daleč naokrog, se je stresla vsa -ckoliea kakor pri potre- su. Prebivalstvo iz bližnjih vasi je zbeza- lo preplašeno iz svojih domov, pustivši vse svoje imetje doma, izvzemši kak kos obleke in kako glavo živine. ki so jo pre- piaseni Ijudje v naglici vzeli seboj. V Me- deuzzi se je zrušilo veliko hiš. V vasi je 0- stalo samo nekoliko vojakov in tupatam kahl domačin. Vsi drugi so se razbežali v razne smeri, proti Oradišči, Romansu, Medei in Gradczu. Postaja v S. Giovanni di Manzano je bila tudi poškodovana. U- radništvo je zbežalo. Prebivalstvo iz S. Giovanni je tudi zbcžalo. Najhuja eksplo- zija je bila ob 9, a manjšc eksplozije so si sledile cclo noč in potem še kar par dnl zaporedoma. Razumljivo je. da jo prebi- valstvo obupano. Med vojno je toliko tr- pelo, po vojni si je komaj nekoliko popra- vilo svoje hiše, a sedaj, po vojni, mu grozi skoraj še vecja nevarnost nego v vojnlT ker povso'd se nahajajo velika skladisCa zaplenjene avstrijske munieije, in eksplo- zije si sledijo ena za drwgo. Komaj pred nekoliko dnevi je bila eksplozija' munieije' v Ločniku, sedaj je eksplodiralä munieija v Medeuzzi, in prieakovati je, da se zgodi jitri nesreča kje drugje. Tako bo šlo da- lje, dokler se vojaske oblasti nc bo'do zgc- nile in spravilc vojni materijal na varno, daleč od vasi, ali pa ga uničile, kar bi büo se naiboli pametno. Vzrok nesreee je isti, kakor pri vserr nesrcčalu ki so se zgordilc v našfh krajih: absolntno pomanjkanje Vsake previdnostf s strani vojaških oblasti. V skla V Medeuzzi se je naliajalo kakih 20 tisoč | kvintaloiv nabojev, med katerirni so bile tudi granatc s strupenimi plini. _ Medeuzza je skoroda porušena, oko- ličanske vasi poškodovane, več oseb je bilo mrtvih in ranjenili. Iz ^orice, Vidma in drugih krajev so pohiteli na pomoč vo- jaški in sanitetni oddelki. — Dovolj je I ljudstvo že trpelo, zato preč z munieijo, v. morje ž njo! Zverinstvo. — Preteklo sreda zjutraj so mišli na železniškem tiru pri Podgorl mrtvega Antona Gruden, od Neinjcev št. 4. na Trnovem. Noge so mu bile odsekane, glava razbita, okoli života je bil ovit s bo- dečo žico. Sumi se, da so roparji nesreč- neža oropali, ga zvezali z žico in potem zvlekli na želez. tir, kjer so ga perpustili grozni usedi... Pokopan je bil na podgor- skem pokopališču, kjer so ga pa v pone- deljek v svrho na'1 ;^kav zopet iz- kopali. Roparjev še nimajü, a če jih dobe in kadar jih dobe, tedaj ti gotovo zaslužijo eksemplarično kazen za tako — zverin- stvo. Darovi. — Za »Šolski Dom« prejeli iz Medane L. 132.20. Na Vidov dan nabral za »Solski Dom« g. Fr. Seijak v gostilni Laharnar na St. Viški Gori pri Prapetnem L. 15. Ker so vsi trpeli... Če bi bil v prejšnjih časih pravil, kar si v zadnji vojni dobi vse prehodil in pre- vozil, kod si vse bil, kaj si vse videl in sli- šal, kaj si vse prestal v begunstvu, na vojni, v ujetništvu, tedaj bi tc vsa vas po- slušala in občudovala, od daleč bi te ho- dili Ijudje p'xslusat in bi te imeli za čudo- tvora, danes te pa le redko kdo pasluša^ če 0 tern govoriš, in veliko jih je, ki tf rečejo: to ni nič! C. Strahota. Razno. Napitnina je odpravljena. — Lepaki pa mestu naznanjajo, da je s 1. julijem v vseh kavarnah, gostilnah, buffetih, bar-ih in dru- gih cnakih točilnicah napitnina odpravlje- na. Uslužbcnci te kategorije so se dolgo časa borili s svojimi gospodarji, da so jim ti odstopili del svojih dohodkov, jim tako zagotovili