Ptuj, torek, 8. novembra 2011
letnik LXIV • št. 86 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Šenčur po Kopru remiziral še z Aluminijem
O Stran 11
BiSIñiiü ¡SiiiifiHfSí 1M HP« **-¡i
in.«««» sag®«*««!» Bwifflffl«l Sms«!-"'[ ;
iBiiiasiižiin -JfljfT^ . Ji?
MUMriflL
MÉlMl',
pMRWIi
¡iü:; ;>!»!)?•
BN »lit
SiSi Í'IVJII
Po naših občinah Ormož • Domači obrtniki so se izkazali
Z> Stran 4
V
	
	
Kmetijstvo Markovci • Uradno odprta še ena trgovina KZ Ptuj
Z> Stran 7
Tednikov portret Ptuj • Tudi lepa beseda je lahko zdravilo
Z> Stran 15
Štajerski
Rokomet •
Odlične Ptujčanke »preplavale« še Krko O Stran 11
Spodnje Podravje • Inovativna tehnologija na nekdanjem smetišču
Do energije iz deponijskega plina
Na nekdanjem odlagališču v Brstju gradijo pilotsko napravo za uporabo tehnologije Solbiopolysy, ki združuje uporabo deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo električne in toplotne energije.
Kot je v imenu projektnega partnerja ZRS Bistra Ptuj, ki je ob Čistem mestu in univerzi iz Nove Gorice ena od treh partnerjev iz Slovenije, povedala dr. Klavdija Rižnar, je Sol-biopolysy evropski znanstve-no-raziskovalni projekt, ki ga razvijajo z namenom kasnejše uporabe v okolju. Partnerske države so še Grčija, Italija, ki proizvaja solarni sistem, kar je trenutno vidno tudi na nekdanji deponiji, in Portugalska. Glavni cilj projekta je zmanjšanje emisije toplogrednih plinov in izraba obnovljivega vira energije. Predvidena letna proizvodnja elektrike bo znašala 850 MWh, kar zadostuje za uporabo desetih gospodinjstev. Kot pojasnjujejo v Bistri, bodo tehnologijo Solbiopolysy preizkušali na pilotski napravi, ki jo bo kasneje možno nadgraditi in povečati njeno zmogljivost s priključitvijo bližnjega aktivnega odlagališča CERO Gajke.
MG
Športno plezanje
• Minin tretji nastop in tretja zmaga v tekmi DP
O Stran 12
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Milan Kumer, predsednik odbora SVIZ-a J Zg. Hajdina • Jutranji rop pošte
„Ni junaka, ki bi plače ohranil na sedanji ravni!"
Sindikat vzgoje in izobraževanja je največji v državi, obenem pa tudi najaktivnejši in eden najvplivnejših. Sestavlja ga 27 območnih odborov, ptujski, ki ima nekaj manj kot 1300 članov, pa sodi med srednje velike. Do nedavnega gaje vodila Danica Zelenik, z julijem pa je funkcijo predsednika Območnega odbora SVIZ-a Ptuj prevzel Milan Kumer.
Oropali pošto
Minulo soboto, 5. novembra, se je med stanovalci Zgornje Hajdine kot blisk razširila vest, da so neznanci spet oropali njihovo poštno poslovalnico; ta je v pritličnem delu novega poslovno-stanovanjske-ga objekta.
Kumer je po izobrazbi profesor sociologije in bibli-otekarstva, na osnovni šoli Majšperk pa je kot knjižničar zaposlen že 20 let. Aktivno je sodeloval z nekdanjo predsednico, s katero sta skupaj oblikovala marsikateri predlog in peticijo. Velja za precej direktno osebo, v pogovoru pa je dokazal, da mu tudi konstruktivna kritika ni tuja.
„Po vsem svetu se zmanjšujejo sredstva za javni sektor, čeprav je to posebej za šolstvo in zdravstvo popolnoma nelogična in kontraproduktivna poteza. Pravilno bi bilo, da se
Foto: DK
Milan Kumer, novi predsednik SVIZ-a, Območni odbor Ptuj
v času krize vloži več sredstev v izobraževanje novih kadrov, ne pa da se sredstva krčijo. Neizplačano imamo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, ki je bila z zakonom zagotovljena leta 2008. Uradno stališče sindikata je, da smo pripravljeni na nadaljnje odlaganje, če se zagotovi z zakonom ali kakšnim drugim aktom, da bodo ta sredstva izplačana, ko se bo rast BDP zvišala na določeno raven,« je med drugim povedal predsednik v pogovoru za Štajerski tednik.
O Stran 10
Na Zgornji Hajdini so trije zamaskirani moški v soboto, 5. novembra, zgodaj zjutraj okoli 5.35 napadli delavca pošte, ko sta iz vozila v poštno poslovalnico prenašala bokse. Delavca so zvezali in
izpraznili boks, v katerem je bila gotovina, nato pa pobegnili. Policisti jih še iščejo, so sporočili iz Policijske uprave Maribor.
O Stran 24
Foto: M. Ozmec
Hajdinska pošta ima sedež v novem poslovno-stanovanjskem centru.
Slovenija • Uradna predvolilna kampanja se je začela
Večina strank stavi na kandidate
Čeprav je bil petek šele prvi dan uradne volilne kampanje pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, je večina prepoznavnih strank že predstavila svoj program, te dni pa so začele s predstavitvijo kandidatnih list. Tudi stranke, ki jim javnomnenjske raziskave trenutno ne kažejo najboljše, stavijo prav na kandidate, med njimi na znane obraze.
Stranke vsak dan postrežejo s kakšnim presenečenjem na listi. Jankovic je v četrtek naposled le sporočil, da bo tudi sam kandidiral za poslanca. K njemu so prestopili nekateri aktualni poslanci, med drugim iz SD Melita Župevc in Renata Brunskole. Slednja bo skupaj s poslancem DeSUS Matjažem Zanoškarjem in nepovezanim poslancem Alojzom Posede-lom Jankovicu s podpisom tudi omogočila kandidaturo. O kandidaturi na Jankovicevi listi se odloča tudi nekdanja poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem. Jankovica so podprli nekateri podjetniki, med drugim Roman Ferenčak in Boštjan Šifrar.
SDS je kandidatno listo, tuje in domače podpornike stranke predstavila v petek, vendar so že pred uradno predstavitvijo postregli z nekaterimi imeni kandidatov. Nekaj bo znanih obrazov, denimo predsednik odbora za razvoj pri strokovnem svetu SDS Žiga Turk, pevka Elda Viler in mariborski
mestni svetnik ter predsednik Liste za pravičnost in razvoj Stojan Auer.
V soboto je kandidatno listo predstavila tudi SD, ki ji javno-mnenjske raziskave ne kažejo ravno obetavno. Toda v SD poudarjajo, da je njihov program realen, prav tako stavijo na njihovo delo v iztekajočem se mandatu, ki ga nameravajo nadaljevati. Ob nizki podpori se je SD v minulih mesecih soočila tudi z odhodi nekaterih poslancev. Poleg Župevčeve in Brunskoletove je kandidaturo pri DeSUS napovedala nekdanja poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar, stranko pa je zapustila tudi Janja Klasinc. Ta je potrdila, da je že pred časom zagotovila poslanski podpis za kandidaturo Demokratične stranke dela, ki ji predseduje nepovezani poslanec Franc Žnidaršič. Klasinčeva je zagotovila, da pri tej stranki ne bo kandidirala, ali bo sploh kandidirala na kateri od list, pa se še ni odločila.
Tudi Žnidaršičeva stranka
je kandidatno listo za volitve predstavila v soboto, prav tako Stranka za trajnostni razvoj Slovenije, ki ji predseduje Matjaž Hanžek.
LDS kandidatne liste še ni predstavila, v ponedeljek jo je določil svet stranke. Presenečenje na listi je sicer nekdanji vodja kriminalistične policije Aleksander Jevšek, zato pa za poslanca ne bo več kandidiral predsednik DZ in poslanec LDS Ljubo Germič. Vidnejših prestopov iz LDS v druge stranke ni bilo.
Vnovičen vstop v parlament po treh letih načrtuje Nova Slovenija (NSi), ki prav tako stavi na kandidate. Med njimi bosta poleg predsednice stranke Ljudmile Novak tudi direktorica Veterinarske uprave RS Vida Čadonič Špelič in direktor bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, ne bo pa med njimi evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. NSi je svoj program je naravnala v krepitev družine, vrednot in zagona gospodarstva.
V stranki Državljanska lista Gregorja Viranta izpostavljajo, da bodo šli na volitve z novimi imeni v političnem prostoru, vendar so imena njihovih znanih kandidatov hitro pricurlja-la v javnost, med drugim sta kandidata ekonomist Janez Šušteršič in nekdanji direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak. Stranko je podprl podjetnik Ivo Boscarol.
Predsednik SLS Radovan Žerjav na volitvah pričakuje vr-
Do največ 680.000 evrov za eno stranko
V petek se je uradno pričela volilna kampanja pred decembrskimi predčasnimi državnozborskimi volitvami. Končala se bo 2. decembra opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Organizator kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi za kampanjo, zbrati na posebnem računu. Tega je po doslej zbranih podatkih odprlo 24 strank oziroma list.
S kampanjo so za stranke povezani tudi stroški. Zadolženost nekaterih parlamentarnih strank zaradi preteklih referendumov in volitev napoveduje skromnejšo kampanjo pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Vse stroške kampanje morajo organizatorji poravnati izključno s posebnega tra nsakcijske-ga računa, ki so ga morali odpreti do 24. oktobra.
Volilne račune so odprle vse parlamentarne stranke (SD, SDS, SLS, LDS, DeSUS, Zares in SNS)
hunski rezultat. Po njegovi oceni SLS kaže dobro učinkovitost in vrhunsko organiziranost. Presenečenje na kandidatni listi SLS je nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik, kandidiralo bo tudi sedem županov iz vrst SLS.
Zaenkrat še ni jasno, kakšna bo kandidatna lista Zares, bodo pa kandidirali vsi aktualni poslanci stranke, pod vprašajem je le Alojzij Potočnik. Kandidiral bo tudi nekdanji poslanec Vito Rožej. Zares gre na volitve z novim imenom Zares - socialno liberalni.
DeSUS, ki zase pravi, da so edina prava socialna stranka, je kandidate že predstavil, na njihovi listi pa bodo tudi nekateri člani stranke Slovenska unija, ki jo vodi Vlado Dimovski. Od aktualnih poslancev DeSUS poleg Zanoškarja na njihovi listi prav tako ne bo Vasje Klavore, ki se poslavlja iz poslanskih klopi iz osebnih razlogov. Z volilnim geslom DeSUS za uspešno Slovenijo gredo po besedah predsednika Karla Erjavca na zmago.
SNS programa in kandidatne liste še ni predstavila. Se je pa v volilno tekmo presenetljivo tik pred zdajci s stranko Avion vključil koprski župan Boris Popovič. Na volitve bo šel v partnerstvu z eno od strank, a zaenkrat Popovič še ni izdal s katero.
Da ne bosta kandidirala na volitvah, sta poleg omenjenih poslancev že potrdila tudi aktualna nepovezana poslanca
ter novoustanovljene stranke Zorana Jankovica (Pozitivna Slovenija), Gregorja Viranta (Lista Virant) in Matjaža Hanžka (Stranka za trajno-stni razvoj Slovenije). Po do sedaj zbranih podatkih bo v kampanjo vstopilo tudi »župansko« Gibanje za Slovenijo ter zunajparlamentar-ne stranke NSi, SMS - Zeleni, Demokratična stranka dela, Stranka Humana Slovenija, Stranka enakih možnosti, Stranka slovenskega naroda, Naprej Slovenija, Avion, Stara pravda stranka prava, Neodvisna stranka Pomurja in Akacije. Volilni račun sta odprla tudi poslanca narodnih skupnosti Laszlo Goncz in Roberto Battelli.
Višina sredstev, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena. Tako ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oz. volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve bo na letošnjih volitvah 1.711.345 volilnih upravičencev, kar pomeni, da bo lista, ki bo imela kandidate v vseh 88 volilnih okrajih, za finan-
Vili Rezman in Andrej Magajna, najverjetneje se iz poslanskih klopi, kot pravi, poslavlja tudi nepovezani poslanec Vili Tro-fenik.
V ospredju zlasti gospodarske teme
Politični analitiki se strinjajo, da bodo v kampanji pred tokratnimi državnozborskimi volitvami v ospredju zlasti gospodarske in socialne teme. Pričakovati je dokaj miren predvolilni čas, na odločitev ljudi pa bo vplivala učinkovitost pristopov kandidatov, pa tudi njihovi televizijski nastopi.
Po mnenju publicista Danila Slivnika bodo za večino volivcev v ospredju predvsem osebnosti kandidatov, ki so vstopili v volilno tekmo nedavno ali pa so že stari pretedenti za oblast. Novi niso imeli časa pripraviti programov, ampak so izpostavili zgolj svoja imena in ugled, stari znanci pa so napovedali tisto, kar govorijo že dlje časa, pojasnjuje. Slivnik ugotavlja, da volivcev nekatere vsebine tudi ne zanimajo preveč, saj mnogih, zlasti gospodarskih stvari niti ne razumejo, prav tako pa so si do sedaj izoblikovani programi tudi zelo podobni.
Od konkretnih tem bo po njegovih napovedih v ospredju izhod iz gospodarske krize, veliko pa se bo govorilo tudi o nedelujoči pravni državi in nekaterih socialnih temah. Pravna država bo tudi tista, s katero se bo najbolj manipuliralo, stare afere pa ne bodo v ospredju, meni Slivnik.
Tudi po mnenju novinarke Mete Roglič bodo v kampanji v ospredju gospodarske teme, saj so stranke spoznale, da bodo morale odgovoriti na nekatera konkretna vprašanja s tega področja. Ljudje še nikoli niso toliko stavili na konkretne napovedi, kaj bodo kandidati storili, kot zdaj, je dejala. Kot opaža Rogličeva, se poskušajo
ciranje kampanje lahko porabila dobrih 680.000 evrov.
Vedno v ospredju trojček: SDS ter Jankovičeva in Virantova lista
Volilno kampanjo bo sodeč po najaktualnejših javnomnenjskih raziskavah iz tega tedna najbolj zaznamovala tekma med dvema novima strankama, Gregorja Viranta in Zorana Jankovica ter SDS, ki jim ankete kažejo najboljše. Sledita SD in DeSUS, za njima SLS in SNS, ki sta po večini anket na robu parlamentarnega praga. Volilne napovedi se sicer med seboj precej razlikujejo, vendar večina anket kaže, da bodo pod volilnim pragom najverjetneje ostale LDS, Zares in NSi.
Slika po državnozborskih volitvah leta 2008 je bila precej drugačna -SD je dobila 29 poslanskih sedežev, SDS 28, Zares 9, DeSUS 7, SLS, LDS in SNS pa po 5 poslancev.
stranke za zdaj izogniti očitnim medsebojnim napadom. Bo pa, je prepričana, v zakulisju kampanje veliko medsebojnih obračunavanj. Anonimke so se po njenih navedbah pojavile že, preden smo vedeli, kdo vse bo kandidiral. Glede na to, da se je do zdaj pokazalo, da se negativna kampanja ne splača, bomo videli, koliko so se stranke iz tega naučile, je dodala.
Tudi Slivnik je prepričan, da velikega spektakla pred kamerami ne bo. Kampanja bo proti pričakovanju precej mirna, »saj so si stranke že v spopadu za zagotovitev predčasnih volitev povedale večino stvari, ki so najbolj konfliktne«.
Andraž Zorko iz družbe Va-licon pa meni, da so najbolj učinkoviti pristopi strank k volivcem tisti, ki so usmerjeni k pravi ciljni skupini, ki so za to ciljno skupino vsebinsko relevantni in ki vzbujajo zaupanje. Negativna kampanja tudi po oceni Zorka prinaša več škode kot koristi. »Kakor Slovenci po eni strani ljubimo zmagovalce, kar smo potrdili že večkrat v zgodovini, pa znamo vzeti v bran šibkejšega, ko je ta napaden,« je pojasnil. Podobno so tudi afere po njegovem »dvorezen meč«, saj lahko koristijo tistemu, proti kateremu so uper-jene, sploh če ljudje dobijo vtis, da gre za namerno sproženo afero.
Samo Uhan s Centra za raziskovanje javnega mnenja pa meni, da je vpliv negativne kampanje odvisen od tega, kdo jo uporabi in kako je tempira-na. »Če je akter, ki ga nekdo napada, že pridobil pomemben del volilnega telesa in se potem zgodi negativna kampanja, lahko izpade žrtev in se mu simpatije še povečajo. Če pa je v javnosti njegova podpora pogojna, potem negativna kampanja lahko doseže svoj učinek,« je povedal Uhan.
STA (Pripravlja: SM)
Tudi po zadnji opravljeni anketi Centra za javnomnenjske raziskave (CRJM), ki je zajela 1020 anketirancev, bi na volitvah 4. decembra največ glasov prejeli stranki SDS in Listi Gregorja Viranta, in sicer vsaka po 18 odstotkov, sledi jima Lista Zorana Jankovica s 15 odstotki. Če bi imeli možnost neposredno voliti predsednika vlade, pa bi kar 37 odstotkov anketirancev podprlo Viranta.
Daleč za omenjenimi strankami oziroma listami bi se uvrstili Socialni demokrati s štirimi, DeSUS s tremi in SNS z dvema odstotkoma. Po en odstotek bi dobili LDS, NSi, SLS, Zares in TRS. Ob tem 34 odstotkov vprašanih še ne ve, koga bi volilo.
Kar 37 odstotkov anketirancev se je na vprašanje, koga bi neposredno volili za predsednika, opredelilo za Gregorja Viranta, 28 odstotkov bi podprlo Zorana Jankovica, 14 odstotkov predsednika SDS Janeza Janšo. Po drugi strani kar 73 odstotkov vprašanih meni, da bi bil najbolj primeren tip posameznika za vodenje vlade v naslednjem mandatu gospodarstvenik, le 14 odstotkov pa ocenjuje, da bi to moral biti izkušen politik. (sta)
Uvodnik
Postajam popoln abstinent
Evo, odločitev pri meni je padla in to še pred polno luno: do nadaljnjega bom totalni abstinent.
Pa to ni bila kakšna moja lansko(novo) letna odločitev, ki bi jo začela uresničevati šele po dobrih desetih mesecih. Enostavno mi je, kot se lepo reče, prišlo čez glavo in to zato, ker mi je vse že okušeno in prežvečeno, na koncu koncev pa imam itak vedno drisko. In tako letos ne bom podlegla nobeni skušnjavi in nobenemu nategu.
Ne bom pokusila niti sladkih, niti grenkih, niti slanih, niti kislih, niti mešanih, niti hladnih, niti na sobno temperaturo ogretih, niti vroče kuhanih, niti dišečih, niti smrdečih, niti mehurčkastih, niti umetno narejenih, niti eko-bio označenih, niti s priznanji okrašenih, niti tistih brez vsakega priznanja, niti dolgo zorečih, niti mladih, niti lepo pakiranih, niti v surovem stanju ponujenih, niti skupnih, niti edinstvenih, niti v odlični družbi, niti v slabem razpoloženju, niti za tolažbo, niti za veselje, niti zjutraj, niti zvečer, niti ponoči... Ma, res jih sploh ne bom in prisežem, da ne. Če mislite, da malo pretiravam in mi svoje besede ne bo uspelo držati, se motite.
Res je, da sem jih že vse ovohala (no, mogoče kakšnega še bom), večino sem si jih že ogledala in mi je že povsem jasno, da je to dvoje od čutil čisto dovolj za odločitev, da ni na pladnju prav nič takšnega, kar že ne bilo okušeno in seje vedno na koncu zelo tekoče tudi izločilo, zgoraj ali spodaj, včasih prej, včasih malo kasneje. Tokrat se mi pa to ne bo zgodilo; zelo trden namen imam namreč svojo prebavo ohraniti zdravo, za vse ostalo pa je itak vprašanje, kdaj je in kdaj ni zdravo.
Zdaj pa - naj mi ljubitelji in veseli častilci sv. Martina, ki se te dni že na polno posvečajo pokušanju novih vin in martinovih slastnih dobrot, ne zamerijo.