dostojno plačo in jih oprostili napitninc, ki je nekaj poniževalnega. Nata- kar ali drug usluzbenec te vrste, ki živi od napitnine, so rekli, je, kakor bi živel od mil'Oscine in milosti drugih. Zato preč z na- pitnino, na njeno mesto naj stopi gotova in dostojna plača od strani goispodarjeve! Mi nimamo vzroka se tega veseliti, kajtl gospodarji bodo porasli cenc vsem pija- čam in jedem, in to bo dražje kakor na- pitnina. * Prošnje za vojno pokojnino. — Kdor je bil ranjen in jc invalid ima pravico do pokojninc. Kaksnili dokuinentov je treba za prošnjo, ki naj jo invalid vloži za vojno pokojnino pri civilnem komisarijatu svoje- ga okraja? Treba je 5 dokumentov: I.) Rojstni in krstni list. 2.) Certifikat 01 oprav- Ijeni vojaški službi. 3.) Dokaz invalidnosti (kako spričevalo o bivanju v bolnišnici a!i spričevalo zdravnikcv). 4.) Spričevalo 0 stanju clruzinc. 5.) Ubožni list. Vsesokolskj zlet v Pragi. — Te dnl se je vršil v Pragi z največjim sijajem vsesokolski zlet. Na tisoč Sokolov in So- kolic je nastopalo in dovršeno proizvaja- lo svoje vaje, mladinskega naraščaja pa Je enkrat hkratu nastopilo 12.000 dečkov in deklic. Udeležil se je te telovadbe sam predsednik rcpublike Masaryk jn celo- kupna vlada a raznimi drugimi cJosto- janstveniki in zastopniki tujih držav. Ve- likanska množica gledalcev — bilo jih Je nad 100.000 — je prihitela, da pozdravl svojo mladino. Nastop je bil vzoren in je zbujal velikansko navdušenje. Oč vseh držtiv, od vseh strani so prihiteli Sokoli in odlični gostje, da počastč to vseslovan- sko manifestacijo. V glediseih in 'drugod so se vršile razne slavnostne prireditve, prestolica čehoslovaškc republike jc bila vsa v zastavah. G Jugoslovanih so »Na- rodni listi« prinesji uvodni čianck, kjer pi- šcjo pod naslcvom »Jugoslovcni in mi« med drugim: »Jugoslavija in Čehoslova- ška morata korakati skupaj in tvoriti zvezno rfrzavo. Sokelski kongreß bo še bolj utr'dil prijateljske odnošaje med obe- ma državama«. Vojaški tipor V Ankoni. — Bersaljer- ski oddelki 11. pešpolka v Ankoni so do- znali, da jih mislijo prepeljati v Albanijo, kjer ?o Albanci Italijane potrsmli v Valo- no. Vojaki so takoj imeli sklep gotov, da sc 11 pro proti odhodu v Albanijo, če treba tudi z orožjetn. Res je prišlo 'do upora, do bojev z vojaškimi, orožniškimi in policij- skimi oddelki. Streljalo se je s puškami, strojnicami in topovi. Mesto je izropano in opustošeno, mrtvih je nad 200. Enaki nemiri, koder se je tudi pustosilo, T>o6\~ )palo, so bili v Plombinu, v Ter- nih 7 -^aseni, Imoli in raznih kraiih Ro- mani'je in Umbrije. Splošnc stavke se na- povedujejo vsepovsod, disciplina se od- poveduFr, v Italiji vre, Pesnik Stritar. Ob sklepu lista se nam poroča iz Ljubljane, da se povrne pesnik tekom me^eca julija v svojo domovino. Za Stritarja. V krožku ajdovskih ro- doljubov je nabrala g. Dora Jerasova 92 L. za našega pesnika in pisatelja Stritarja. Nove tiskovine za vojiie cenilcc, cenl- ke za po vojni poškodovane stavbe in z«mljišča bo v kraikem založila knjigarna kat. tiskovnega društva v Gorici. Vprašanja in odgovori. J. F. Gront. Otrokom- pristoja pen- zila po padlem očetu dalje, tudi ako se ma- ti zopet omoži. Odgovori na drugai vprašanja prihod- njič! Opozarjamo na članek »Določbe o vojnHi odškodninah« v današnii štev. »Gor. Str.« TEDENSKI KOLEDAR. Julij. 