Pravzaprav mi niti nimajo za kaj: vse zgoraj zapisano in povedano namreč ne velja za vina in pečenke, ampak - za letošnje volitve in politične kandidate: leve, desne in sredinske ...
Torej: do nadaljnjega sem totalni abstinent, politični seveda. Na zdravje!
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta l948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Srečanje članov Zveze društev Invalid Slovenije
Kljub tegobam zapojejo, igrajo in plešejo
V dvorani restavracije Pan v Kidričevem je bilo v nedeljo, 6. novembra, srečanje likovnih in kulturnih skupin Zveze društev Invalid Slovenije, ki se ga je udeležilo blizu 200 udeleženec iz vseh osmih društev, povezanih v slovenski zvezi.
Na srečanju, ki so ga pripravili člani društva gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Invalid Kidričevo, so nastopili pevski zbori, godci in pevci ter folklorna skupina, pripravili pa so tudi zanimivo razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki so jih izdelali na različnih ustvarjalnih delavnicah v posameznih društvih. Kot je poudaril Silvester Skok, predsednik društva Invalid Kidričevo, je eden od namenov takih srečanj tudi predstavitev njihovega dela, aktivnosti in ustvarjalnosti na področju kulturne dejavnosti.
»Ta dan je namenjen našim skupnim aktivnostim, posamezna društva pa se predstavljajo z aktivnostmi s področja kulture in kreativnosti, ki jih s svojimi člani izvajajo vse leto. Na srečanju si izmenjamo izkušnje in ideje, kako na nevsiljiv način vključiti v družbeno in družabno življenje čim več naših članov in dvigniti njihovo samozavest, da so kljub invalidnosti ali obolelosti enakovredni člani okolja, kjer živijo. Želim, da se v našem okolju vsi čim bolje počutijo in za trenutek pozabijo na zdravstvene in druge življenjske težave. Hkrati pa je to priložnost, da se bolje spoznamo, navežemo nova prijateljstva in spoznamo nove
Foto: M. Ozmec
Predsednik Zveze društev invalid Slovenije Karel Strašek (levo) in predsednik kidričevskega društva Silvester Skok
kraje,« je dejal Silvester Skok.
V zvezi društev Invalid Slovenije je povezanih nekaj čez 2000 članov, ki delujejo v društvih v Bohinju, Brežicah, Šoštanju, Velenju, Vuzenici, Breznu-Podvelki, Kidričevem in Rušah. Predsednik zveze Karel Strašek je v Kidričevem poudaril, da je osnovni namen njihovih srečanj predvsem ohranjanje fizičnega in psihičnega zdravja članov, obenem pa je tudi lepa priložnost, da pokažejo lokalni skupnosti in širši javnosti, kaj počnejo in zmorejo, tako da so srečanja v vsakem primeru zelo koristna. Tudi zato si prizadevajo, da bi v javnosti dojeli, kako pomembno je druženje invalidnih in gibal-
no oviranih oseb, zato želijo, da bi po občinah to po svoje obeležili s proglasitvijo dneva invalidov.
Veseli so vsake podpore občin
»Programi Zveze društev Invalid Slovenije potekajo na državni ravni, saj vsako leto pripravljamo razna srečanja in športna tekmovanja invalidov iz vse Slovenije, za ohranjanje zdravja naših članov pa skrbimo tudi z organiziranim letovanjem v slovenskih zdraviliščih. Samo letos smo v domača zdravilišča poslali okoli 400 oseb, zato smo lahko zadovoljni, čeprav v vsesplošni krizi tudi
Ptuj • Reorganizacija zaradi večje učinkovitosti
Kabinet župana že dela
Kabinet ptujskega župana je že vzpostavljen. V bistvu so ga v sedanjem mandatu župana Štefana Čelana »obudili«, saj ga je MO Ptuj v preteklosti že imela.
Od 2. novembra letos je kabinet ponovno v funkciji. Do tega datuma so bili opravljeni vsi potrebni formalno-pravni postopki za izvedbo reorganizacije občinske uprave. Treba je bilo objaviti javni razpis za novega direktorja občinske uprave, pred tem pa skleniti sporazumno odpoved z dosedanjim direktorjem Stanislavom Glažarjem, prav tako pa spremeniti sistemizacijo delovnih mest. 2. novembra je Janko Širec zasedel direktorsko mesto, Stanko Glažar pa postal vodja kabineta. Vodenje oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo je namesto Širca prevzela Mojca Horvat.
Z ustanovitvijo kabineta župana so nanj prenesli tudi nekatera delovna mesta in ljudi, ki so prej delali v uradu župana in splošnih zadev. V tem času potekajo še nekatera nujna adaptacijska dela, da bodo lahko opravljene selitve pisarn in delavcev, kar naj bi se v celoti izvedlo do konca novembra.
„Urad splošnih zadev ostane, ga ne ukinjamo, vodi ga Janez Merc, ki je doslej vodil urad župana in splošnih zadev. Ptujska občinska uprava je že bila tako organizirana, torej s kabinetom župana, ob mojem prihodu v mestno hišo. Z uvedbo ISO standardov smo nekatere stvari preuredili. Predvsem na področju razvoja investicij je bila ta sprememba oziroma reorganizacija izredno učinkovita in dobra. Pri prejšnji organizaciji se
Foto: Črtomir Goznik
Janko Sirec, novi direktor občinske uprave MO Ptuj
je vsak oddelek ukvarjal z vsem. V oddelku za družbene dejavnosti so tako vodili investicije za področje predšolske vzgoje, osnovnih šol, v oddelku za gospodarske dejavnosti pa in-vestije na področju infrastrukture, nobeden pa ni bil dovolj specializiran za opravljanje takšnega dela. Pri uresničevanju zakona o upravnem postopku pa rezultati niso bili tako dobri kot pri investicijah. Sedaj smo razdelili urad župana in splošnih zadev v dve enoti. Tako bomo lahko te pomanjkljivosti odpravili in tudi na tem področju postali učinkovitejši," je povedal župan Štefan Čelan.
Zaradi reorganizacije uprave MO Ptuj niso nikogar na novo zaposlili, v tem primeru je šlo le za notranje prerazporeditve, ob tem pa so ukinili dve delovni mesti in nekatera delovna mesta prenesli v javne službe. Z reorganizacijo so število zaposlenih v občinski upravi zmanjšali za osem odstotkov, v finančnem pogledu pa to pomeni dve plači manj.
Foto: M. Ozmec
Iz Dravske doline so v Kidričevo priplesali člani folklorne skupine društva Invalid Vuzenica.
nam primanjkuje denarja,« je dejal Karel Strašek ter dodal, da je srečanje v Kidričevem namenjeno tudi osveščanju lokalne skupnosti:
»Dosti nam pomeni, če naše delo in aktivnosti odobravajo tudi v lokalnih skupnostih, še več pa, če nam pri tem pomagajo tudi v finančnem smislu. Zato upam, da bo občina Kidričevo dejavnost društva Invalid Kidričevo vzela v svoj občinski program ter da bo prisluhnila naši pobudi za obeležitev dneva invalidov občine Kidričevo. Upam tudi, da bo naslednje leto poleg prapora naše zveze v tej dvorani visel tudi prapor društva Invalid Kidričevo. Sicer pa v svojem delovanju nismo vezani zgolj na članstvo, kajti naši programi so namenjeni vsem tistim, ki so pomoči potrebni. Vsem našim članom čestitam za dosežene uspehe v letošnjem letu, vsem invalidom in humanitarnim organizacijam pa želim veliko uspehov in medsebojnega razumevanja tudi v bodoče!«
Da v društvih Invalid po
vsej Sloveniji zmorejo resnično veliko, so dokazali z izredno razgibanim in bogatim kulturnim sporedom. Iz Gorenjske so prišle pevke ženskega pevskega zbora iz Bohinjske Bistrice pod vodstvom Cilke Novoselec, nekaj šegavih ljudskih pesmi sta ob spremljavi frajtonerice zapela Anica in Franc Letonja iz Cirkovc, z aktualnim skečem o prigodah Francija in Mi-cike sta na sodobne težave zakoncev opozorila Frančiška Kovačič in Danica Skok iz društva Invalid Kidričevo. Zapela in zaigrala sta tudi Stanko Valej in Sonja Pavlo-vič iz društva Invalid Brežice, nekaj poskočnih domačih je zaigral tudi harmonikar Ludvik Bohl iz društva Invalid Brezno-Podvelka, zadonela je pesem mešanega pevskega zbora društva Invalid Kono-vo iz Velenja, ki ga vodi Nada Katič, na kidričevski oder pa so priplesali še člani folklorne skupine društva Invalid Vuzenica.
Organizatorjem in nastopajočim se je v imenu občine
Kidričevo zahvalil župan Anton Leskovar in poudaril, da z veseljem vodi občino, ki ima okoli 6800 občanov in 4500 delovnih mest. Lahko pa se pohvalijo tudi z aktivnim delovanjem okoli 60 različnih društev, med katerimi je tudi društvo Invalid Kidričevo, ki je pred kratkim dobilo nove prostore v tamkajšnji športni dvorani. Ob namigih o proglasitvi dneva invalidov v občini Kidričevo pa je dodal: »Prepričan sem, da bomo v občini Kidričevo brez težav sprejeli sklep o proglasitvi in praznovanju dneva invalidov občine Kidričevo, če boste to seveda občini uradno predlagali, kajti zavedamo se pomena delovanja, druženja in animiranja invalidnih ter gibalno oviranih oseb.«
Predsedniku zveze društev Invalid Slovenije Karlu Stra-šku je v spomin izročil monografijo občine Kidričevo, za organizacijo srečanja pa se je posebej zahvalil predsedniku kidričevskega društva Silvestru Skoku.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
O bogati dejavnosti društev invalidov pričajo številni likovni in ročni izdelki, ki so nastali na ustvarjalnih delavnicah v posameznih društvih.
Ormož • Za lepšo šolo in višji standard
Domači obrtniki so se izkazali
V počitniških dneh je bilo na OŠ Ormož zelo živahno, saj so poleg običajnega počitniško-delavniškega vrveža šolo okupirali tudi mojstri slikopleskarji, ki so v treh dneh prenovili in osvežili podobo enega izmed traktov prizidka šole.
Sekcija slikopleskarjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ormož je izvedla pleskanje treh učilnic in hodnika na OŠ Ormož. „Vsako leto Obrtna zbornica Slovenije, sekcija slikopleskarjev, izvede takšno dobrodelno akcijo, na mojo pobudo pa so se letos ormoški slikople-skarji odločili akcijo izvesti kar na domači šoli," je povedal sekretar zbornice Damjan Štibler. V ormoško zbornico je vključenih 10 slikopleskarjev, ki skupno zaposlujejo okrog 40 delavcev. Akcije se niso udeležili vsi, saj ni bilo tako velike potrebe. Z odzivom ni bilo težav, a aktivirali so le zadostno število prostovoljcev, potrebnih za izvedbo akcije. Udeležili so se je tudi tisti slikopleskarji, ki imajo sami otroke v OŠ Ormož, ali njihovi zaposleni. Tako so tudi starši s svojim delom pri-
Foto: Viki Ivanuša
Slikopleskarji so bili zelo delovni in jih je bilo težko tudi za trenutek odvrniti od dela.
pomogli k boljšemu počutju svojih otrok v šoli. Njihovo darilo je bilo zajetno, delo in material bi bila skupno vredna okoli 2500 evrov. Delo je bilo prostovoljno, sredstva za material pa so primaknili zbornica, obrtniki in šola. Damjan Štibler je povedal, da so že večkrat finančno podprli
podobne akcije slovenske zbornice, nekateri člani se tudi večkrat letno udeležijo podobnih akcij, zato se jim je zdelo prav, da kakšno izvedejo tudi doma. Slikopleskarjem se je pridružilo nekaj prostovoljcev keramičarske sekcije, ki so izvedli nujna vzdrževalna dela v šoli.
Ptuj • Počitnice nekoliko drugače
Drugi kuharski dvoboj
V OŠ Ljudski vrt so tudi v letošnjih jesenskih počitnicah organizirali zanimive aktivnosti. Najbolj pa je pritegnil kuharski dvoboj, ki je potekal po lanskoletnem vzorcu, ko so ga prvič organizirali.
Oblikovali so dve kuharski ekipi po 10 članov, ki sta ju vodila učitelja šole. Fantovsko, ki so jo poimenovali Ježki, je vodila Mihaela Kukovec, dekliško (Ful Kul Muc) pa Edvin Ramadami. Ravnateljica Tatjana Vaupotič je vsaki ekipi namenila 40 evrov za nakup potrebnih živil za pripravilo kosila za 12 oseb. Da je kuha 2. novembra potekala čim bolj tekoče in brez zapletov, sta se ekipi na dvoboj pripravljali tudi doma. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil vodja šolske kuhinje Srečko Erjavec, nje-
govo pomočnici pa sta bili še ravnateljica Tatjana Vaupotič in njena pomočnica Karmen Mlakar, je ocenjevala delovno opremo, jedilni list, aranžma na mizi in kvaliteto hrane. Ekipi sta se pri pripravi kosila zelo trudili, saj sta želeli, da bi bila hrana okusna in tudi na pogled vabljiva. Dečki so postregli s paradižnikovo juho, krompirjem s piščancem, mešano solato in nutelino torto. Dekleta so pripravila za predjed feta sir v slanini, pura-nje zrezke s sirom, porom in korenjem ter solato z moto-
Foto: Viki Ivanuša
Odločili so se za lepe sončne barve, ki bodo v vsakem razredu sijale v malo drugačni niansi.
Ravnatelj dr. Bojan Burgar je bil nad novo obliko sodelovanja med obrtniki, starši, zaposlenimi pri obrtnikih in šolo navdušen, saj bo dotacija dvignila standard učilnic in razpoloženje učencev, ki se bodo učili v teh razredih. Zahvalil se je zbornici za pobudo in vsem obrtnikom za izvedbo z željo, da kaj podobnega ponovijo še kdaj. Ormoško šolo je namreč načel čas in kljub temu da so prostori vzdrževani in negovani, se ne da več prezreti dejstva, da je šola sorazmerno stara. Zgrajena je bila pred 22 leti, ko je bil adaptiran tudi stari del šole. Čas je naredil svoje in šola kliče po večjih posegih v notranji standard prostorov, kjer bi se bilo treba posvetiti centralni, keramiki, talnim in zidnim oblogam, zastarele so tudi luči. „Okna so primerna standardu izpred dveh dese-detij in danes, ko težimo k energetsko varčnim stavbam, je zamenjava oken prvi ukrep, ki bo moral dati prispevek k varčevanju z energijo. Radi bi dali novo podobo prizidku šole. Začeli smo s streho, prihodnje leto si želimo ža-luzije, da bi izgled prizidka vsaj malo približali izgledu, vrednemu primerjave z lepotico iz preteklega stoletja," je povedal dr. Burgar.
Viki Ivanuša
vilcem in jajcem, za posladek pa je bila panacota. Tudi letos so morali ocenjevalci priznati, da so mladi kuharji pripravili izjemni kosili. Glede na to da so pred tem že malo vadili doma, lahko njihovi starši pričakujejo, da se bosta letošnja menija znašla tudi na domačih mizah.
Zanimanje za kuharski dvoboj je pokazalo, da je tudi kuha lahko privlačna vsebina za aktivno preživljanje prostega časa mladih.
MG
Ptuj • Novi slovenski reviji na pot
Ideje in nasveti za najboljše zabave
V kavarni Kluba ptujskih študentov je 4. novembra potekala predstavitev nove slovenske mesečne revije Praznovanja, ki želi z idejami in nasveti pomagati pripraviti najboljše zabave za vsakega izmed nas. Revija, ki je prva te vrste v Sloveniji, ima sedež na Ptuju. Njena izdajateljica je družba Ordinacija idej z direktorjema Polono Ambrožič Bombek, ki je tudi odgovorna urednica, in Borisom Bombekom.
Foto: Črtomir Goznik
Med letošnjimi jesenskimi počitnicami so v OŠ Ljudski vrt ponovno pripravili kuharski dvoboj.
„Revija je namenjena vsem, ki bodisi pripravljajo bodisi se odpravljajo na kakršno koli praznovanje. Vsebina namreč zajema vse, kar je povezano z otroškimi rojstnimi dnevi in rojstnimi dnevi odraslih, abrahami, porokami, fantovščinami, dekliščinami, različnimi obletnicami, slavji ob diplomah, odhodih v pokoj in vsemi drugimi posebnimi dogodki, ki delajo življenje lepše. Prinaša predloge za prigrizke, izbor pijače, glasbe, prostora za slavje, animacijo, fotografiranje, najrazličnejšo dekoracijo, torte, slavnostni videz, darila, vabila in še veliko drugega, kar sodi k nepozabni zabavi oziroma praznovanju," je v imenu mlade ekipe ustvarjalcev o njeni vsebini povedala odgovorna urednica, Polona Ambrožič Bombek, ki vabi k sodelovanju vse, ki imajo kaj dodati na temo praznovanja ter želijo svoja tovrstna doživetja in izkušnje deliti z dru-
gimi. Nova slovenska mesečna revija Praznovanja pa želi pritegniti tudi z izborom naj žurerja Slovenije. Kot so zapisali, iščejo nekakšno mis oziroma mistra zabav, pri čemer pa kriteriji izbora niso videz, teža, višina in še kakšen drugi lepotni atribut, temveč stvari, ki v življenju štejejo veliko več, kot le zunanja lepota in
skladnost. Te pa so simpatič-nost, družabnost, dobra volja, uživanje v druženju in druge vrline, ki pričarajo nasmeh in veselje tudi pri najbolj umirjenih udeležencih neke zabave ali praznovanja.
Nova slovenska revija Praznovanja bo izhajala v nakladi sedem tisoč izvodov. Druga številka bo izšla 5. decembra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve nove slovenske mesečne revije Praznovanja, ki je bila 4. novembra.
Ivanjkovci • Aktivni tudi med počitnicami
Učenci izbirali med tenisom in glino
Na številnih šolah so delovne dneve krompirjevih počitnic porabili za različna strokovna predavanja za učitelje in sproščujoče počitniške delavnice za učence.
Na OŠ Ivanjkovci so v času počitnic za njihove učence izvajali športno obarvan projekt Hura, prosti čas, na katerega so se prijavili že februarja, financiralo pa ga je Ministrstvo za šolstvo in šport. Odločili so se, da v počitniških dneh oživijo svojo telovadnico in izvedejo malo šolo tenisa. Delavnice so potekale tri dni, namenjene pa so bile učencem od 4. do 9. razreda. Prva dva dneva je bilo 9, zadnji dan na turnirju pa 15 udeležencev. V preteklih letih so prednjačili predvsem fantje, letos pa so za loparje prijela tudi dekleta. V teh dneh so izvedli nadaljevalni tečaj tenisa ter obnovili in
utrdili že pridobljeno znanje, potem pa so se pomerili na turnirju.
„Dejavnost je bila namenjena druženju, da ne bi mladi svojih počitnic preživeli le pred računalnikom in televizijo ter da bi jim približali šport kot zabavo. Za tenis smo se odločili zato, ker imamo v Ivanjkovcih teniško igrišče, ki ni dovolj izkoriščeno. Zato smo že v preteklosti poskušali mlade navdušiti za igranje tenisa s projektom Gremo na teniško igrišče in ker jim je bila ta dejavnost všeč, smo se v šoli odločili v tej smeri nadaljevati," je povedala Saša Veler, ki je vodila dejavnost.
Ker mladi danes v veliki
Foto: Viki Ivanuša
Učenci so se v počitnicah naučili novih teniških prijemov in se preizkusili na turnirju.
meri individualno preživljajo prosti čas, ne v družbi vrstnikov, in ker starši zaradi obilice dela običajno za njih nimajo dovolj časa, so takšne organizirane oblike sproščenega druženja ob športu zelo dobrodošle. Med mladimi želja po tovrstnih aktivnostih obstaja, vendar je na vasi veliko manj organiziranih možnosti za športno udejstvovanje kot v mestu.
V sredo in četrtek je na šoli potekala tudi likovna delavnica, na kateri so učenci ustvarjali z glino. Za sušenje izdelkov so uporabljali peč za keramiko, ki so jo nabavili v letošnjem letu.
Viki Ivanuša
Slovenija • Ob svetovnem dnevu varčevanja Cezanjevci • Šolsko poslopje dotrajano in pretesno
Slovenci radi „šparamo" - Kje bo stala nova šola v bankah in v „štumfu"
31. oktober ni le dan reformacije, ampak tudi svetovni dan varčevanja. Slovenci bi ta dan lahko upravičeno praznovali, saj smo očitno zelo varčen narod. Slovenija je namreč po stopnji varčevanja gospodinjstev na četrtem mestu v Evropski uniji (EU).
Kdaj bodo v Cezanjevcih pri Ljutomeru dobili novo osnovno šolo? Aktualno vprašanje, ki se zastavlja že vrsto let, saj je poslopje sedanje OŠ Janka Ribiča v zelo slabem stanju. Zgradba je domala povsem dotrajana, ob tem pa se vodstvo šole ubada še s prostorsko stisko.
Večji „varčneži" kot Slovenci so Nemci na prvem mestu, Belgijci na drugem in Francozi na tretjem mestu. Stopnja varčnosti se sicer določa glede na odstotek varčevanja na dohodek in nikakor ne pomeni, da je nekdo, ki zaradi višjih dohodkov lahko privarčuje več, boljši varčevalec.
Po podatkih slovenskega statističnega urada je bila stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v letu 2010 višja od povprečne stopnje varčevanja gospodinjstev v evrskem območju za slabih 14 odstotkov, znašala pa je 15,3 odstotka na dohodek. Za gospodinjstva v večini evropskih držav velja, da več finančnih sredstev posodijo, kot si jih izposodijo. V letu 2009 so bila slovenska gospodinjstva po deležu posojanja z 8,2 odstotki na sedmem mestu, najvišji delež v EU, 11,2 odstotka, pa je imela Švedska. Le v treh državah v EU so gospodinjstva imela obratno bilanco, torej so si več izposojala kot posojala: na Cipru, v Grčiji in na Danskem.
Slovenci se sicer še vedno odločamo za tradicionalne oblike varčevanja v bankah, če pa se že zadolžujemo, je to največkrat za nakup stanovanja oziroma hiše.
Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije so
Slovenci veljamo za velike varčneže; 16,6 odstotka prihrankov imamo spravljenih kar doma, dobrih 37 odstotkov pa na bankah.
imela gospodinjstva v Sloveniji konec leta 2010 največ finančnih sredstev v obliki vlog pri bankah, in sicer 37 odstotkov. Druga pomembna oblika, v kateri imajo slovenska gospodinjstva svoja finančna sredstva, so delnice in drugi vrednostni papirji; konec leta 2010 je delež teh naložb znašal 29 odstotkov. Ta delež se je od leta 2001 do začetka gospodarske krize stalno zviševal (v letu 2001 je znašal 31 odstotkov, v letu 2007 pa 38 odstotkov), od takrat pa se gospodinjstva spet raje odločajo za varnejše oblike hranjenja svojih finančnih sredstev. Zanimivo je, da se je delež finančnih sredstev, ki so jih imela gospodinjstva v
obliki gotovine, v zadnjih desetih letih stalno povečeval. Konec leta 2010 je tako znašal že 16,6 odstotka, medtem ko je bil ta delež pred 10 leti, leta 2001, le malo čez štiri odstotke.
Med finančnimi obveznostmi gospodinjstev v Sloveniji prevladujejo posojila. Ta so konec leta 2010 predstavljala 88 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodinjstev in jih je za sedem odstotkov več kot leto poprej. Med posojili, ki jih državljani najemamo pri slovenskih bankah, prevladujejo stanovanjska posojila. Konec leta 2010 jih je bilo 52 odstotkov, potrošniških posojil je bilo 31odstotkov, drugih oblik posojil pa 16 odstotkov.
SM
Občina Ljutomer je novogradnjo šole prijavila na razpis šolskega ministrstva, vendar je investicija na prednostni listi ministrstva šele na dvajsetem mestu, kar ne daje nobenih izgledov, da bi projekt bil uresničen v bližnji prihodnosti.
Na ljutomerski občini so se v preteklem obdobju že ukvarjali z iskanjem najprimernejše lokacije za izgradnjo nove šole, v letu 2008 pa je tedanje vodstvo porabilo nekaj več kot 60 tisoč evrov za nakup zemljišča v zahodnem delu naselja. Kupljeno zemljišče je kot pobuda za zagotovitev prostora bilo predlagano tudi v občinski prostorski načrt, vendar je sedaj, ko omenjeni načrt sprejemajo, v smernicah s kmetijskega ministrstva občina dobila obrazložitev, da je
predlog za gradnjo nove šole v zahodnem delu naselja v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstva kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu od občine Ljutomer zahtevajo proučitev variantne možnosti gradnje na slabših zemljiščih, v skladu z njihovimi zahtevami pa so pripravljene tri variantne rešitve za umestitev nove šole v Cezanjevcih. Prva lokacija je južno od sedanje šolske zgradbe v smeri pokopališča na območju kmetije Murkovič, druga lokacija je na zahodnem robu naselja, kjer je bilo v letu 2008 kupljeno zemljišče, tretja lokacija pa ob sedanjem športnem igrišču v severnem delu naselja. Po opravljeni primerjavi vseh treh lokacij je zemljišče na območju kmetije Murkovič
dobilo prednost, saj je druga lokacija nesprejemljiva za kmetijsko ministrstvo, tretja pa ni primerna zaradi močvirnatega terena, dostopa preko mostu ter potencialno poplavnega vodotoka Ščavnica.
Po mnenju člana občinskega sveta Aleša Lipovca iz Ceza-njevcev je bil nakup zemljišč v zahodnem delu naselja povsem zgrešena investicija prejšnjega vodstva občine. Po njegovem mnenju je najprimernejša lokacija ob šolskem igrišču. Občinskemu svetu je predlagal, da ponovno razmislijo o tej lokaciji, zato bodo strokovne službe njegov predlog znova proučile ter poskušale dobiti vsa potrebna soglasja, ki bi uvrstila lokacijo nove šole v občinski prostorski plan.
NŠ
Sedanja OS Janka Ribiča v Cezanjevcih je v zelo slabem stanju.
Foto: SM
Grajena • 14. tradicionalno martinovanje
Pokusili enega boljših vinskih letnikov
V dvorani Doma krajanov Grajena so veselo martinovanje pripravili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice že v petek, 4. novembra.
V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Grajena, zapel pa je tudi grajenski moški pevski zbor. Razstavo martinovih jedi z nepogrešljivo gosko, poticami in več vrstami drobnega peciva, dodale pa so še kvačkane izdelke, so pripravile marljive članice Društva kmetic MO Ptuj pod vodstvom Milene Markež. Za blagoslov mošta, ki ga je opravil p. Mirko Pi-hler, je vsak vinogradnik prispeval en liter mošta v skupni sod. Predstavili so vinski letnik 2011, z njim nazdravili in izbrali novega kletarja Milana Hergo iz občine Destr-nik. Kletar prejšnjega letnika Rudi Potrč se je poslovil. Kot društveni kletar je preživel zanimivo leto, polno prire-
ditev in drugih dogodkov, izkazal pa se je tudi v skrbi za vinski letnik preteklega leta. Novega kletarja Milana Hergo je imenovanje malo presenetilo, vendar je odločen, da bo tudi on tako kot vsi prejšnji kletarji upravičil zaupanje. Med vinogradniki ni novinec, saj vinsko trto goji že od leta 1983.
Kot je povedal predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, Andrej Rebernišek, so dosedanje pokušine mladega vina pokazale, da bo vinski letnik 2011 zelo dober letnik, eden boljših letnikov v zadnjem desetletju tako po kvaliteti kot količini. Na eni strani se rojevajo odlična izredno bogata vina z izredno
Foto: Črtomir Goznik
Novi kletar je postal Milan Herga, ključ novega letnika mu je simbolično predal dosedanji kletar Rudi Potrč. Pri tem so ga spremljali nekdanji kletarji, vinska kraljica Tanja Hauptman in predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek.
izraženo sortno cvetlico, harmonijo in dovolj sladkorja. Na drugi strani pa se nekateri vinarji srečujejo z velikimi težavami, kar so tudi napovedovali. Letos je grozdje hitro dozorelo, zato v kleteh dela določene težave ph. Andrej Rebernišek letos prvič bdi tudi nad promocijskim vinom MO Ptuj, pridelkom renskega rizlinga iz mestnega vinograda in modro kavči-no z grajskega dvorišča. Tudi njima kaže zelo dobro.
Grajensko martinovanje pa je že po tradiciji ob novem letniku postreglo tudi z nekaterimi kulinaričnimi dobrotami, kdor je želel pa je po martinovih taktih lahko še zaplesal.
MG
Hajdoše • Srečanje s koruzo
Družabni večer s humanitarno noto
V gasilskem domu Hajdoše je četrtega novembra potekal nadvse zanimiv družabni večer. Članice Društva žensk Hajdoše so pripravile družabno srečanje, na katerem so predstavile pridelovanje koruze, njeno predelavo in uporabo ter razstavo številnih okusnih jedi iz koruze, ki so jih dale ob tej priložnosti tudi v pokušnjo - od juhe, kruha, žgancev, različnih peciv iz koruznega zdroba in moke pa vse do torte.
Koruza je bil hrana že naših staršev, z jedmi iz koruze pa tudi danes radi postrežemo ob različnih priložnosti, še najpogosteje s polento. Koruzne jedi pa so zelo primerne tudi za bolnike s celiakijo, saj koruza ne vsebuje glutena.
Gospodinje so razstavile tudi izdelke iz ličja; naučile so se jih izdelovati v okviru letošnje delavnice, ki je spremljala letošnji osrednji društveni projekt o koruzi, katerega gonila sila je bila Anica Tekmec. Postregle so tudi z golažem in tradicionalno polento. Da je vse teklo kot po maslu, so prispevali mladi hajdoški fraj-tonarji.
Ekipe žensk iz občine Haj-dine so se pomerile še v lu-
ščenju koruze; k sodelovanju so povabili druga društva v kraju.
Petkovo druženje hajdoških žensk je imelo tudi humanitarno noto, na njem so zbirale prispevke za nakup novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Predsednica društva Zdenka Ornik je povedala, da želijo pri nakupu tega dragocenega aparata pomagati po najboljših močeh.
Rojektom o koruzi so pričele že spomladi, da so ga lahko jeseni uspešno pripeljale do konca. V okviru projekta o koruzi so izvedle še kuharski tečaj in delavnice, v katerih so se naučile izdelovati izdelke iz ličja, ki so lahko tudi zelo lepo
Foto: Črtomir Goznik
Iz koruze se dajo pripraviti številne okusne jedi, to so tudi z razstavo dokazale članice Društva žnesk Hajdoše.
darilo. Vrhunec celoletnega dogajanja je bil petkov večer z druženjem, saj si v društvu želijo, da bi bilo družabno življenje na vasi še bogatejše. V okviru programa dela za letos so izvedle tudi nekaj koristnih predavanj. Da tudi letošnji program dela uspešno zaključujejo, gre zahvala vsem članica, je povedala predsednica Zdenka Ornik.
Večer hajdoških žensk je bil ena od prireditev ob 13. prazniku občine Hajdina. Haj-dinski župan Stanislav Glažar je zadovoljen, da v občini delujejo društva, ki stavijo na tradicijo, s tem jo ohranjajo in uspešno prenašajo na mlajše rodove.
MG
Ormož • Pred martinovanjem
Ozračje se ze ogreva
V Ormožu se ozračje pred petkovim in sobotnim martinovanjem že ogreva. Domačini tega jesenskega praznika tako nobeno leto ne izpustijo, najavili pa so se tudi številni tuji gostje.
Vzdušje bo na martinovo v Ormožu prav internacionalno, saj so se vabilu na martinova-nje med drugim že odzvali veleposlaniki ZDA, Nizozemske, Japonske, Ukrajine, Albanije, Bolgarije, Nepala, Italije in Finske. Delček lepot in skriv-
nosti svojih krajev pa bodo organizatorji predstavili tudi delegacijam predstavnikov iz bližnjih občin na Hrvaškem in srbske Osecine.
V Ormožu se bodo ponovno zbrali tudi mišičnjaki, ki se bodo v zabavnih in atraktivnih
disciplinah pomerili za naziv najmočnejšega Prleka. Tekmovanje za najmočnejšega Prleka bo potekalo v petek ob 15. uri na prizorišču pred gradom in grajsko pristavo. Vsi, ki čutite, da imajo vaše mišice dovolj potenciala, da se pomerijo z dru-
Foto: Viki Ivanuša
Se malo pa bo iz mošta postalo vino, v dobri družbi bo teknilo še boljše kot lani.
gimi hudimi Prleki, se čim prej prijavite na tekmovanje.
Za vse ljubitelje sejmov bo v petek potekal že tradicionalni kramarski sejem, v soboto pa rokodelska tržnica. Ob 17. uri bodo žrebali vinsko-kulinarič-ne darilne pakete, za katere se lahko potegujete s kuponom, objavljenim v našem časopisu. Kupon je potrebno osebno oddati v martinovem prireditvenem šotoru v soboto do 15. ure.
Večera bosta v znaku glasbe s skupinami Zaklonišče prepeva in Mambo kings.
Viki Ivanuša
Markovci • Uradno odprta še ena trgovina KZ Ptuj
Naložbe v maloprodajo še nekaj let
Ob glavni cesti med industrijsko cono in centrom občine v Markovcih, kjer je bila nekoč deponija za sladkorno peso, je Kmetijska zadruga Ptuj (KZ) v petek točno opoldne odprla še eno v nizu svojih trgovin.
Nova trgovina je namenjena izključno oskrbi kupcev s kmetijskim repromaterialom. KZ je sicer v minulem letu v isti občini v naselju Bukovci že zgradila novo trgovino, v kateri so kupcem na voljo tudi prehrambeni izdelki. Kot je med drugim v svojem slavnostnem nagovoru ob odprtju povedal direktor KZ Marjan Janžekovič, se s to trgovino zadružne naložbe v občini Markovci še ne zaključujejo, saj bodo še eno trgovino s prehrambenimi izdelki odprli predvidoma že naslednje leto v sklopu novogradnje poslov-no-stanovanjskega objekta, katerega investitor je zasebnik, podjetnik Franc Janžekovič.
Izvajalsko podjetje obeh novogradenj je GP Project ing., d. o. o., ki je novoodprto trgovino ob glavni cesti postavilo v pičlih 100 dneh, gradbeno-obrtniška dela pa so znašala 270.000 evrov. Direktor KZ Janžekovič je celotno vrednost novogradnje ocenil na slabega pol milijona evrov, ob tem pa še povedal: „Zaenkrat kot zadruga delamo dobro, letošnje poslovanje bomo najverjetneje zaključili pri 40 milijonih evrov prometa, kar za 120-članski kolektiv ni slabo. Letošnji odkup žitaric je bil rekorden, žal pa se slabša položaj na področju odkupa živine, ki se bo v prihodnje gotovo še zniževal. Ne glede na to pa sledimo našemu naložbenemu planu in v roku treh ali štirih let bodo investicije v sektorju maloproda-
Trak pred novo trgovino s kmetijskim repromaterialom v Markovcih so prerezali (od leve): direktor KZ Marjan Janžekovič, predsednik področne zadruge Markovci Miran Zagoršek, poslovodja Franci Gojkošek in vodja komerciale Branko Valenko.
je zaključene. Potem bomo naložbeni denar usmerjali v druga področja. Naša prednost je v tem, da bo hrana vedno potrebna, pravzaprav je bo potrebne vedno več, saj se število prebivalstva na Zemlji hitro povečuje in je že preseglo sedem milijard. Na tem lahko z zaupanjem gradimo našo prihodnost."
Ob Janžekoviču je številne zbrane na otvoritvi pozdravil tudi predsednik nadzornega odbora KZ Ivan Svržnjak, predsednik Področne zadruge Markovci Miran Zagoršek, ki je poudaril, da je vesel nove pridobitve ne le v smislu boljše in kakovostnejše oskrbe, ampak tudi kot centra, v ka-
terem se bodo zbirali občani in kmetje. Župan Milan Ga-brovec pa je ob čestitkah za novo pridobitev povedal še, da občina odlično sodeluje s KZ Ptuj in da upa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje.
Zbrane je v imenu predsednika in članov Zadružne zveze Slovenije nagovorila še podpredsednica Anemarija Gerold, ki ni pozabila povedati, da ptujska KZ spada med najboljše in najmočnejše zadruge v državi, ter še, da je z odpiranjem novih trgovin in s tem novih delovnih mest svetel vzor za vse, ki obupujejo v kriznem obdobju, ko veliko podjetij zapira svoja vrata.
Za kulturni program ob
uradni otvoritvi so poskrbeli člani pihalne godbe iz Mar-kovcev, zaplesali so folkloristi iz Folklornega društva Lanco-va vas, domači župnik Janez Maučec je najprej blagoslovil novo trgovino, v neuradnem delu pa je opravil še krst mošta v vino, saj se je slavje ob jedači in pijači na dvorišču nove trgovine nadaljevalo še v pozni petkov večer.
Trak v znamenje uradnega odprtja nove trgovine so prerezali: predsednik področne zadruge Markovci Miran Za-goršek, direktor KZ Marjan Janžekovič, vodja komerciale Branko Valenko in poslovodja Franci Gojkošek.
SM
Ptuj • Srečanje ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni
Več vedenja, manj zapletov
V restavraciji Gastro na Ptuju so se 5. novembra srečali diabetiki s Ptujskega in Ormoškega. Društvo diabetikov Ptuj z okrog 700 člani, ki se organizirano družijo že od leta 1974, jih je povabilo na srečanje s predavanjema in kulturnim programom ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni; letošnji poteka pod geslom Oskrba za vse ljudi.
Za glasbene užitke so tokrat poskrbele Štajerske fraj-tonarice, članice KD Valentin Žumer iz Hajdoš. V prvem strokovnem predavanju je Mitja Krajnc, dr. med., spec., z Oddelka za endokrinologijo
in diabetologijo klinike za interno medicino UKC Maribor govoril o sladkorni bolezni, povišanem krvnem tlaku in povišanem holesterolu, v drugem pa dipl. medicinska sestra Suzana Klampfer o slad-
Foto: Črtomir Goznik
S sobotnega srečanja s predavanjem Društva diabetikov Ptuj
korni bolezni in razvadah.
Ptujsko društvo diabetikov bo v okviru praznovanja dneva sladkorne bolezni že po tradiciji izvedlo več polurnih pohodov. Na Ptuju ga bodo 14. novembra začeli ob 9. uri pred bolnišnico, ob 14. uri pa bodo v Dornavi, Ormožu in v Vidmu. Na simbolni ravni bo z diabetiki in njihovimi problemi od 11. do 18. novembra dihal tudi ptujski grad, ki bo v tem tednu osvetljen z modro barvo.
Na sobotnem srečanju so predstavili tudi osnutek dela za leto 2012. Ta kot stalnico ohranja na prvem mestu osve-ščanje o sladkorni bolezni. V ta namen bodo pripravili več predavanj spomladi in jeseni. Poudarek dajejo tudi zdravi
prehrani in športnim aktivnostim. Zelo pomembno je, da si bolniki redno merijo sladkor v krvi, še posebej pa si ga je potrebno meriti zvečer, je povedala predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Veli-konja, ki je v soboto povabila tudi na zaključek leta 15. decembra v restavraciji Gastro.
Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kronično neozdravljivih bolezni sodobnega časa. V svetu je sladkornih bolnikov že okrog 366 milijonov, vsako leto jih na novo zboli sedem milijonov. V Sloveniji je po oceni med 125 do 150 tisoč sladkornih bolnikov, na Ptujskem in Ormoškem okrog pet tisoč.
MG
Od tod in tam
Ormož • IzZaresa v civilno gibanje
Foto: Viki Ivanuša
Svetniki, ki so bili v Občinski svet občine Ormož izvoljeni na listi stranke Zares - nova politika, so na tiskovni konferenci pojasnili, da so izstopili iz stranke Zares. Odločili so se, da ustanovijo civilno gibanje za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prleki-je. V svetu bodo še naprej delovali kot klub svetnikov ter zastopali interese tistih, ki so jih izvolili in interese vseh občanov. Do tega ni prišlo čez noč, je povedal predsednik ormoške organizacije Stanko Podgorelec, vleklo se je od afere Ultra naprej. Vzrok za Podgorelčevo ločitev s stranko pa naj bi bile zdravstvene težave, odnos stranke Zares do lokalnega okolja in odnos do stranke v lokalnem okolju, kjer se je člane in simpatizerje vedno znova poskušalo prikazati kot črne račke. „Predvsem župan, ko mu zmanjka argumentov v zadevah, na katere opozarjamo, gre na osebno raven," je povedal Podgorelec. Vili Trofenik je stranko zapustil zaradi neustreznega odnosa do razvojnih problemov lokalnega okolja in ker programska filozofija stranke ni bila več kompatibilna z njegovimi osebnimi vrednotami. Predstavila sta tudi nepravilnosti, kijih je po njunem mnenju zagrešilo sedanje vodstvo občine, in zatrdila, da na volitvah ne nameravajo sodelovati.
Viki Ivanuša
Podlehnik • Koncert za sladokusce
	1 ■ al
	
^SwEll	
	
Člani Kulturnega društva Podlehnik so prvi novembrski sobotni večer v domači športni dvorani pripravili glasbeni večer, na katerem so nastopili majšperški tamburaši z Dragom Kleinom na čelu, dekliška vokalna skupina Cantilena in podlehniški moški sekstet, ki deluje pod okriljem društva. Koncertni večer je bil prava poslastica za vse ljubitelje tambura-ške glasbe ter slovenskih in dalmatinskih ljudskih pesmi. Posebno bučen aplavz poslušalcev si je prislužil podleh-niški moški sekstet in tamburaški orkester, ki so skupaj odpeli in odigrali znane dalmatinske Vela Luka, Tri ljudske, Ružo crvena in Da te mogu pismom zvati. Ob naštetih skupinah so kot solisti nastopili še Petra Turk Rupreht, Sergej Rupreht, Aleksandra Vidovič, Marko Feguš, Doroteja Avguštin in Ana Karneža, na trobento pa sta zaigrala Grega Gubenšek in Dominik Voglar.
SM
Ptuj • Slavnostna maša zbora sv. Viktorina

1 W
WB ¡UWW t*
mfj
Foto: Črtomir Goznik
V proštijski cerkvi je bilo v soboto, 5. novembra, še posebej slovesno. Ob 40-letnici svojega uspešnega pevskega ustvarjanja je zbor sv. Viktorina, ki je 8. oktobra v njej pripravil slavnostni koncert, povabil še na slavnostno mašo. Ob sodelovanju orkestra Maksa Feguša je izvedel Misso Seraphico za mešani zbor in orkester skladatelja patra Hugolina Sattnerja. Maše, ki je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, so se udeležili ministrski provincial p. Milan Kos, številni duhovniki, ptujski župan Štefan Čelan in nekateri drugi gostje ter verniki.
Foto: KD
Cannes, Atene • Merklova in Sarkozy odločna:
Grčiji niti centa, dokler ne sporoči, ali želi ostati v območju evra
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sar-kozy sta v sredo zvečer v francoskem Cannesu odločno dejala, da Grčija ne bo dobila niti centa evropske pomoči, dokler se ne bo izrekla, ali želi ostati v Foto: Sueddeutsche.de območju evra. Oba voditelja sta ob tem poudarila, da je ohranitev evrskega območja pomembnejša od reševanja Grčije.
Nemška kanclerka in francoski predsednik sta se v Cannesu pred vrhom skupine G20 sestala z grškim premierom George-som Papandreujem in drugimi evropskimi voditelji. Ob tem je Papandreu po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil, da bo referendum, na katerem se bodo grški volivci izrekli o nadaljnji usodi Grčije, najverjetneje 4. decembra. »Pripravljeni smo pomagati Grčiji, a Grčija mora stati za svojimi obljubami,« je še dejal Sarkozy. Merklova pa je ocenila, da gre za izredno resne razmere. »Ni primeren trenutek, da vam obelodanim točno formulacijo referendumskega vprašanja, bistveno pa je, da ne gre samo za vprašanje programa pomoči, gre za vprašanje, ali želimo ostati v območju evra,« je še dejal grški premier.
Papandreu je ob tem v davišnjem sporočilu za javnost, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, zapisal, da verjame, da bo grški narod na referendumu sprejel pravo odločitev, tako, da bo Grčija ostala v območju evra. »Verjamem, da je grški narod razumen in ima modrost za sprejem pravilne odločitve, ki bo zagotovila nadaljnji obstanek Grčije v evroobmočju,« je še zapisal grški premier.
Podobno kot Merklova in Sarkozy pa je v sredo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde pozvala Atene, naj čim prej pripravijo referendum, saj sklad ne bo nakazal naslednjega obroka posojila, dokler ne bodo »odpravljene vse nejasnosti«.
Papandreu odstopa od referenduma
Referendum, na katerem naj bi Grki odločali o celovitem dogovoru za rešitev evra, ni bil nikoli cilj sam po sebi, je na izrednem zasedanju vlade dejal grški premier George Papandreu. Tako je nakazal, da je pripravljen odstopiti od namere za izvedbo referenduma, ki je šokirala finančne trge in sprožil ostre odzive svetovnih voditeljev. Papandreu je na izrednem zasedanju vlade v Atenah nakazal, da je bil referendum izhod iz situacije, ko se je zdelo, da načrt za rešitev evra znotraj Grčije ne uživa podpore. »Imeli smo dilemo - ali široka podpora ali referendum. Že včeraj sem dejal, da če bi imeli široko podporo, ne bi potrebovali referenduma,« je izjavil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. (sta)
Haag • Britansko-nizozemski proizvajalec izdelkov za široko potrošnjo Unilever je v tretjem letošnjem četrtletju ustvaril 12,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Predvsem močna je bila rast prodaje na hitro rastočih trgih, poročajo tuje tiskovne agencije. Brez upoštevanja prevzemov in negativnih vplivov valutnih tečajev so se prihodki okrepili za 7,8 odstotka. Cene so bile višje za 5,8 odstotka, obseg prodaje pa za 1,9 odstotka. Rezultat je pozitivno presenetil analitike. Unilever sicer podrobnejših podatkov o poslovanju v tretjem četrtletju ni razkril. Objavlja jih namreč le dvakrat letno. Britansko-nizozemski koncern proizvaja izdelke znamk, kot so Knorr, Lipton, Dove in Vaseline. Zaposluje 167.000 ljudi v 100 državah in letno ustvari okoli 44 milijard evrov prihodkov.
Washington • Tovarniška naročila so se, po podatkih ministrstva za trgovino, v ZDA septembra zvišala že tretji mesec zapored. V primerjavi z avgustom so se zvišala za 0,3 odstotka oziroma 1,4 milijarde na 453,5 milijarde dolarjev. Naročila za trajne dobrine so sicer nazadovala za 1,2 milijarde dolarjev na 201 milijardo, naročila za ne-trajne dobrine pa so se zvišala za 2,6 milijarde dolarjev na 252,5 milijarde. Naročila za transportno opremo pa so se strmo znižala, in sicer za 7,1 odstotka oziroma 3,8 milijarde na 49,9 milijarde dolarjev. Brez transporta so se naročila septembra zvišala za 1,3 odstotka. Poslovne zaloge podjetij so se septembra zvišale za 0,6 milijarde dolarjev na 601,3 milijarde, analitike pa je najbolj razveselil podatek o 2,5-odstotnem povečanju naročil za osnovne kapitalne dobrine, ki odražajo povečano investicijsko porabo podjetij, na primer težki stroji in računalniki. Rast teh naročil je bila največja v zadnjega pol leta. Washington • Produktivnost ameriških delavcev je v tretjem četrtletju letošnjega leta, po dveh uvodnih četrtletjih nazadovanja, spet porasla, stroški dela pa so od julija do septembra nazadovali. Analitiki sicer ne pričakujejo, da se bo to nadaljevalo, in sicer predvsem zaradi visoke stopnje brezposelnosti. Produktivnost se je v tretjem četrtletju na letni ravni zvišala za 3,1 odstotka, stroški dela pa so prvič od konca leta 2010 nazadovali za 2,4 odstotka, kažejo podatki ministrstva za trgovino. Produktivnost se je zvišala predvsem zaradi hitrejše gospodarske rasti, ki je bila poleti 2,5-odstotna. Washington • Ameriška hipotekarna družba Freddie Mac je v tretjem letošnjem četrtletju ustvarila šest milijard dolarjev (4,4 milijarde evrov) izgube, kar je skoraj dve milijardi več kot v enakem obdobju lani. Freddie Mac je ob tem zaprosil za državno pomoč prav tako v višini šestih milijard dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AFP. Freddie Mac in sorodno podjetje Fannie Mae sta bili ustanovljeni, da pomagata znižati stroške lastništva hiš in stanovanj. Obe kupujeta hipotekarna posojila od posojilodajalcev ter jih prepakirata v vrednostne papirje, ki jih prodajata naprej z jamstvi pred propadom. Obe podjetji imata v lasti ali pa jamčita za polovico ameriških hipo-tekarnih posojil. To je skupaj 31 milijonov posojil v vrednosti 5000 milijard dolarjev. Pred dvema letoma ju je popolnoma prevzela ameriška vlada, potem ko sta se tudi sami znašli pred propadom zaradi razpada stanovanjskega trga v ZDA.
Rochester • Ameriški proizvajalec fotografske opreme Eastman Kodak je v tretjem četrtletju povečal izgubo na 222 milijonov dolarjev (161 milijonov evrov), poroča ameriška tiskovna agencija AP. Proizvajalec zaradi slabše prodaje digitalnih fotoaparatov in filmov vse bolj tone v rdeče številke. V primerjalnem obdobju so se prihodki Kodaka znižali za 17 odstotkov na 1,46 milijarde dolarjev. Rezultati so negativno presenetili analitike. Kodak je ob tem moral priznati, da bo zabeležil tudi celoletno izgubo, ki bo na spodnjem delu napovedanega intervala. Nižji od pričakovanih bodo tudi prihodki. (sta)
Frankfurt • Prva seja ECB pod vodstvom Draghija:
Nepričakovano znižana obrestna mera
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na prvi seji pod vodstvom novega predsednika ECB Maria Draghija nepričakovano znižal ključno obrestne mere za območje evra za 0,25 odstotne točke na 1,25 odstotka. Gre za prvo spremembo obrestne mere od julija. ECB je letos pred tem ceno denarja zvišala za 0,5 odstotne točke.
Svet ECB je prav tako znižal obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki bosta po novem pri 2,0 oz. 0,5 odstotka. Večina analitikov znižanja obrestne mere ni pričakovala, le majhen delež pa jih je ocenjeval, da je v luči močne upo-
časnitve gospodarskega okrevanja v območju evra mogoča tovrstna odločitev osrednje denarne ustanove območja skupne valute.
Draghi je v uvodni predstavitvi stališča Sveta ECB zatrdil, da bo trenutna napetost na finančnih trgih v drugi polovici leta in v naslednjem letu najverjetneje zavrla dinamiko gospodarske rasti v območju evra. »Glede gospodarskih obetov še naprej obstajajo posebno visoka raven negotovosti in okrepljena tveganja za poslabšanje razmer,« je bil jasen Italijan.
Ker so se nekatera izmed teh tveganj glede na statistične podatke in raziskave gospodarskega razpoloženja že začela uresničevati, bo ECB po Draghijevih besedah prihodnji mesec najverjetneje precej znižala napoved gospodarske rasti za prihodnje leto. Omenil je tudi možnost mile recesije proti koncu letošnjega leta. Kot še pravi Draghi, bo umirjanje gospodarskega cikla samo po sebi zadušilo inflacijo.
Novi prvi mož ECB sicer ni želel potrditi, da je trenutna raven obrestnih mer ustrezna, kar v žargonu banke pomeni, da sprememb na kratki rok ni pričakovati. Ponovil je le, da se ECB ne zavezuje vnaprej. Iz njegovih besed je tako moč razbrati, da novo znižanje cene obrestne mere v priho-
dnosti ni izključeno.
Številni poznavalci menijo, da bo morala ECB še nekaj časa s svojim delovanjem braniti stabilnost evra, vključno z odkupovanjem državnih obveznic ranljivih članic evr-skega območja, saj bo minilo še nekaj časa, preden bo lahko okrepljeni sklad za zaščito evra (EFSF) dokončno začel na polno izvajati svoj razširjen mandat. ECB je s tem odkupovanjem poleti vsaj za kratek čas znižala ceno zadolževanja Italije in Španije na bolj vzdržno raven ter tako preprečila širitev dolžniške krize na obe veliki gospodarstvi. V zadnjih dneh je predvsem cena zadolževanja Italije znova poskočila in se približala nevzdržni ravni. Prvi mož ECB je v zvezi s tem ponovil, da je program odkupa državnih obveznic začasen ukrep, ki je omejen v obsegu in upravičen za zagotavljanje ustreznega prenosa denarne politike. Zatrdil je tudi, da ECB nihče ne sili v izvajanje tega ukrepa in da v Frankfurtu delujejo v skladu s svojo neodvisnostjo. (sta)
Bruselj • Po
grški napovedi referenduma:
Izstop iz območja evra ni mogoč brez izstopa iz EU
Izstop iz območja evra po veljavni evropski zakonodaji ni mogoč brez izstopa iz Evropske unije, so povedali v Evropski komisiji v Bruslju. Pogodba EU »ne predvideva izstopa iz območja evra brez izstopa iz EU«, je dejala tiskovna predstavnica komisije Karolina Kotto-va. »Takšno je trenutno stanje,« je dodala.
Sedanja pogodba EU, liz-bonska pogodba, ki je začela veljati decembra 2009, prvič izrecno navaja možnost izstopa države članice iz EU, ni pa v pogodbi določila o izstopu iz območja evra. Tiskovna predstavnica komisije je sicer danes poudarila, da Grčija sodi v območje evra in da so bili doseženi določeni dogovori, da bi lahko tako tudi ostalo.
V	Bruslju so sicer dejali še to, da so za grški referendum izvedeli v ponedeljek, kot vsi preostali evropski partnerji, medtem ko je Papandreu rekel, da je evropskim voditeljem prej povedal zanj.
Tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj Tardio pa je danes potrdil, da je pogoj za izplačilo šestega obroka osem milijard evrov posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči spoštovanje zavez z zadnjega vrha v Bruslju. »Jasno je, da se to ne more zgoditi, če ne bodo grške oblasti zagotovile izpolnitev zavez, ki so jih dale le nekaj dni nazaj,« je dejal Alta-faj Tardio. Tudi grški premier je namreč sodeloval na tem vrhu, na katerem naj bi območje evra rešilo Grčijo in sebe.
V	Bruslju niso želeli izrecno potrditi pogovorov o možnosti izstopa Grčije iz območja evra niti povedati kar koli konkretnega glede Grčije, češ da se razmere spreminjajo zelo hitro in da ključni sestanki potekajo v Cannesu, ne v Bruslju.
Luksemburški premier in
šef evroskupine Jean-Claude Juncker je bil bolj oster. V pogovoru za nemško javno televizijo ZDF je dejal, da evro-skupina ni pripravljena na nenehni »vlakec smrti« z Atenami in da Grčija ne bi smela ostati članica območja evra »za vsako ceno«. »Popolnoma sem prepričan, da bi bilo treba narediti vse za to, da nobena država ne zapusti območja evra, a če bi bila to želja Grkov in čeprav menim, da bi bila to napaka, Grkov ne moremo prisiliti v članstvo evrskega območja,« je komentiral grško odločitev o referendumu.
Grki bodo na njem najverjetneje odgovarjali na vprašanje, ali želijo še naprej ostati v območju evra, čeprav to od njih zahteva stroge varčevalne ukrepe in pogosto boleče reforme. Kot pravi Juncker, mora območje evra vedeti, kam gre, Grki pa morajo povedati, kaj si želijo.
»Območje evra je v kritičnem položaju, najbolj od vseh Grki. Aktivno se trudimo, da resna kriza ne bi prizadela ljudi v Luksemburgu, Nemčiji in drugih članicah območja evra. Absolutno smo pripravljeni na scenarij, ki ga omenjam, čeprav upam, da se ne bo uresničil,« je dodal. (sta)
Washington •
Statistika leta 2010:
V ZDA lani rekordno število najrevnejših
Foto: Theepochtimes.com
ZDA so lani zabeležile rekordno število najrevnejših prebivalcev, eden od 15 ima tako 50 odstotkov manj sredstev za življenje, kot je uradna stopnja revščine. V lanskem letu so bili najrevnejši posamezniki, ki so zaslužili manj kot 5570 ameriških dolarjev oz. štiričlanske družine z manj kot 11.157 dolarji letnega zaslužka.
V ZDA je tako živelo 20,5 milijona najrevnejših, kar predstavlja 6,7 odstotka celotne populacije ter največ v zadnjih 35 letih. V letih 2009 in 1993 so zabeležili rekordni odstotek, ki je za las presegel šest odstotkov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Delež najrevnejših v ameriških metropolah, ki živijo v najrevnejših soseskah, se je z 11,2 odstotka iz leta 2000 lani zvišal na 15,1 odstotka. Izredna revščina ostaja prisotna predvsem v industrijskem Srednjem zahodu, vključno z mestoma Detroitom in Grand Rapids v zvezni državi Michigan, in mestom Akron v Ohiu. Največjo rast najrevnejših predelov pa so zabeležili v nekaterih predelih Las Vegasa iz Nevade, kalifornijskega Riverside in floridskega Cape Coral. Število revnih v predmestjih, ki živijo v najbolj revnih predelih, pa se je po letu 2000 povečalo kar za 41 odstotkov.
Glede na ameriške zvezne države so v 40 državah in zveznem okrožju Kolumbija po
letu 2007 zabeležili povečanje števila najrevnejših, v nobenih od ameriških zveznih držav pa ni prišlo do zmanjšanja. Največji delež, 10,7 odstotka, so zabeležili v zveznem okrožju Kolumbija, sledita pa Mississippi in Nova Mehika. V Nevadi pa so zabeležili največji dvig odstotka najrevnejših in sicer s 4,6 odstotka na sedem odstotkov. (sta)
Zagreb • Pred
decembrskimi
volitvami:
Iz proračuna letos manj za predvolilne stroške strank
Hrvaške stranke ter neodvisni in manjšinski kandidati bodo za stroške predvolilne kampanje prejeli 180.000 kun (24.000 evrov) za vsak poslanski mandat, ki ga bodo osvojili na decembrskih parlamentarnih volitvah, je odločila hrvaška vlada. Znesek je občutno nižji, kot je bil na volitvah pred štirimi leti.
Omenjena nadomestila so
namreč usklajena z varčevalnimi ukrepi in ustrezajo v proračunu v ta namen predvidenim sredstvom. Začasni proračun za prve tri mesece prihodnjega leta za stroške predvolilne kampanje kandidatov, ki bodo presegli pe-todstotni volilni prag, predvideva 28 milijonov kun (3,75 milijona evrov). To pa je 20 milijonov kun (2,7 milijona evrov) manj kot na minulih parlamentarnih volitvah leta 2007, je spomnila premierka Jadranka Kosor.
Na prejšnjih volitvah leta 2007 so stranke, ki so že bile v parlamentu, za stroške predvolilne kampanje prejele znesek, ki je veljal tudi za redno financiranje poslancev, kar je pomenilo 365.000 kun (49.000 evrov) za vsakega poslanca. Nadomestila strankam, neodvisnim in manjšinskim kandidatom za prihodnjo kampanjo bodo izplačali največ 60 dni po objavi končnih izidov parlamentarnih volitev, ki bodo potekale v nedeljo, 4. decembra.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo največ denarja na podlagi omenjenih rezultatov dobile štiri stranke levosredinske koalicije (SDP, HNS, IDS, HSU), ki vsaj zaenkrat zanesljivo vodijo pred HDZ. (sta)
Foto: bergamosera.com
Ptuj • Neskončni Leonardo v Knjižnici Ivana Potrča
Dragocenosti ptujske knjižnice
Knjižnica Ivana Potrča gradi, dopolnjuje in bogati svojo knjižnično zbirko tudi z različnimi dragocenimi izdajami, če ji to omogočajo razpoložljiva finančna sredstva. V letu 2011 je svojo zbirko dopolnila s prestižno in unikatno monografijo o življenju in delu Leonarda da Vincija Neskončni Leonardo avtorja Alessandra Vezzo-sa v sodelovanju z Agnese Sabato, ki jo je izdala Mladinska knjiga.
V Neskončnem Leonardu najdemo izjemno slikarsko gradivo, reprodukcije najslavnejših da Vincijevih del, skice in študije, zbrane tako v številnih evropskih galerijah, muzejih, zasebnih zbirkah kot tudi v ZDA, Kanadi in Japonski. Celotna izdelava monografije je izdelana v skladu z najvišjimi standardi kakovosti, kar potrjuje priložen certifikat kakovosti. Monografija obsega 400 barvnih strani, 16 strani na pergamentu in je formata 31 x 40 cm.
Leonardo da Vinci (1452-1519) je bil vsestransko nadarjen znanstvenik. Zanimala ga nista samo slikarstvo in kiparstvo, s stvaritvami je posegal na področje anatomije, botanike, aerodinamike, hidravlike, geologije, geografije, kartografije, astronomije ... Znan je po številnih izumih, za katere se je kasneje izkazalo, da vsi delujejo in so še danes navdih inženirjev.
Slike Leonarda da Vincija so bile predmet občudovanja in raziskovanja skozi stoletja, saj
so likovno formalno popolne in dodelane do najmanjših podrobnosti. Slikal je z uporabo t.i. sfumata, tehniko nanašanja najrazličnejših barvnih slojev s skrajno omejenimi količinami pigmenta. Z raziskovanjem materialne osnove da Vincije-vih uporabljenih snovi so se ukvarjali številni muzejski in konservatorski laboratoriji in danes šele vrhunski tehnološki dosežki in naprave omogočajo analizo njegovih del.
Zanimivost je risba na per-gamentu, poimenovana Portret dekleta. Gre za dekle, slikano v levem profilu, v bogati renesančni obleki, brez nakita, posebnost pa je zato, ker so jo
šele leta 2008 pripisali Leonar-du da Vinciju.
Neskončni Leonardo ne predstavlja samo njegovih umetniških del, ampak tudi njegov odnos do družine in rodne grude.
Monografija Neskončni Leonardo bo razstavljena v čitalnici študijskega oddelka knjižnice Ivana Potrča od 7. 11. do 19. 11. 2011, nato pa si jo je možno ogledati tudi v Domoznanskem oddelku, kjer je trajno hranjena. Vljudno vabljeni k ogledu knjige, ki je nedvomno velik poklon in strnjen prispevek k poznavanju del in življenja renesančnega umetnika Leonarda da Vincija.
Darja Plajnšek

%.
^i^j.Mji»? "i i si.*. •oflyfcfK-'tBS
\ TI**	"
i *n«i\*<f * wr^itwr i
1 -iUW-J», t •—"—••""^L^li, 1
ff pffcfä
i/ JOf-rjrf/ wV-jßt "t^iJ '"pit.*	>/• H
r,.„p -^¡/1 J if-' ■> V '/l'f ¿""f" n—"fff m: !»> "ITT "M* '"'"'I'-,„! )..||), J	>0|MT
¡■JWiImr "t"	«jiAr"
■„,,„„ ',tu I "¡6^1(1 iC-f nfl"T jV -'.V^1,..	''h AMueir
./ »i ifj-'i-¿"i
I/ .„J bjf.« i	t^fflHflA
.a.ii «».Ji»-„-j1., j'.«.-■ ■ ■■ ■ ..._!_-.....' - _^.
Vir: Neskončni Leonardo. 2011, str. 19
Leonardo da Vinci, slikar, kipar in arhitekt; bakrorez Carla Lasinia po lažnem avtoportretu iz Uffizijev z napačnima letnicama rojstva in smrti.
Vir: Neskončni Leonardo. 2011, str. 277
Anatomska študija starca, ki je preminil v bolnišnici Santa Maria Nouvo, ok. 1506.
Ptuj • Športni dan na OŠ Mladika
Srednjeveške štafetne igre
Sredi oktobra so na šoli Mladika izvedli prav poseben športni dan, na katerem so učenke učenci spoznali in izvajali srednjeveške igre.
Na začetku športnega dneva je učenke in učence s svojim obiskom razveselil neponovljivi Dejan Zavec. Učenci so mu postavljali različna vprašanja, na katera je Dejan v svojem značilnem slogu z veseljem odgovarjal. Dejana verjetno od boksa nikoli ni tako bolela roka kot tokrat, saj se je podpisal prav vsem učencem naše šole, ki so to želeli. Na koncu obiska so mu učenci v imenu šole predali leseno skulpturo boksarske rokavice, ki jo je izdelal učenec 6. razreda.
Nato je šola golfa za mlade Gita Golf predstavila učenkam in učencem predmetne
stopnje osnove in opremo za golf.
Sledile so srednjeveške šta-fetne igre. V prvi srednjeveški igri so učenci in učenke nosili vodo tako, kot so jo nosili naši predniki pred sto in več leti, se pravi na za to prirejenih nosilih iz lesa. V naslednji igri so učenci in učenke tekmovali v nošenju sadja na loparjih za peko kruha v krušnih pečeh. Večina učenk in učencev se je verjetno prvič srečala z igro metanja podkev na količek, zato je bilo tekmovanje toliko bolj zanimivo in učenci so tekmovali z veliko vnemo.
Učenci so na športnem dne-
vu spoznali vsaj delček življenja srednjega veka, značilnega za naše kraje, se pri tem igrali,
tekmovali in preživeli prijeten dopoldan na svežem zraku.
Drago S. Ačimovič
Foto: arhiv OS Mladika
Učenci so Dejanu Zavcu podarili leseno boksarsko rokavico.
Pa brez zamere
Gospod iz Toursa
Poljudnoznanstveni zapis o plašču in goskah
Prihajajoči konec tedna bo eden izmed tistih, ki se jim v naših krajih namenja največ pozornosti. Praznovali bomo namreč god gospoda, ki se je rodil pred približno 1695 leti na ozemlju današnje Madžarske, svojo življenjsko pot pa sklenil pred 1614 leti v Franciji. Gospodu je namreč krščanska cerkev dala to čast, da je postal zavetnik pijače, ki jo v teh krajih še posebej radi iztiskamo iz grozdnih jagod. Čez nekaj dni bodo tako aktivnosti, nad katerimi naj bi bdel Martin iz Toursa, po prepričanju krščanske cerkve ožarjen s svetniškim sijem, dosegle vrhunec in se bo (predvsem) pilo vino in hrustalo. In čeprav praznovanja, s katerim so ga povezali možje v kutah, seveda ni izumil Martin, saj so stari dobri pogani praznovali jesen, v katerem so se materi Zemlji zahvalili za vse dobroto, ki jim jih je naklonila iz svojih nedrij, že mnogo mnogo let, preden je v takratni Sabariji v rimski provinci Panoniji na svet privekal mali Martinček, je martinovo v tukajšnji zemlji tako zakoreninjen praznik, da si, preden zvrnemo vse tiste kupice vina, velja vsaj na hitro ogledati, kdo je tale Martin sploh bil. Tako boste imeli vsaj majhen izgovor, da k njegovemu godu niste pristopili zgolj iz prostaške žeje in poželenja po fermentiranem grozdnem soku. Pa poglejmo.
Martin je bil celo za današnje čase kar spodoben popotnik, saj se je družina kmalu po rojstvu Martinčka preselila v mesto Pavia v današnji Italiji. Čeprav starša nista bila kristjana, se je mali Martinček navduševal nad zamislijo, da bi postal puščavnik in tako iskal svojega Boga. A oče, tudi sam častnik v rimski vojski, mu je malo zatem priskrbel vojaško službo, ki ga je odnesla v rimsko provinco Galijo, zdajšnjo Francijo. Martinu, kije kmalu postal častnik, pa se vojaški plašč ni najbolj podal. Dobesedno - ko je po legendi nekega dne srečal berača in mu ni imel česa dati, je raztrgal svoj vojaški plašč na pol in eno polovico podaril beraču. Kmalu zatem je vojsko tudi zapustil in se podal po poti zasledovanja svetništva. Odpravil seje širit krščanski nauk nazaj v rodno Panonijo, kjer pa so ga po določenem času odslovili, tako da ga je pot zanesla (spet) v Italijo, na otok Gallinara, kjer seje končno posvetil svoji veliki ljubezni - puščavništvu.
Okoli leta 350 je v njegovi puščavniški glavi dozorelo spoznanje, da mora nazaj v Francijo in tam puščaviti naprej. A usoda je imela zanj druge načrte - zaradi svoje velike priljubljenosti in nagnjenja k skromnosti so ga izvolili za škofa v Toursu, čemur pa je Martin nasprotoval, tako da seje po (še eni) legendi pred škofovskim imenovanjem celo skrival, izdale pa naj bi ga gosi s svojim gaganjem. Sedaj gosji škof se Martin ni odrekel svoji skromnosti ter se ni preselil v škofovsko palačo, marveč je živel skromno življenje v revnih meniških barakah, od koder je pridigal skromnost in vedno znova obsojal duhovščino, ki je zašla daleč s poti Jezusovega uboštva. Svojo pot je sklenil 8. novembra, pokopan pa je bil 11. novembra severno od Toursa. Kot svetnik je največkrat upodobljen s plaščem in v spremljavi goske; od tukaj najbrž tudi velika nagnjenost naroda, da na Martinovo hrusta goske.
Tako, to bi na kratko bilo to o Martinu. Kar se pa martinovanja tiče - no, o tem pa vam verjetno ni treba kaj dosti govoriti, saj vas večina tega pozna iz prakse. Ali bi skromnemu gosjemu škofu Martinu bila ta praksa všeč, je pa že druga tema.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2° 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Ptuj • Pogovor z novim predsednikom ptujskega odbora SVIZ-a
„Ni junaka, ki bi plače ohranil na sedanji ravni!"
Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) je največji v državi, obenem pa tudi najaktivnejši in eden najvplivnejših. Sestavlja ga 27 območnih odborov, ptujski, ki ima nekaj manj kot 1300 članov, pa sodi med srednje velike. Do nedavnega ga je vodila Danica Zelenik, z julijem pa je funkcijo predsednika Območnega odbora SVIZ-a Ptuj prevzel Milan Kumer.
Kumer je po izobrazbi profesor sociologije in bibliotekarska, na osnovni šoli Majšperk pa je kot knjižničar zaposlen že 20 let. Aktivno je sodeloval z nekdanjo predsednico, s katero sta skupaj oblikovala marsikateri predlog in peticijo. Velja za precej direktno osebo, v pogovoru pa je dokazal, da mu tudi konstruktivna kritika ni tuja.
Poleti ste prevzeli funkcijo predsednika ptujskega odbora SVIZ-a. Slišati je, da je bilo nekaj nesoglasij. Zakaj je nekdanja predsednica Danica Zelenik odstopila?
„Podrobne razloge bi lahko podala le Danica, ampak iz tistega, kar je napisala v svoji odstopni izjavi, je razbrati, da se dogajajo stvari, ki jih ona več ne more sprejeti, ker je prej verjela v nekaj drugega in tudi delalo se je drugače. Glavna razloga sta bila dogajanje okrog ureditev statusa učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe in predlog, da bi SVIZ oblikoval družabno omrežje po vzoru Facebooka, ki bi se imenovalo Svizbook. Za njegovo vzpostavitev naj bi SVIZ prvo leto prispeval okrog 30 tisoč evrov."
Kakšno pa je vaše stališče o tej temi?
„Enako Daničinemu: območni odbor SVIZ-a Ptuj je odločno proti. Menimo, da se tako troši denar za zadevo, ki ni dorečena in za katero ne vemo, kaj naj bi prinesla. Na zadnjem sestanku smo predlagali, da ta denar razporedimo drugače, da ga namenimo okrepitvi pravne službe, ker menim, da so pravniki na SVIZ-u zelo obremenjeni. Sredstva bi namenili tudi v sklad, iz katerega bi črpali sredstva za člane, ki so izgubili službo, potrebujemo pa tudi računalniško opremo in podobno."
V kakšni fazi je sedaj ustanovitev Svizbooka?
„Vse skupaj stoji. Glavni odbor je sklep, da se to izvede, sicer sprejel, ampak kolikor mi je znano, so odpori marsikje. Gre namreč za to, da naj bi eden izmed članov glavnega odbora bil glavni snovalec tega sistema. To je sporno. 30 tisoč evrov za nekaj, kar je nedorečena in za kar ne vemo, zakaj bi jo vzpostavljali, je
vsekakor nesmiselno. Na naši spletni strani že imamo podobno omrežje."
Z bivšo predsednico imata o tem enako mnenje, a ste se vendarle odločili kandidirati za predsednika. Zakaj?
„Veliko sva sodelovala pri peticiji, ureditvi statusa in podobno. Ko je Danica odstopila, sem bil v te stvari nekako vpet. Čeprav je to boj z mlini na veter, je nek uspeh bil viden. Zame je bila kandidatura povsem logičen korak. Bila sva dva kandidata. Izredna seja, na kateri so me izvolili, je potekala julija in bil sem izvoljen z večino glasov."
Zakaj boj z mlini na veter? Imate tudi znotraj SVIZ-a težave?
„V SVIZ-u še zdaleč ni vse idealno, vendar če ga ne bi imeli, bi z nami dobesedno pometali. Tudi mimo naše pravne službe gre včasih kakšna stvar; lahko bi rekli, da nam uide. Toliko sprememb je, da ne moremo vsega spremljati. Pokazalo pa se je, da če smo budni, spretni in znamo stvarem slediti ter če posredujemo na pravem mestu, delujemo v prid našim članom. To je tudi moj motiv. Znanje in sposobnost, le to nas lahko pripelje naprej, ne pa prikima-vanje in potrjevanje vsega."
V javnosti velja SVIZ za enega najaktivnejših sindikatov. Koliko vpliva imate območni odbori na končne odločitve vodstva sindikata?
„Res je, na nek način naš sindikat ob odsotnosti nekih
drugih učiteljskih organizacij prevzema ne le ozko sindikalno, ampak tudi strokovno funkcijo. Ne borimo se več za svinjske polovice in ozimnico, ampak tudi za boljši strokovni položaj in ugled učiteljskega poklica. Sindikat na Ptuju šteje skoraj 1300 članov, naš območni odbor pa po velikosti sodi med srednje. Vključenih imamo 28 zavodov. V SVIZ-u se zgledujemo po skandinavskih sindikatih. Ti so zelo močni in tam je tudi ugled vzgojiteljskega in učiteljskega poklica povsem drugačen kot pri nas."
Manj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju?
Za naslednje leto se ne glede na to, kdo bo izvoljen, napoveduje krčenje števila zaposlenih v javni upravi. To bo najbrž pomenilo tudi zmanjševanje števila zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
„Pred odpuščanjem bo verjetno zaostritev na področju plač. Jasno je, da ni junaka, ki bi uspel obdržati plače v javnem sektorju na sedanjem nivoju. Po vsem svetu se zmanjšujejo sredstva za javni sektor, čeprav je to posebej za šolstvo in zdravstvo popolnoma nelogična in kontra-produktivna poteza. Pravilno bi bilo, da se v času krize vloži več sredstev v izobraževanje novih kadrov, ne pa da se sredstva krčijo. Neizplačano imamo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, ki je bila z zakonom zagotovljena leta 2008. Uradno stališče sindikata je, da smo pripra-
vljeni na nadaljnje odlaganje, če se zagotovi z zakonom ali kakšnim drugim aktom, da bodo ta sredstva izplačana, ko se bo rast BDP zvišala na določeno raven."
Kaj pa če bodo plače zniževali? SVIZ je že večkrat grozil s stavko, a trenutno je kriza občutna na vseh področjih in vsi pristajamo na kompromise.
„Ideja je bila, da bi na zamrznitev plač in napredovanj v letu 2012 pristali, vendar bi novoizvoljena vlada morala v nek dokument zapisati, da ne bo na druge načine posegala v plače."
Ste pa sami dejali, da ni junaka, ki bi uspel ob-držat plače na sedanjem nivoju. Če bodo vsi v javnem sektorju „varčevali", bo najbrž to zadevalo tudi šolstvo in vzgojo.
„Tako je. Svetovni položaj je takšen. Ni še znano, kakšna bo končna odločitev. Varčevanje na tem področju oziroma zmanjševanje zaposlovanja je popolnoma nesmiselno. Mislimo, da bi v tem primeru imeli tudi starše na svoji strani. Če se bo obrnilo tako, bo prišlo več učencev na enega učitelja, kar ni dobro."
Kaj je potemtakem pametneje: zmanjšati število zaposlenih ali znižati plače?
„To je težko vprašanje, na katerega ne morem odgovoriti. Oboje skupaj ohraniti najbrž ne bo šlo. Vendar smo mi že toliko dali! Nimamo napredovanj, nimamo delovne uspešnosti in podobno. Neprestano dajemo svoj prispevek tej zaostreni finančni situaciji. Ne drži to, kar nekateri poskušajo prikazati. Ob generalni stavki javnega sektorja, do katere kasneje ni prišlo, je bilo čutiti, da delo-dajalske organizacije s tiho privolitvijo vlade poskušajo ustvariti spor med javnim in zasebnim sektorjem. Nenehno se govori, da smo mi neproduktiven del te družbe, kar je naravnost smešno. Kako bo mati šla v službo, če ne bo imela kam dati otroka? Kdo je v vrtcih? Vzgojitelji. V šoli? Učitelji. Imamo celo nekatere podatke, da pri nas bistveno presegamo evropsko povprečje po izobrazbi."
Dzenana Kmetec
Mojca Zemljane, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ali še obstaja upanje?
Približno mesec dni pred volitvami se je že izrisala slika tistih, ki bi znali v novem mandatu poseči po premierski funkciji. Med strankami, ki jim ta hip javnomnenjske ankete napovedujejo najboljši volilni izid, sta Janševa SDS in stranka Gregorja Viranta. Ljubljanskemu županu Jankovicu, ki je na državno politično prizorišče stopil v zanj značilnem soju žarometov, ne kaže več tako dobro kot v času, ko je napovedal svojo kandidaturo.
Politične stranke, za katere se je nekoč zdelo, da so nepremagljive in da zaradi svoje trdnosti lahko vladajo večno, so danes pod volilnim pragom. Najbrž ni treba omenjati, da gre za očaka slovenske izvršne in zakonodajne oblasti
-	stranko LDS. Seveda pa stranka Katarine Kresal ni edina, ki se bo s težavo, če sploh, v naslednjem mandatu prebila čez parlamentarni prag. Slabo namreč kaže tudi Jelinčičevi nacionalni stranki in Golobičevemu Zaresu, medtem ko se Desus, Socialni demokrati in Slovenska ljudska stranka glede na izide javnomnenjskih anket vrtijo okrog tistih čarobnih štirih odstotkov, ki še prinašajo poslanska mesta.
Res je, da vsaka javnomnenjska raziskava pokaže nekoliko drugačen rezultat in da bomo tisto pravo podobo javnega mnenja dobili 4. decembra. Takrat bo zvečer okrog 19. ure že deloma znano, komu bomo zaupali vodenje države.
In zdaj vas vprašam. Ali še imate upanje? Ali upate, da se bo naša država - navkljub novi oblasti - izvila iz primeža krize, ki vsak dan globlje zajeda v življenja nas, navadnih in poštenih ljudi? Kriza, v kateri se je znašel slovenski narod, ni zgolj politična in gospodarska. Slovenijo pretresa kriza vrednot. Postali smo družba, v kateri so dovoljene kraje družbenega premoženja in kraje podjetij. In kar je še najbolj žalostno - dogajajo se kraje na račun najšibkejših v družbi
-	na račun delavcev, ki za pošteno delo ostajajo brez plač in plačanih prispevkov, na račun upokojencev, ki životarijo z nekaj sto evri pokojnin, ter nenazadnje tudi na račun dijakov in študentov, ki jim krčijo otroške dodatke in štipendije. In to celo pod pretvezo, da bo na ta način štipendijska politika bolj urejena in da bo štipendij več.
Znova so udarili po žepu najbolj ranljive sloje prebivalstva. Ali ste morda slišali, da bi se ukinilo kakšno delovno mesto dobro plačanega državnega svetovalca? Ste morda zasledili, da bi ukinili katero izmed pregrešno dragih državnih agencij? O čem takem ni duha ne sluha. Vzeti je treba tam, kjer je najlažje. Ker mali človek nima niti sredstev niti moči, da bi se boril za svoje pravice. Tisti, ki je visoko na položaju in prejema na tisoče ali celo milijone evrov, pa je dobro poučen - zlasti o svojih pravicah, čeprav se na dolžnosti - ki jih ima ali pa nima - gladko požvižga.
Slovensko oblast bi bilo potrebno ozavestiti, da je narod tisti, ki je gradil državo. Delavci ustvarjajo proizvode, iz katerih se plačujejo davščine in na katerih se bohoti država. In delavci so tisti, ki nosijo breme krize in tajkunskih prevzemov.
Dragi politiki! Samo besedičenje tokrat ne bo dovolj. Potrebna bodo dejanja. Ampak glede na politično dogajanje v naši državi upanja za optimizem ni veliko. Pa srečno na volitvah!
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2 = 10473
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. V sredo ob 18. uri in ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
Športno plezanje
Minin tretji nastop in tretja zmaga
Stran 12
Rokomet
Pred derbijem zmagi Drave in Gorišnice
Stran 12
Tenis
V Budimpešti četrtfinale za Potočnikovo
Stran 13
Strelstvo
Kidričani presenetili z 2. mestom v 1. B ligi
Stran 13
Nogomet
Šmartno odneslo tri točke s Ptuja
Stran 14
Nogomet
Zavrč + Stojnci : Bistrica + Grad = 12:1 Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Šenčur po Kopru remiziral še z Aluminijem
Garmin Šenčur -Aluminij 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Kurež (45.), 1:1 Brezarič (52. iz 11-m)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bajlec (od 77. Lonzarič), Sambolec, Spahič (od 62. Pečovnik), Medved, Ploj (od 71. Kmetec), Kurež, Bingo, Režonja, Kokol. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so se v nedeljo odpravili na Gorenjsko, kjer so bili gostje v letošnji sezoni močne ekipe Garmin Šenčur. Ta je pred dnevi pripravila eno največjih presenečenj v letošnjem pokalu Hervis, saj je izločila prvoliga-ša iz Kopra in se uvrstila med štiri najboljše slovenske ekipe v tem tekmovanju (še večje presenečenje je predstavljala izločitev Domžal s strani tretje-ligaša Zavrča).
Kidričane je v Šenčurju pričakalo zelo slabo pripravljeno igrišče, ki pa je bilo, resnici na ljubo, enako za obe ekipi. Domačini so zagotovo pričakovali, da bodo imeli v teh pogojih
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij, rdeči dres) je potrdil sloves vodilnega strelca 2. lige.
več možnosti za enakovreden odpor vodilni ekipi. Posebnih rošad v vrstah Aluminija tokrat ni bilo, le Aljaž Medved se je po prestani kazni rumenih kartonov vrnil v ekipo.
Domačini so začeli zelo ambiciozno in agresivno in s tem uprizorili pravi juriš proti vratom Tomaža Murka. Gostje so začetni pritisk vzdržali in polagoma pričeli razvijati
svojo igro. Pravih priložnosti v prvem polčasu ni bilo; občutek je bil, da so oboji čakali na napake tekmeca. V zadnjih trenutkih prvega polčasa pa so se nogometaši Aluminija razveselili vodstva: akcijo je na desni strani pričel Alen Ploj, ki je dobro preigraval, nato pa v domačem kazenskem prostoru našel Roberta Kureža, ki je z dobrih šestih metrov zadel v polno ter
tako samo potrdil sloves najboljšega strelca 2. lige.
Gostje so drugi del srečanja pričeli mirno in nadzorovali situacijo, vendar so domačini praktično „iz nič" izenačili. Pri enem izmed predložkov v kazenski prostor Aluminija je žoga dokaj nerodno zadela Andraža Bajleca v roko in sodnik je dosodil najstrožjo kazen. Brezarič je priložnost izkoristil in izenačil rezultat na 1:1. Po tem se je pričel lov gostov na zmago in preostali dve točki. Najbolj zrelo priložnost je v tem delu zamudil Miha Kokol. Dvajset minut pred koncem je trener Aluminija Bojan Flis v igro poslal aduta s klopi - izkušenega Marka Kmetca. Na žalost pa Marko v nedeljo ni imel sreče, saj je prvi njegov udarec iz bližine domači vratar ubranil, drugi je šel mimo, tretji pa je zadel okvir vrat. Na koncu so se Kidričani morali zadovoljiti s točko, ki pa jim še vedno ohranja visoko prednost pred zasledovalci.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Odlične Ptujčanke „preplavale" še Krko
Mercator Tenzor Ptuj - Krka 28:26 (13:17)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec M., Mateša 8, Majcen 1, Korotaj 5, Strmšek 7, Močnik 3, Križanec S., Erhatič, Bolcar 1, Tumpej, Potočnjak 3, Kovačič, Žiher, Ivančič. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice v 1. ligi še naprej ostajajo najprijetnej-še presenečanje dosedanjega dela sezone. V 7. krogu je padla še Krka, s katero Štajerke vedno znova bijejo težke bitke, tekme so kot po pravilu napete do zadnjega trenutka in taka je bila tudi sobotna v ptujski OŠ Ljudski vrt.
Začetek obračuna je minil v dokaj izenačeni igri, nato pa so Novomeščanke v 15. minuti prvič ušle za tri zadetke (6:9). Domača ekipa se je podala na lov za izenačenjem in v 22. minuti ji je to tudi uspelo (11:11). Minuto kasneje so dekleta v rdeči opravi celo povedla za zadetek. Gostujoča klop je zahtevala minuto odmora, po kateri so Dolenjke zaigrale kot prerojene, domače moštvo pa kar naenkrat ni našlo recepta za prebijanje trdne gostujoče
iifP*r

mirnim
inSiKiiiiiir»
Shüí'IIP
I ill Hi«»
milili,
■Uli
ig» «Í'!Í!BL*S * ' ZW k
;«!iji¡ jag
Bglites!
kliči»
Foto: Črtomir Goznik
Vratarka Maruša Križanec (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je s svojimi obrambami prispevala velik delež k zmagi svoje ekipe.
obrambe. V 27. minuti je bilo na semaforju 12:15, najvišja prednost Krke v prvem polčasu pa je bila ravno ob koncu (13:17).
Tudi začetek drugega dela igre ni nakazoval, da bi lahko domačinke v soboto osvojile kakšno točko. Gostje, ki so na-
stopile v tradicionalnih zelenih dresih, so v 35. minuti vodile že za šest zadetkov (13:19), poleg tega pa so domače roko-metašice v napadu napravile ogromno napak in le malokdo v dvorani je še verjel, da na tem srečanju lahko pride do preobrata. V to pa so trdno verjele
varovanke Nikole Bistroviča, ki so v sami končnici zaigrale kot prerojene in domačemu klubu zagotovile novi dve točki, eni pomembnejših v zadnjem času. Najprej so strnile svoje vrste v obrambi in gostjam kar osem minut niso dovolile, da bi dosegle zadetek. V tej prvini
1. SNL: vijoličasti od poraza do zmage
REZULTATI 17. KROGA: CM Celje - Maribor 2:3 (1:1)
Strelci: Bakovič (20.), Pavlovič (73.), Cvijanovič (6., 88.), Volaš (90.); R. K.: Krljanovič (82.) /Celje Olimpija - Mura 05 3:1 (2:1) Strelci: Bešič (19.), Valenčič (27.), Vršič (48.), Eterovič (22.) Nafta - Domžale 2:1 (0:1) Strelci: Sreš (64.), Zelko (80.), El-sner (17.)
HIT Gorica - Rudar 2:2 (1:1) Strelci: Žigon (29.), Gregorič (48.); Klinar (20.), Trifkovič (87.) Luka Koper - Triglav 3:0 (3:0) Strelci: Pučko (2.), Bubanja (16.), Smolej (45. avtogol); R. K.: Najdenov (33.)/Triglav
1.	MARIBOR 16 10 4 2 37:20 34
2.	OLIMPIJA 17 8 6 3 30:22 30
3.	HIT GORICA 17 8 4 5 28:19 28
4.	RUDAR VELENJE 16 6 6 4 25:21 24
5.	DOMŽALE 17 7 3 7 24:24 24
6.	CM CELJE 17 6 3 8 25:24 21
7.	LUKA KOPER 17 5 6 6 21:23 21
8.	MURA 05 17 5 5 7 16:25 20
9.	NAFTA 17 4 5 8 20:25 17
10.	TRIGLAV 17 3 2 12 6:29 11
V štajerskem derbiju v Celju so gledalci na končni razplet čakali vse do zadnjih minut tekme: takrat so namreč Mariborčani z dvema zadetkoma preobrnili rezultat sebi v prid. Odločilna je bila izključitev Krljanovi-ča v 82. minuti ... V Kopru je Matej
Pučko že v 2. minuti povedel domačine v vodstvu in jim utrl pot do zmage.
2. SNL: prva zmaga Dravinje
Nogometaši Aluminija še naprej ohranjajo visoko prednost pred najbližjimi zasledovalci, ki znaša devet točk pred Dobom. Omeniti velja prvo zmago Dravinje iz Slovenskih Konjic, ki je v derbiju začelju ugnala Kalcer Radomlje. Šmartno je v končnici odpravilo Krško, ki je bilo do tega kroga drugo. Na drugo mesto so se po zmagi nad Šampionom iz Celja prebili nogometaši Doba, ki so tri zadetke dosegli v zadnjih 15. minutah. Po nekaj zaporednih uspehih je Bela krajina tokrat klonila doma, boljši so bili Ljubljančani.
REZULTATI 12. KROGA: Garmin Šenčur - Aluminij 1:1 (0:1), Šmartno 1928 - Krško 4:2 (1:1), Bela Krajina - Bravo 1 Interblock 0:1 (0:0), Dra-vinja Kostroj - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0), Roltek Dob - Šampion Celje 4:1 (1:1).
1.	ALUMINIJ 12 9 2 1 29:6 29
2.	ROLTEK DOB 12 5 5 2 15:13 20
3.	KRŠKO 12 5 4 3 13:9 19
4.	INTERBLOCK 12 5 4 3 15:12 19
5.	GAR. ŠENČUR 12 5 3 4 19:16 18
6.	ŠAMPION CELJE 12 4 3 5 23:19 15
7.	BELA KRAJINA 12 3 6 3 16:15 15
8.	ŠMARTNO 1928 12 3 4 5 14:23 13
9.	K. RADOMLJE 12 2 2 8 9:19 8
10.	DRAVINJA K. 12 1 3 8 3:22 6
DK, JM
je prednjačila v soboto izvrstna Maruša Križanec, ki je v vratih domačega kluba skupaj zbrala kar 21 obramb. Kmalu je Ptuj-čankam steklo tudi v napadu, v katerem je v končnici zable-stela Martina Strmšek, in prednost Krke se je naglo topila. Še več, v 54. minuti so igralke ŽRK Mercator Tenzorja pove-dle na 24:22. Izkušena gostujoča ekipa je kmalu izenačila in sledila je dramatična končnica, v kateri so imele Ptujčanke več sreče in znanja ter na koncu povsem zasluženo slavile zmago z 28:26.
Ptujsko občinstvo, ki se ga je končno zbralo nekoliko več (200), je zadnje minute dočakalo na nogah, z glasnim spodbujanjem skozi celotno srečanje pa dokazalo, da je letos v tej ekipi resnično neka nova pozitivna energija. Dekleta se namreč borijo kot levinje, poleg tega pa so v soboto pokazala še eno kvaliteto: tudi po visokem zaostanku in ne najboljši igri v napadu se niso predala, vztrajala so do konca in bila na koncu za svoj trud bogato poplačana. Pogled na prvenstveno lestvi-
co je po sedmih odigranih krogih naravnost fantastičen: Ptujčanke, katerih glavni cilj pred sezono je bil obstanek v ligi, zasedajo odlično 3. mesto, takoj za nedotakljivim Krimom in Zagorjem. Da bi le trajalo čim dalj časa ...
Tadej Podvršek
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 7. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krka 28:26 (13:17), Krim Mercator - Celjske mesnine 46:23 (23:8), Mlinotest Ajdovščina -Zagorje Gen I 23:28 (13:13), Burja - Piran 27:47 (14:25), Antrim Sežana - Veplas Velenje 22:28 (10:12), Olimpija - Naklo Tržič 25:30 (15:14).
1.	KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12
2.	ZAGORJE GEN-I 7 7 6 0 1 12
3.	MER. TENZOR PTUJ 7 6 0 1 12
4.	CELJSKE MESNINE 7 4 0 3 8
5.	KRKA	7 4 0 3 8
6.	PIRAN	7 4 0 3 8
7.	VEPLAS VELENJE 7 3 0 4 6
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 7 3 0 4 6
9.	ANTRUM SEŽANA 7 2 0 5 4
10.	OLIMPIJA 7 1 0 6 2
11.	NAKLO - TRŽIČ 6 10 5 2
12.	BURJA	7 1 0 6 2
Maruša Križanec, glavna junakinja zmage nad Krko (21 obramb):
„Menim, da smo srečanje dobile z igro v obrambi. Z dobro obrambo smo namreč nadoknadile tisto visoko razliko (13:19, op. a.). V ekipi se med seboj odlično razumemo in to se potem pozna tudi na samem parketu. Sicer pa imamo s Krko vedno napete dvoboje, enkrat slavijo one, enkrat me, razlika pa nikoli ni visoka. Vsekakor pa moram pohvaliti tudi publiko, ki je bila proti Krki izjemna. Veliko lažje je namreč igrati, če je na tribunah dobro vzdušje."
Rokomet • 1. B SRL (m)
Spodrsljaj proti borbenim gostom iz Železnikov
Velika Nedelja Carrera Optyl -Alples Železniki 23:23 (13:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec, Kaučič, Majcen, Hanželič 2, Horvat, Bezjak, Vesel-ko 5, Preac (13 obramb), Ivančič 7, Tušak 6, Dogša, Lorenčič, Meško 1, Špindler 2, D. Zorec, P. Zorec. Trener: Milan Baklan.
Po bledi predstavi roko-metašev Velike Nedelje proti Dolu so številni privrženci pričakovali zmago proti trenutno zadnjeuvrščeni ekipi iz Železnikov. Vendar so bili borbeni in nepopustljivi Gorenjci trd oreh in na koncu bližje uspe-
hu, če v domačih vratih ne bi blestel Tadej Preac. V zelo izenačenem prvem polčasu si nobena ekipa ni uspela priigrati večje prednosti. Domačini so si najvišje vodstvo priigrali v 19. minuti, ko je bil rezultat 9:6. Gostje so se pokazali kot nepopustljiva ekipa in do konca prvega dela uspeli vodstvo obrniti v svoj prid, saj so za en gol vodili do zadnjih sekund, ko so domači izenačili na končnih 13:13.
Tudi drugi polčas se je začel podobno kot prvi, saj je bil rezultat izenačen do 37. minute, ko je bilo 16:16. Sledilo je pet-minutno obdobje, ko so domači z delnim izidom 4:0 povedli z 20:16. Razliko treh do štirih
Rokomet • 2. SRL (m)
golov so uspešno držali do 51. minute in vodstva 23:19. Vsi v dvorani so pričakovali mirno končnico tekme, vendar so gostje v zadnjih minutah pokazali borbenost, ki bi lahko bila vzor marsikateri ekipi. Vodstvo domačih je počasi kopnelo, vrstile so se tehnične napake, sledili so „prisiljeni" streli, svoje sta dodala še neprepričljiva sodnika in v 58. minuti so gostje iz 7-metrovke izenačili na 23:23. V zadnjih dveh minutah so bili bližje zmagi gostje, vendar je popolno presenečenje preprečil vratar Tadej Preac, ki je vse napake soigralcev v napadu popravljal z neverjetnimi obrambami.
Danilo Klajnšek
1. B SRL (m)
Zmagi Drave in Gorisnice odličen obet pred lokalnem derbijem
Nova Gorica - Drava Ptuj 27:31 (12:15)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 4, Maroh, Verdenik 8, Bezjak 5, Janže-kovič, Požar 1, Sabo 2, Čeh 1, Pukšič 5, Horvat 1, Ferk 2, Bedenik, Zolar 2. Trener: Tomi Matjašič
Rokometaši Drave nadaljujejo z dobrimi predstavami, kar se pozna tudi na lestvici, saj po 7. odigranem krogu zasedajo mesta tik pod vrhom lestvice. Tokratna »žrtev« mladih ro-kometašev v modrem je bila ekipa iz Nove Gorice, ki doma igra bolje kot v gosteh, kar pa ni bilo dovolj za uspeh proti Štajercem.
Prej kot same tekme pa se moramo dotakniti sodnikov, saj dvojica Šebek - Voglar ni bila niti približno kos svoji nalogi. Sodila sta v škodo obeh ekip, jezili so se eni in drugi. Na srečo so bili v petek ptujski rokometaši toliko boljši tekmec, da sodnika nista mogla vplivati na končni rezultat, vsekakor pa se bodo morali odgovorni zamisliti in prvi vrsti odgovoriti na vprašanje, ali so na parketu glavni igralci ali pa je parket pista za paradi-ranje slabih sodniki. Številne nespametne poteze, razbijanje
igre, nerazumljive odločitve, katerim so se smejali igralci obeh ekipi in tudi gledalci, so pač zaznamovali srečanje med Goričani in Ptujčani in le sreči se gre zahvaliti, da se na omenjenem srečanju, ki so ga ves čas imeli pod kontrolo gostje, ni nihče poškodoval.
Vodstvo 3:2 za domačine je bilo edino vodstvo za ekipo Nove Gorice na srečanju, vse ostalo pa je bilo v domeni Roberta Bezjaka in druščine. Ti so prvič občutneje povedli 4:8
2. SRL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Brežice -Moškanjci Gorišnica 24:29, Nova Gorica - Drava Ptuj 27:31, Mitol Sežana - Arcont Radgona 25:30, Pomurje - Črnomelj 21:19, Radeče MIK Celje - Slovenj Gradec 21:25.
1.	SL. GRADEC 2011 7	7	0	0 14
2.	RADEČE MIK CELJE 6	5	0	1 10
3.	MOKERC IG 6	5	0	1 10
4.	DRAVA PTUJ 6	4	119
5.	MOŠKANJCI - GOR. 6	4	0	2	8
6.	ČRNOMELJ 7	4	0	3	8
7.	BREŽICE 6	2	0	4	4
8.	ARCONT RADGONA 6	2	0	4	4
9.	MITOL SEŽANA 7	2	0	5	4
10.	NOVA GORICA 6 2 0 4 4
11.	POMURJE 6 114 3
12.RUDAR	6 10 5 1
13.	COL	5 0 0 5 0
v 13. minuti, razlika pa nato do konca polčasa ni nikoli padla pod dva zadetka v prid gostov. Drugi del so modri pričeli odlično, naredili delni izid 0:3 (12:18), kar je Primorcem še dodatno otežilo nalogo. V 45. minuti so »dravaši« povedli 18:26 in srečanje je bilo odločeno. Trener Drave Tomi Matjašič je nato od svojih varovancev zahteval strpno, počasnejšo in pametno igro, saj ni želel, da se v tekmi, ki sta jo krojila sodnika, kdo poškoduje. Njegovo varovanci so njegove zamisli izpolnili in se na Ptuj vrnili z zmago 27:31, kar je imeniten obet pred srečanjem 8. kroga, ko se bodo modri podali na najbližje gostovanje v Gori-šnico, kjer se bodo pomerili z lokalnim rivalom Moškanjci-Gorišnico.
Drava je še enkrat več dokazala da ob stoodstotnem pristopu vsakega igralca lahko premaga vsakega tekmeca v ligi, zato bodo tudi proti sosedom zaigrali na zmago, obenem pa si želijo čim večje podpore s tribun. Srečanje bo nekaj posebnega tudi za mladega ptujskega stratega Tomija Mtajašiča, saj prihaja ravno iz Gorišnice, kjer je tudi napravil
REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Alples Železniki 23:23, Cerklje - Grča Kočevje 29:28, Slovan - Sviš Pekarna Grosuplje 29:39, Dobova - Dol TKI Hrastnik 31:31, Škofljica - Sevnica 25:38. Srečanje Celje Pivovarna Laško B - Grosuplje bo v sredo, 14. 11.
1.	SEVNICA	6 6	0	0	12
2.	SVIŠ GROSUPLJE	6 5	0	1	10
3.	CELJE PIVO. LAŠKO	5	3	117
4.	ŠKOFLJICA	6 2	3	1	7
5.	DOL TKI HRASTNIK	6 2	2	2	6
6.	V. NEDELJA C. O.	6 2	2	2	6
7.	GRČA KOČEVJE	6 2	1	3	5
8.	CERKLJE	6 2	1	3	5
9.	SLOVAN	6 1	2	3	5
10.	GROSUPLJE 5 2 0 3 4
11.	DOBOVA	6 0 3 3 3
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 6 0 1 5 1
svoje prve rokometne korake, sedaj pa bo proti »svojim« vodil ekipo iz najstarejšega slovenskega mesta.
tP
Brežice - Moškanjci GoriSnica 24:29 (11:12)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Preac, Firbas 4, Pravdič 1, Dimec 1, Vincek, Lukaček, Gerčar, Lozinšek 2, Balas 1, Arnuš 5, Valen-ko 1, Bedrač 4, Zorli 1, Petek 9, B. Bratuša. Trener: Sebastijan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so v Brežicah veljali za favorita za končni uspeh, kar so tudi upravičili, oda pot do zmage ni bila lahka. Domačini so se predvsem v prvem polčasu dobro upirali in gostje nikakor niso mogli narediti večje razlike v svojo korist (polčas 11:12)
Tudi prvih deset minut igre v drugem polčasu je minilo v podobnem tonu; tako je bil v 40. minuti rezultat izenačen na 14:14. Po tem izenačenju je sledil pravi juriš gostov, ki so bolje zaigrali v obrambi. Tako sta imela lažje delo tudi vratarja, ki sta zaustavila nekaj zaporednih napadov domačinov in z delnim izidom 0:5 so Gorišničani prišli do vodstva 14:19. To pa je bilo dovolj za mirnejše nadaljevanje, saj domačini niso mogli resneje ogroziti zmage gostov. Za njih je to dobra najava za sobotni derbi v Gorišnici, ko gostijo sosede iz Ptuja.
DK
Kegljanje • 1. B SKL (ž), 3. SKL - vzhod (m)
Z zmago v Gorici zapustile zadnje mesto
Sedmi krog je ptujskim kegljav-kam in kegljačem prinesel polovični uspeh. Dekleta so gostovala v Novi Gorici in dosegla drugo prvenstveno zmago, ki jih je oddaljila od zadnjega mesta. Sam dvoboj se ni najbolje pri-

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
čel za gostje iz Ptuja, ki so po prvih dveh tekmovalkah zaostajale 0:2. Nato je sledilo dobro igranje preostale četverice in gostje so dobile vse naslednje štiri dvoboje, ter se veselile uspeha. Očitno je sedaj led dokončno prebit in bodo Ptujčanke v nadaljevanju lahko igrale bolj sproščeno.
Fantje so bili neuspešni v Lendavi, pri vodeči Nafti. Zmagi sta dosegla Drago Arnuš in Janez Čuš. Najboljši rezultat za goste je sicer dosegel Dani Kozoderc, vendar ga je tekmec kljub temu ugnal za 12 kegljev.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Gorica
-	Drava Deta Center 2:6, Miklavž
-	Slovenj Gradec 6:2, Trebnje - Radenska 5:3, Novo Mesto - Lanteks II. 0:8, Šoštanj - Impol 5:3.
1.	LANTEKS II.	7	6	0 1	12
2.	TREBNJE	7	5	0 2	10
3.	MIKLAVŽ	7	5	0 2	10
4.	RADENSKA	7	4	12	9
5.	IMPOL	7	3	13	7
6.	ŠOŠTANJ	7	3	0 4	6
7.	SLOVENJ GRADEC	7	2	14	5
8.	DRAVA DETA CENTER7	2	0 5	4
9.	NOVO MESTO	7	2	0 5	4
10.	GORICA	7	115	3
GORICA - DRAVA DETA C. 2:6 ( 3185 - 3237)
DRAVA DETA CENTER: Kramber-ger 503, Kozoderc 520, Bombek 540, Plajnšek 579, Krušič 570, Fridl 525
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 7. KROGA: Nafta -Drava Deta Center 6:2, Prepolje -
Gašper 5:3, Radenska -	Ceršak 5:3,
Konjice - Petrol 3:5,	Rile	Servis -	Lokomotiva 1:7
1.	NAFTA 7	6	0 1	12
2.	PREPOLJE 7	5	0 2	10
3.PETROL	7	3	2 2	8
4.	RADENSKA 7	4	0 3	8
5.GAŠPER	7	3	13	7
6.	KONJICE 7	3	0 4	6
7.	DRAVA DETA CENTER7	3	0 4	6
8.	CERŠAK 7	2	14	5
9.	RILE SERVIS 7	2	0 5	4
10.	LOKOMOTIVA 7	2	0 5	4
NAFTA - DRAVA DETA C. PTUJ 6:2 (3238 - 3060)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 546, Žnidarič - Murko 449, Čuš 542, Premzl - Vogrin 474, Kozoderc 556, Čeh 493.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje • DP
Minin tretji nastop in tretja zmaga
Mina Markovič je v Škofji Loki slavila še na tretji letošnji tekmi državnega prvenstva.
V soboto je v Škofji Loki potekala četrta letošnja tekma za državno prvenstvo v težavnostnem plezanju. To je ena od slovenskih paradnih disciplin v svetovnem merilu, saj predvsem Mina Markovič in Maja Vidmar dosegata letos na tekmah svetovnega pokala izjemne rezultate. Omenjeni plezalki sta bili v ospredju tudi v dvorani Poden v Škofji Loki, čeprav je bila konkurenca nevarno blizu ... Ptujčanka Mina Markovič, članica plezalnega kluba 6b Ptuj, ki je trenutno najboljša svetovna plezalka (na lestvici IFSC zaseda 1. mesto pred Korejko Kimovo), je na „domačem plezališču" (v Škofji Loki trenira pod vodstvom Romana Krajnika) znova dokazala, da je v izjemni formi. V obeh nastopih, v kvalifikacijah in v finalu, je splezala najvišje
in slavila tretjo letošnjo zmago v tekmah DP (na tekmi v Trbovljah ni nastopila). Ta jo je utrdila v vodstvu, saj ima pred Vidmarjevo 65 točk naskoka.
V Škofji Loki je znova presenetila Jera Lenardič, ki je še drugič zapored na tekmah DP osvojila 3. mesto. Zadnja, peta tekma v letošnjem DP bo na sporedu 2. decembra v Kranju.
JM
Skupni vrstni red	
(4/5 tekem):	
1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj)	300
2. Maja Vidmar (PK Škofja Loka)	235
3. Tina Šušteršič (AO Kranj)	213
4. Asja Gosar (PK Divača)	175
5. Živa Ledinek (AK Ravne)	173
6. Katja Kadič (ŠPK A. Kokalja)	171
7. Katarina Fon (AO Kranj)	157
8. Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalja)	154
Rezultati tekme DP v Škofji Loki:
	kvalifikacije		finale
1. Mina Markovič	PK 6b Ptuj	40 +	42 +
2. Maja Vidmar	PK Škofja Loka	33	32 -
3. Jera Lenardič	AO Kranj	33 -	31 -
4. Asja Gosar	PK Divača	32 +	28 -
5. Katja Kadič	ŠPK Andreja Kokalja	33 -	20
6. Maja Šuštar	ŠPO Domžale	32	20
7. Ajda Rojc	PK Škofja Loka	32	20 -
8. Anja Šerbinek	APD Kozjak Maribor	33 -	15
Rokomet • Martinov turnir
Veterani Velike Nedelje zmagovalci
V sklopu praznika svetega Martina so veterani Ormoža na Hardeku gostili tradicionalni turnir veteranov. Skupaj je nastopilo 32 rokometašev, ki so odigrali tri tekme z igralnim časom 2 x 20 minut. Sodniško nalogo je opravljal Peter Zor-li. Največ so pokazali veterani Velike Nedelje, ki so lažje od pričakovanega ugnali Ormo-žane in Moškanjci Gorišnico. Najboljši strelec turnirja je bil Ormožan Silvo Kirič, najboljši vratar pa Andrej Vaupotič (V. Nedelja). Po koncu turnirja, ko so se marljivo zbirali vtisi s turnirja, so gostitelji vse udeležence pogostili z bogračem in dobro kapljico.
Rezultati:
Ormož - M. Gorišnica 25:21
(12:12), Ormož - V. Nedelja 13:19 (7:10), M. Gorišnica - V. Nedelja 22:26 (10:16)
Vrstni red:
1. V. Nedelja 4 (45:35), 2. Ormož 2 (38:40), 3. M. Gorišnica 0 (43:51)
Postave
Ormož: Šulek, Krstič, Juršič 3, Dajčbauer 4, Prapotnik 3, N. Potočnjak 6, Hedžet 1, A. Po-točnjak 8, Kirič 11, Grabovac 2.
M. Gorišnica: R. Sok, Petek, Žnidarič 7, M. Šandor 1, F. Šan-dor 9, Kostanjevec 9, Kovačec, Pravdič 5, A. Sok, Roškar, Maj-cenovič 9, Ranfl 3.
V. Nedelja: Vaupotič, Ku-mer 3, Cvetko 1, Šoštarič 8, Pla-ninc 9, Kokol 7, Lah 7, Marin 3, Kosi 7.
UK
Tenis • TK Terme Ptuj
V Budimpešti četrtfinale za Nino
V Budimpešti je od 1. do 5. novembra potekal mladinski ITF turnir 5. kategorije, na katerem je nastopilo tudi nekaj slovenskih igralk in igralcev: Nina Potočnik (spremljal jo je trener v TK Terme Ptuj Goran Djurdjevič), Ana Oparenovič, Sara Palčič in Maks Tekavec. Ti so na turnirju z imenom Grand Slam Park Cup 2011 iskali nove točke za lestvico ITF in jih tudi dobili ...
Članica TK Terme Ptuj Nina Potočnik je nastopila med posameznicami in v dvojicah s Saro Palčič. Med posameznicami je najprej zabeležila dve zmagi: ugnala je Nemko Liso Ponomar (6:3, 6:4) in Madžar-ko Dorottyo Jonas (4:6, 6:2, 6:2). Slednja je bila 5. nosilka turnirja in je dve leti starejša
od Nine (letnica 1995). V četr-tfinalu je bila Ninina tekmica domačinka Dalma Galfi, ki je v 1. krogu že gladko izločila 3. nosilko. Galfijeva je ugnala tudi Potočnikovo (3:6, 5:7) in na koncu brez izgubljenega niza osvojila turnir. Še največ iger je izgubila prav proti Nini ...
Med pari sta Nina in Sara izgubili v 1. krogu, saj je Nina začutila bolečino v rami in ni nadaljevala s polno močjo.
Goran Djurdjevič: »Turnir je bil odlično zaseden, saj je v tem letnem času ponudba skromnejša. Nina je odlično začela močan turnir, nato pa med igro dvojic začetila bolečine v ramenu. Brez tega bi bila končna zmagovalka verjetno drugačna ...«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
Tenis • Zimska liga
2. liga
Rezultati 2. kroga: Duras Projekt
-	TK Skorba 0:3 (Kos - Zebec 8:9, Majcen - Ules 6:9, Šteger/Gavez -Hazimali/Berlak 4:9), PSS Ptuj - TK Štraf 2:1 (Belšak - Brlek 9:4, Čeh
-	Cajnkar 9:6, Vamberger/Čajič -Cajnkar/Brlek 2:9; TK Skorba Gad
-	Veterani 1:2 (Šuntner - Pušnik 2:9, Šlamberger - Merc 1:9, Ogrinc/ Drobnič - Mazera/Tumpej 9:3).
V drugem krogu 2. lige je ekipa Veteranov premagala TK Skorbo Gad in vodi na lestvici skupaj s TK Skorba. Slednja je visoko ugnala ekipo Duras Projekt, čeprav so bili posamezni dvoboji zelo izenačeni.
TK Štraf je izgubila z ekipo	PSS, s
čimer je prvenstvo	naredila	še bolj izenačeno.
1.	TK SKORBA	5	50
2.	VETERANI	5	48
3.	TK ŠTRAF	4	46
4.	PSS PTUJ	3	40
5.	TK SKORBA GAD	1	31
6.	DURAS PROJEKT	0	28
1. liga
Pari 2. kroga (sobota, 12. 11.): ob 8.30: TC Goja - Straf Skorba, TK Šumari - Hiša Kager. Prosta je ekipa Trgovine Jager.
JM
Šahovski kotiček
Druga članska liga vzhod: ptujska ekipa druga z enakim številom točk kot zmagovalci
To soboto se je končalo tekmovanje v drugi članski ligi zahod, ki je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije potekalo vse od 28. maja (v štirih vikendih in v organizaciji štirih izvajalcev: Zagorja, Dravograda, Frama in Maribora). Med devetimi ekipami se je odlično odrezala ekipa Šahovskega društva Tehcenter 2, ki je kljub zmagi v zadnjem krogu proti prvemu favoritu, ŽŠK Maribor, z enakim številom točk kot zmagovalci pristala na 2. mestu.
Ptujski šahisti, ki so bili po začetnem ratingu na 5. mestu, so sedemkrat zmagali, enkrat pa izgubili. Najvišjo zmago 6:0 so zabeležili v tretjem krogu proti ekipi ŠK Brežice, edini poraz pa so doživeli v 7. krogu proti ekipi ŠK Gambit iz Maribora. Za slednjo je po dolgem času ponovno nastopil nekdanji član ŠD Ptuj Albin Žganec, ki je bil na prvi šahovnici boljši od MM Anite Vrabič. Ekipa ŽŠK Maribor se je tako uvrstila v prvo člansko ligo vzhod, tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale, vse sodelujoče pa pisna priznanja.
Za ekipo ŠD Tehcenter Ptuj so nastopili: Anita Vrabič, ki je zbrala 3,5 točke iz 7 partij, Žan Belšak 4,5 (6), Janko Bohak 5 (7), Martin Majce-novič in Klemen Janžekovič po 3,5 (6), Stanko Nikolič 5,5 (8), Viktor Napast 4 (6) in Branko Orešek 1,5 (2).
Končni vrstni red: 1. ŽŠK MB 14 (35,5), 2. ŠD Tehcenter Ptuj 14 (31), 3. ŠD Fram 12 (29,5), 4. ŠK Zagorje 7 (23), 5. ŠD Sl. Konjice 7 (22,5), 6. ŠK Gambit MB 8 (22), 7. KOŠK Dravograd 4 (20,5), 8. ŠK Brežice 4 (16), 9. ŠD Lendava 2 (16).
Silva Razlag
Strelstvo m 2. turnir Pokala SZS - Kidričevo
Domačini presenetili z 2. mestom v 1. B ligi s puško
Pretekli konec tedna je bilo v Športni dvorani Kidričevo znova vse v znamenju športnega strelstva z zračnim orožjem, saj je domače Strelsko društvo Kidričevo po izvedbi zelo uspešnega 20. DP v aprilu tokrat organiziralo še 2. turnir Pokala Strelske zveze Slovenije, kjer je v članski in mladinskih državnih ligah nastopalo skoraj 400 strelcev iz celotne Slovenije.
Največja pozornost prvemu - sobotnemu dnevu tekmovanja gre vedno obema najmočnejšima 1. A državnima ligama s puško in pištolo. V prvem finalu s puško smo bili priča slavju nefavoriziranega zmagovalca, mnogokrat z zračno puško že odpisanega Rajmon-da Debevca, ki je po kvalifikacijah dosegel 395 krogov, boljši rezultat pa si je s 396 krogi priborila le njegova klubska so-tekmovalka pri Olimpiji Živa Dvoršak. Za končno zmago pa sta se bojevala Debevec in grosupeljska strelka Renata Ora-
žem Vršič, ki je pokazala najboljše streljanje v finalu s 104,8 kroga in se do končnega 2. povzpela iz kvalifikacijskega 6. mesta. Ekipno je slavila Olim-pija pred Grosupljem in Tišino. V 1. A DL s pištolo pa smo bili priča mladostni strelski razpoloženosti, ki ji niso mogli parirati niti najbolj prekaljeni strelski mački. Posamično zmago si je v končnem obračunu
1. A liga pištola		točke	10.	SK Moris KR Kočevje 11.	SD Gorenja vas	1G41 1G38	6 3
	krogi		12 SD Liboje	99T	3
1. SD Jože Kerenčič	114G	30	Posamični rezultati strelcev:		
2. SK Brežice	1124	16	1. Petra Dobravec, Železniki	383	S2
3. SD Duš. Pož. Rečica	1121	17	2. Kevin Venta, Kovinar Ormož	381	S2
4. SK Petlja Ptuj	111S	19	3. Klemen Tomaševič, Železniki 3T4		S4
5. SD Štefan Kovač	11G6	14	8. Jurček Lamot, Kidričevo	369	3G
6. SD Grosuplje	11GS	12	16. Grega Novak, Kovinar Ormož 361		18
7. SD Juršinci	11GS	18	26. Uroš Mohorko, Kidričevo	3SG	9
8. SD Marok Sevnica	1G96	14	28. Mateja Levanič, Kov. Ormož 347		S
9. SD Slovenske Konjice	1G94	7	34. Igor Premužič, Kidričevo	322	G
10. SD Mrož Velenje	1G8T	4			
11. SD Kamnik	1G8S	10	1. B liga puška		
12. SD Kopačevina	1G82	3		krogi 1166	točke
Posamični rezultati strelcev:			1. SD Triglav Javornik		3G
1. Rožle Repič, Kamnik	382	52	2. SD Kidričevo	1146	1S
2. Aleks. Ciglarič, J. Kerenčič	383	41	3. SD Vremščica VB	1141	11
3. Srečko Vidmar, SK Brežice	38G	37	4. SD Trzin	1139	18
4. Boštjan Simonič, J. Kerenčič 379		48	5. SD TS Ormož	113T	14
8. Simon Simonič, Jože Kerenčič 378		24	6. SD Elektro Maribor	113S	14
10. Matija Potočnik, Petlja Ptu	3T6	36	7. SD Mrož Velenje	113S	8
12. Ludvik Pšajd, Juršinci	3TS	33	8. SD Kovinar Ormož	113S	1T
13. Majda Raušl, Petlja Ptuj	3T4	31	9. SD Postojna	1133	9
24. Mirko Moleh, Juršinci	366	19	10. SD Mesto Ljutomer	1124	13
2S. Robert Šimenko, Petlja Ptuj 36S		1	11. SD Tabor Ježica	1122	1G
26. Rok Pučko, Juršinci	364	11	12. SD Gorenja vas	1116	S
1. B liga pištola			Posamični rezultati strelcev: 1. Luka Resman, Triglav Javornik 390		SG
1. SD Železniki	krogi	točke	2. Gašper Bernot, Triglav Jav.	389	43
	1G98	30	3. Uroš Mohorko, Kidričevo	388	4S
2. SD Škofja Loka	1G91	22	5. Jan Šumak, Kovinar Ormož	386	4G
3. DSBV Izola	1G9G	19	7. Aleš Pernat, Kidričevo	38S	2G
4. SD Kovinar Ormož	1G89	21	13. Boris Hergula, TS Ormož	381	13
5. SD Domžale	1G88	15	15. Tadej Horvat, TS Ormož	38G	29
6. SD Olimpija	1GTT	12	25. Barbara Muhič, TS Ormož	3T6	4
7. SD Vremščica	1G6T	14	26. Melanie Habjanič, Kov. Ormož 376		8
8. SD Trzin	1G66	9	30. Teja Sagadin, Kidričevo	3T3	G
9. SD Kidričevo	1G41	10	31. Petra Vernik, Kovinar Ormož 373		G
finala z desetim strelom priboril Kamničan Rožle Repič, ki je v kvalifikacijah s 382 krogi dosegel 1 krog slabši dosežek od miklavškega strelca Aleksandra Ciglariča, vendar si je kljub temu z dobrim streljanjem v finalu priboril zmago s prednostjo 1,4 kroga. Uspeh ekipe Jožeta Kerenčiča, ki je prepričljivo slavila tudi ekipno zmago s 1140 krogi, pa sta dopolnila še četrto uvrščeni Boštjan Simonič, ki je izpadel šele po dodatnem razstreljeva-nju v 8. strelu proti Brežičanu Srečku Vidmarju, in osmou-vrščeni Simon Simonič s 379 in 378 krogi. Med ptujskimi strelci, ki so v ekipni razvrstitvi s 1115 krogi osvojili 4. mesto, je bil najbolj razpoložen Matija Potočnik, ki je s 376 krogi osvojil 10. mesto, Majda Rau-šl in Robert Šimenko pa sta s 374 in 365 krogi osvojila 14. in 25. mesto. Juršinska ekipa je s 1105 krogi osvojila 7. mesto, med posamezniki se je najvišje uvrstil Ludvik Pšajd s 375 krogi na 12. mesto, Mirko Mo-leh in Rok Pučko pa sta s 366 in 364 krogi osvojila 24. in 26. mesto.
Veliko presenečenje za vse kidričevske ljubitelje strelstva pa je pripravila domača ekipa SD Kidričevo v 1. B DL s puško, saj je kot novinka v ligi dosegla dobrih 1146 krogov in si že po drugi tekmi priborila prve stopničke ter osvojila 2. mesto. K uspehu domačega kolektiva z več kot 60- letno tradicijo pa sta največ prispevala mlada strelca Uroš Mohorko, ki je s 388 krogi osvojil 3. mesto, in Aleš Pernat, ki je s svojim rekordnim dosežkom 385 krogov dosegel 5. rezultat dneva. Dobro je nastopala tudi tretja kidričevska mladinka Teja Sa-
gadin, ki je s 373 krogi osvojila 30. mesto. Ekipno uvrstitev iz prvega turnirja so izboljšali tudi strelci Tovarne sladkorja Ormož, ki so s 1137 krogi osvojili 5. mesto, najboljša posameznika pa sta bila Boris Hergula in Tadej Horvat, ki sta s 381 in 380 krogi osvojila 13. in 15. mesto, pokalno točko pa si je za 25. mesto priborila tudi Barbara Muhič s 376 krogi. Najmlajša ekipa 1. B DL s puško, SD Kovinar Ormož, je s 1135 krogi osvojila 8. mesto, v skupnem seštevku je uvrščena na visoko 3. mesto, med posamezniki pa se je najbolje odrezal Jan Šumak, ki je s 386 krogi osvojil 7. mesto.
V	1. B DL s pištolo se je med posamezniki znova zelo visoko zavihtel Kovinarjev strelec Kevin Venta, ki je s 381 krogi še drugič v sezoni osvojil 2. mesto, premoč pa je moral priznati samo najboljši strelki dneva s pištolo Petri Dobra-vec iz Železnikov, ki je zmagala s 383 krogi. Zelo dobro se je za domačo ekipo Kidričevega, ki je v ekipni razvrstitvi s 1041 krogi osvojila 9. mesto, odrezal tudi Jurček Lamot, ki je s 369 krogi pristal na 8. mestu, medtem ko sta preostala kidriče-vska strelca Uroš Mohorko in Igor Premužič s skromnima dosežkoma 350 in 322 krogov osvojila 26. in 34. mesto. Ekipa Kovinarja je osvojila 4. mesto, zraven Vente pa sta v ekipi nastopala še Grega Novak in Mateja Levanič, ki sta s 361 in 347 krogi pristala na 16. in 28. mestu.
V	nedeljo so v Kidričevem nastopali še pionirji, kadeti in mladinci, o njihovih dosežkih pa bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Na Muti zmagali brez izgubljenega dvoboja
REZULTATI 5. KROGA: Muta -Ptuj 0:5, Flnea Maribor - Ilirija 5:1, Tempo Velenje - Kema Puconcl I. 1:5, Krka - Kema Puconcl II. 5:2, Sobota - Edlgs Mengeš 5:3.
1.	FINEA MARIBOR	5	5	0 10
2.	PTUJ	5	4	18
3.	SOBOTA	5	4	18
4.	KEMA PUCONCI I.	5	3	2 6
5.	TEMPO VELENJE	5	3	2 6
6.	KRKA	5	3	2 6
7.	EDIGS MENGEŠ	5	2	3 4
8.	KEMA PUCONCI II.	5	14 2
9.	I LIRIJA	5	0	5 0
10.	MUTA	5 0 5 0
Muta - Ptuj 0:5
Petar - Pavlč 1:3, Poročnik - Slo-dej 2:3, Kraser - Piljak 1:3, Poročnik - Pavlč 2:3, Petar - Piljak 1:3.
V tekmi 5. kroga 1. moške nami-znoteniške lige so igralci Ptuja lažje od pričakovanj ugnali domačo Muto. Pri gostiteljih je izstopal Ožbej Poročnik, ki je proti Maticu Slodeju (letos prišel prav z Mute) in Bojanu Paviču odigral pet nizov, vendar obakrat izgubil. Tudi v ostalih srečanjih so se domačini po svojih najboljših močeh upirali ptujski trojici, a je ta odigrala izjemno zbrano in zabeležila najvišjo možno zmago.
Danilo Piljak: „Največ težav nam je povzročal Poročnik, ki pa obakrat ni vzdržal pritiska petega niza. Matic in Bojan sta proti njemu odigrala zbrano v končnici in to je bilo dovolj za zmago. Še vedno se nahajamo tik pod vrhom lestvice, kar je vsekakor dober občutek in dober obet pred nadaljevanjem."
JM, DK
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj)
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Zavrč + Stojnci : Bistrica + Grad = 12:1
3. SNL - vzhod:
izjemen preobrat Malečnika
Strelci so bili v predzadnjem jesenskem krogu v 3. ligi vzhod izjemno razpoloženi, saj so dosegli kar 33 zadetkov (skoraj 5 na tekmo). Mreže so mirovale le na srečanju med Kovinarjem iz Štor ter Zrečami. Najbolj razpoloženi so bili nogometaši Zavrča, ki so Bistričanom nasuli kar 7 zadetkov. Tudi nogometaši Stojncev so v nedeljo dosegli svojo najvišjo zmago letos in ekipo Grada še bolj učvrstili na zadnjem mestu. Ekipa iz Veržeja je v „prostem padu", saj je izgubila še tretjič zapored. 12. krog je zaznamoval tudi prvi poraz ekipe iz Dravograda, ki jo je doma pred 400 gledalci na samem koncu tekme ugnalo moštvo Tromejnik G-Kalamar. Čarda je v prekmurskem obračunu s 3:0 odpihnila Rakičan, ki je le še bleda senca ekipe iz začetka prvenstva. Gledalci v Odrancih so videli kar 7 zadetkov, toda na žalost poraz domače ekipe, ki jo je s 3:4 ugnal Malečnik. Ob polčasu so domačini vodili kar 3:0, v drugem pa je sledil fenomenalen preobrat ekipe iz predmestja Maribora.
REZULTATI 12. KROGA: Zavrč - AHA EMMI Bistrica 7:0 (2:0), Teh-nostroj Veržej - Paloma 2:3 (0:1), Kovinar Štore - Zreče 0:0, Čarda -Rakičan 3:0 (1:0), Tromejnik G Kala-mar - Koroška Dravograd 3:2 (1:2), Stojnci - Grad 5:1 (3:0), Odranci -Malečnik 3:4 (3:0).
1.	ZAVRČ	12	11	1	0 45:11 34
2.	K. DRAVOGRAD	12	6	5	1 21:14	23
3.	MALEČNIK	12	5	5	2	23:18 20
4.	ČARDA	12	6	2	4	23:20 20
5.	TROMEJNIK	12	6	0	6 19:232	18
6.	A. E. BISTRICA	12	6	0	6 19:28 18
7.	KOVINAR ŠTORE 12	5	2	5	19:19	17
8.	ZREČE	12	5	2	5	11:14	17
9.	STOJNCI	12	5	1	6 22:22	16
10.	TEH. VERŽEJ	12	4	3	5	17:17	15
11.	PALOMA	12	4	1	7	18:15	13
12.	ODRANCI	12	4	0	8	20:27	12
13.	RAKIČAM	12	2	3	6	18:31	9
14.	GRAD	12	2	1	9	16:30	7
STOJNCI - GRAD 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 P. Pernek (1.), 2:0 Arsič (11.), 3:0 Janžekovič (27. iz 11-m), 4:0 Ljubec (70.), 4:1 Krpič (77.), 5:1 P. Pernek (80.).
STOJNCI: Vitez, Kokot (od 72. Ro-škar), Fridauer, Golob, Janžekovič, Dugolin, P. Pernek, Korez (od 45. P. Meznarič), Ljubec, Milošič, Arsič (od 65. Magdič). Trener: Boris Klinger.
Stojnci bo nedvomno ena izmed tistih ekip, ki bo bližajoči se jesenski del prvenstva sprejela z mešanimi občutki. V sami končnici jesenskega dela so namreč v odlični formi, saj so v zadnjih štirih krogih osvojili kar 10 točk. Tokrat so doma pred prezeblimi 150 gledalci na kolena spravili nebogljeni Grad, ob večji angažiranosti domačih igralcev pa bi po visokem vodstvu že tako visoka zmaga bila še izdatnejša.
Sam začetek se je za ekipo izpod Borla začel sanjsko: že v 1. minuti je prodor po desni zaključil G. Pernek in zadel za 1:0. Vsi gledalci še niso bili na svojih mestih, ko so domačini vodili že 2:0: Dugolin je v 11. minuti izvajal prosti strel, vratar Prekmur-cev Klemenčič je žogo na kratko odbil, „odbitek" pa je v prazno mrežo pospravil Arsič. Tudi po zadetku so varovanci Borisa Klingerja še naprej narekovali oster tempo, ki mu nebogljeni gostje (za njih nastopa tudi Gorazd Gorinšek, nazadnje član ptujske Drave) niso bili kos. V 27. minuti je tako bilo že 3:0. Črno-beli so v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavili Arsiča in sodnik Mežnar je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec z enajstih metrov je bil Janžekovič. Do konca prvega dela smo nato videli še nekaj poskusov domače enajsterice, zadnjeuvršče-na ekipa na lestvici pa v tem delu igre sploh ni resneje zapretila. Tudi
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NS Drava Ptuj (na fotografiji Damjan Antolič, modri dres) so v derbiju na domačem igrišču klonili proti Smarju.
na začetku drugega polčasa se je nadaljevala prevlada rumeno-črnih, ki pa je niso kronali z zadetkom. Ta je nato spet prišel ravno v obdobju, ko so Prekmurci postajali enakovredni in nevarnejši. Po podaji Dugolina je namreč v 70. minuti iz bližine zadel Ljubec. Visoka prednost je nekoliko uspavala domače igralce, ki so v samem zaključku nastopili ležerno, kar so igralci Grada izkoristili za dosego častnega zadetka. Najlepši trenutek na srečanju smo videli v 85. minuti, ko so Prekmurci žogo po kotu Stojncev le na kratko odbili, ta je prišla do Primoža Perneka, ki je z 20-ih metrov udaril „iz prve" in dosegel pravi „evrogol", saj je žoga zletela pod stičišče vratnice in prečke.
V	zadnjem jesenskem delu prvenstva bodo v soboto rumeno-črni gostovali v Slovenski Bistrici.
ZAVRČ - AHA EMMI BISTRICA 7:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Murat (22.), 2:0 Šnajder (38.), 3:0 Murat (51.), 4:0 Darmopil (70.), 5:0 Veselič (86.), 6:0 Marinič (87.), 7:0 Letonja (90.).
ZAVRČ: Golob, Lenart, Fridl (od 46. Matjašič), Murko, Rumež, Ku-serbanj (od 54. Letonja), Darmopil, Šnajder (od 54. Veselič), Gabrovec, Marinič, Murat. Trener: Miran Emer-šič
AHA EMMI BISTRICA: Stegne J., Avguštin, Hren, Korošec, Hočevar, Mlinar (od 57. Levart), Ramot, Raz-boršek, Stegne A., Ploj (od 71. Lukic), Frelih (od 77. Iršič). Trener: Igor Vorih
Derbi 12. kroga med vodilnim Zavrčem in do tega kroga tretjeuvr-ščeno ekipo iz Slovenske Bistrice so prepričljivo dobili domačini. Še več, predvsem v drugem polčasu smo gledali igro mačke z mišjo, domačim je uspevalo praktično vse, kar so si zamislili, vendar je v isti sapi potrebno dodati, da so tudi Bistriča-ni imeli nekaj zrelih priložnosti, za nameček pa so zastreljali še enajstmetrovko, tako da njihovi napadalci v soboto resnično niso imeli svojega dne. Kakih 200 gledalcev je glasno zaploskalo nogometašema obeh ekip, domačinom zaradi pravljičnega števila zadetkov, gostom pa zaradi dejstva, da so v Zavrč prišli „igrat" nogomet in se niso tako kot večina ekip „zacementirali" v svoj kazenski prostor.
Domačini so krenili odločno, si priigrali nekaj obetavnih situacij, a zadeli šele v 22. minuti, ko je „da-rilo" gostujočega vratarja izkoristil Murat. V 38. minuti, minuto po tem, ko so gostje po naključju zadeli okvir domačih vrat, smo videli akcijo Fri-dl-Marinič-Šnajder, pri čemer je slednji zadel za 2:0. V sami končnici tega dela igre je domači čuvaj mreže Golob zakrivil enajstmetrovko nad Plojem, vendar je strel Mlinarja iz bele točke mojstrsko ubranil ter tako popravil svojo napako.
V	drugem delu je bila premoč do-
mačih še nekoliko bolj izrazita. V 51. minuti je nov poklon vratarja Bistrice Jureta Stegneta, ki v soboto ni bil razpoložen za igro, izkoristil Murat za visokih 3:0. V 70. minuti je lep zadetek zabil Darmopil, žoga se je namreč od prečke odbila za hrbet vratarja rdečih. V 78. minuti je za Bi-stričane po protinapadu Lukic zgrešil prazna vrata, kazen pa je bila vzgojna - domačini so v izteku tekme zadeli še trikrat. Najprej Veselič iz bližine, nato je za „teniških" 6:0 poskrbel Marinič, v zadnji minuti pa je končni izid srečanja z lepim strelom postavil Letonja. Varovanci Mirana Emeršiča bodo v zadnjem, 13. jesenskem krogu, gostovali pri ekipi Koroške Dravograda, ki zaseda 2. mesto na lestvici, tako da srečanje lahko upravičeno poimenujemo derbi jeseni.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
Šmarje odneslo tri točke s Ptuja
Dvanajsti krog v Štajerski nogometni ligi je prinesel nekaj zanimivih srečanj. Na Ptuju so nogometaši iz Šmarja premagali domačo Dravo in so sedaj sami na vrhu prvenstvene razpredelnice. Pridružila bi se jim lahko Tehnotim Pesnica, ki pa so jo popolnoma nadigrali nogometaši iz Podvinc, vendar osvojili samo točko, saj so zadetek prejeli minuto pred koncem srečanja. Toda tudi točka je bila dovolj, da so se premaknili na tretje mesto in imajo več od sosedov s Ptuja. V soboto pa bo veliki derbi v Podvincih.
REZULTATI 12. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Šmarje pri Jelšah 1:2 (1:1), Tehnotim Pesnica - Podvinci Beto-narna Kuhar 1:1 (0:1), Carrera Optyl Ormož - Koroške gradnje 4:3 (2:1), Peca - Šoštanj 4:1 (2:0), Pohorje -MU Šentjur 5:0 (2:0), Tezno Maribor
-	Boč Poljčane 4:3 (1:1), Marles hiše
-	Krško B 3:1 (1:1).
1.	ŠMARJE PRI J. 12	9	3	0	36:10	30
2.	TEH. PESNICA 12	8 3	1	33:14	27
3.	PODVINCI B. K. 12	8 1	3	30:14	25
4.	NŠ DRAVA PTUJ 12	7	3	2	33:12	24
5.	POHORJE 12	7	0	5	28:21	21
6.	MARLES H. ( -1) 12	7	1	4	18:18	21
7.	PECA 12	5	1	8	17:24	16
8.	ŠOŠTANJ 12	3	4	5	21:21	13
9.	KOROŠKE GR. 12	3	4	5	18:20	13
10.	TEZNO MB 12	4	1	7	19:27	13
11.	MU ŠENTJUR 12	4	1	7	22:34	13
12.	KRŠKO B 12	3	1	8	8:21	10
13.	C. O. ORMOŽ 12	3	1	8	12:34	10
14.	BOČ POLJČANE12	0	2	10	10:35	2
TEHNOTIM PESNICA -PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 D. Petrovič (28. iz 11-m), 1:1 Vajs (8. iz 11-m) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela, Topolovec, Lah,
Juršek (od 76. Haušovec), Belšak, Požegar, D. Petrovič (od 86. Čeh), R. Petrovič, Toplak (od 68. Kokot), Vin-diš. Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - KOROŠKE GRADNJE 4:3
(2:1)
STRELCI: 0:1 Pritržnik (1), 1:1 Mlinarič (18.), 2:1 Štiberc (43.), 2:2 Stopajnik (56.), 3:2 Mlinarič (74. iz 11-m), 3:3 Stopajnik (78.), 4:3 Ci-merman (87.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Ko-stič, Jurčec, Kardum, Strmšek, Lah (od 57. Srša) Podplatnik (od 60. Perger, od 89. Kirbiš), Mlinarič, Po-platnik (od 76. Cimerman, Govedič, Štiberc (od 89. Podgorelec), Kolarič. Trener: Drago Posavec.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ - ŠMARJE PRI JELŠAH 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Antolič (4.), 1:1 Vra-ničar (23.), 1:2 Čaks (69.).
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Kočar (od 63. Zagoršek), Topolnik (od 83. Kajzer), Kancler (od 83. Goričan), Roškar, Wagner, Antolič, Zdovc, Gril (od 59. Pukšič), Nežmah, Druzovič. Trener: Tomislav Grbavac.
Neučinkovitost mladih nogometašev Drave, izključitev Zdovca in poplačana potrpežljivost gostov so osnovne značilnosti derbija štajerske lige, ki so ga z rezultatom 2:1 dobili igralci Šmarja pri Jelšah. Ti so bili v prvem polčasu v zelo podrejenem položaju, saj so Ptujčani pokazali razigrano, hitro in kombinatorno igro. Z njo so si pripravili veliko lepih priložnosti, ki pa so jih zgrešili Kočar, Nežmah in Antolič. Slednji je že v 4. minuti domače popeljal v vodstvo, potem ko je s približno 25 metrov ostro streljal in premagal v nadaljevanju odličnega vratarja Pepelnaka. Ta se je s svojimi izvrstnimi obrambami zares izkazal, medtem ko tega ne moremo dejati za domačega vratarja Simoniča. V 23. minuti je po predlož-ku z leve strani želel žogo izbiti, vendar ga je preskočil Vraničar in gostje so iz prvega pravega strela izenačili. Pred zadetkom in po njem so dravaši igrali zelo zavzeto, za celoten potek pa je bila odločilna 42. minuta. Takrat je Neskič naredil grob prekršek nad Zdovcem, slednji pa je tekmeca nespametno udaril in glavni sodnik Veselič mu je pokazal rdeči karton. Ta trenutek je obrnil potek srečanja v prid gostom, ki so v drugem delu zaigrali veliko bolj ofenzivno, medtem ko so se Ptujčani z igralcem manj organizirano branili in čakali na hitre nasprotne napade. Teh ni bilo veliko, edino resnejšo priložnost za NŠ Drava je imel po prostem strelu Topolnik, vendar je preslabo zadel žogo. Gostje so že v 47. minuti nakazali, da bodo šli po vse tri točke, potem ko je Nestič zgrešil stoodstotno priložnost. Šmarje je popolnoma prevzelo pobu-
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Središča ob Dravi (zelena dresa) so na Hajdini pokazalo izjemno učinkovitost.
do nad igro in v 69. minuti se je Čaks po hitri kombinaciji znašel sam pred Simoničem in s strelom pod njim postavil končni rezultat 2:1. Do konca tekme so bili aktivnejši gostje, ki so zadeli še dve prečki in domačinom niso dali veliko možnosti za