4. Nedelja, 6. pobink., Urlu Berta; 5. ponedcljck, Ciril in Metod; 6. torek, Izaija, Dominika; 7. sreda, Vilibald, Pulherija; 8. četrtek, Elizabeta, kraljica; 9. petck, Anatolija, Veronika Jul.; 10. sobota, Amalija, Felicita. 5?5Li!iI^kJmodjasrtSek; in zaprisežen cenilec v PEVMI, baraka St. 67 (pri mostu na cesti v Podgoro), se pripo- roča slav. obc'instvu za vsa zid. dela, načrte, proračune i. t. d. - - - - Razglas. Podpiscni ponovno opozarjam si. ob- činstvo v mestu in na deželi, da moja so- proga Franciška Povšič iz Ravnice-Pripeč št. 5., nima pravice od hiše kaj prodati ali kupiti. Toraj pozor! Ako bi kdo kaj kupil ali sprejel od nje, moral bi ponovno plačati ali pa vrniti blago. Opozarjam tudi, naj ji nihče ničesar ne da na npanje, bodisi v blagu ali dcnarju, ker za njene dolgove ne odg'ovarjam in odločno izrekam, da jih ni- koli ne plačam. Ravnica 11. junija 1920. Jožef Pavšič. ^WMH^^ ^^^^"^^ ^^^^"^^ -^m^^^^ —^^^^^*- -^ ¦ •¦—------- Prva kmečka gospodarska zadruga v Selu ne Vipav^k^ITi ima v svoj kluti več hl. dobrega dornačega vina po dnevnih cenah na prodaj. Zahvala. Podpisani čutim dolžnost tern po- lom izrazili zahvalo zavarovalne- mu drušlvu proti požaru «La Jpran- Ce> in ujepemu glavnemu zastopniku za Goririko, gosp. ROMANU BREZI- GAR-JU za takojšno in koretno izpla- čanje škode, povzročene mi po požaru. SOLKAN, 29. junija 1920. Milost Anton. Mils i!3 rsliii M zbor RmečhB liranilnicBin pasajilnice v Števerjanu, ki se bo vršil dne 11. julija 1920, takoj po nmolltvitt v baraki AL 223, zraven začasne lesene eerkvice. DNEVN1 RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. '6. Odobrenjc računov za 1. 1915 - 11)19. 4. Volitev načelstva. 5. Yolitcv nadzorslva. 0. Slučajnosti. K obllni vdeleŽbi vabi uljudno naCelstvo. Naznanjam slavnemu obölnstvu, da imam v svoji delavnici precejšno število kro- jaških pomočnikov in zatorej vsako na- ročilo izvršujem točno, po zmernih in znižanih cenah. Imam v zalogi razno moško sukno, hlačevine, perilo itd. ter vse krojaške potrebščine. Priporočam se za obilna naročila ANDREJ MAVRlC, TRAVNIK 22 krojaški niojster. Zopet prišla! Druga množina šivalnih strojev za krojače, čevljarje in sivüje iz najboljših nemških tovaren, ter vsi zraven spadajači pred- meti. —I^Laslna mehanična delavnica Slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka FRANC SAUNIG G0RI6A Via Carducci št. 25 (prej Gosposka ulica). Proda se automat z električno gonilno silo v dobrem stanu, boljše vrste. Natančnejša pojasnila daje Franc,Mohorič, Idrija št. 90. Drašček FanDy, Gorica Via Rastello St. 1 trgovina s kolonijalnim in mošaiiim blagom na drobno in na dobolo. Dobra rnoka bela in koruzna, fižol, ječmen itd. Blago sveže. Priporoča se za obilen obisk. --- Postrežba dobra. — Cen« zmerne. Kian Kat. Tisk. Drustva :: GGPJGÄ, Montova hlša :: Zaloga na debelo in na drobno. Cigaretnega papirja „Abadie" wEx- celsiora, „Union" i. t. d. :::::: Stročnice za cigarete „ctbadie", „Ex- celsior" :::::::::::::::: Slike z okvirji in brez okvirjev : : : FJožni venci, Swetinje i. t. d. : : : : : Uradni papir vseh vrst :::::::: Šolski zvezki ::::::::::!::: Svilnati papir razne barve za rože, in druge pisarniške potrebščine : : : Zaloga pomnoževalnih aparatov. SpiTJemajo se naročila pečatov. Vabilo k veselici. Kršč. soc. izobraževalno društvo v Rihem- berku priredi v,, nedeljo 4. julija ve- selico na Korpu ob 3. in pol po- poludne s sodeJovanjam pevskih zbo- rov izRhemb rka, iz Šmarji, iz Štanjela, iz Sela, iz Batuj, iz Sv. Križa, iz Dorn- berga in iz Žabelj. Sodeluje tudi tamburaški zbor iz Sela. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ivan Kacin ul. sv. Antona|24v Gorica. Izdeluje vsakovrstne harmonije po amer. sistemu, uglaša in prenavlja cerkvene orglje ; v zalogi ima izdelane harmonije, instr. violine, kitare, mando- line, strune. Kupuje "glasovirje, harmo- nije, violine, harmonike, automate itd. Plača po najviyjih cenah. ZOBOZPRAVNIŠKI ÄTELJE - - PAVEL NETZBÄNDT ustanovljen leta 1900. SPREJEMA OP 9-12 IN OP 2--5 V siORKI, VIA DÄNTE ST. 12. Rozpisuje SB slnžba cerlia^nlha pri zupni ccrkvi v Ajdovščini. Plača ugodna. Sl''ižba prinierna posebno za roko delce in invalide. Zglasiti Jse do 20. julija t. 1. pri cerkvenem oskrbništvu. - - - - Velika hiša s prostornim gospodarskim poslopjem in vrtom je na prodaj v Šempasu. Pojasnila daje g. župan v Šempasu in č. g. Franke, vikarij v Oseku. Goriska Ijodsta poso|ilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom : v eORIGI. posluje v lastni kiši, Corso verdi št. 37, pritličje desno, vsaki dan dopoldne razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obre- stuje po čistih 4 °/0. Večje stalne hranilne vloge pa po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in po- roštvo, pod ugonimi pogoji. : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dom. Anton Breščak velika trgovina in delavnica s pohištvom vseh vrst : : Gorica, Via Carducci 14, Gostiina P. Kamenšcek se priporoča sl. občinstvu - Piazza Corno štev. 7 - „CROflTIfl" Zavapovalna zadruga vZagrebu ustanovljena leta 1884. Podružnica v Trstu ul. Lavatoio 1, II. n. prevzema zavarovanja stavb, premicnin; poljskih pridelkov, sena, slame in ži- vine protl škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbilju. Sposobni krajevni zastopniki in akvizatorji se sprejemajo po najugodnejših pogojih. • J? Ai^JLiX ((iüsposka ulica). : LIKVIDACIJA : raznowrstnega blaga za moške obleke po jako znižanih cenah. - - Lepa prlllka ! I Velika zaloga tudi drugega razli&lega blaga na debelo in drobno 1 0. BRUGGHfliiER +J?2Li ,, ===== Prodajalna mrtvaških pradmetov. ..... VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji za mrtve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčaloni, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv. obhajilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. t—: Cena izven vsake konkurence :—s Sprejemamo tudi posebna naročila. Naznanilo. Slav, obfiinstvu uljud. naznanjam da sem na FiOVO Otvoril svojo dobroznano krojacnico^ z veliko zalogo rnanifakturnega blaga in izgo- tovljenih oblek. Priporoöam se slav. oböinstvu v mestu in na deželi. m RUffiflK liPQJBShJ mOJStEP TRAVNIK št. i. (prcj ul. Stretta). Podružnica Ljublj. Kred. Bänke y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom." Obresiuje v!oLe na knjižbe po 31- °|o, na daljšo cdpovcd vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Nakazllä v Jugoslavijo iu iuozenibtvo po diieviiein kurzu. F, -PT-F.SSNF,^ (prej) Pavlin E. Nunska ulica 10 — GOKICA — Nunska ulica 10 nasproti „BELEMU ZAJCU". VELIKA ZALOQA mrtvaških rakev, na^robnih vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev za ne- veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in; porcke, mrtvaških oblek iid. papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih čr.k voščenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE.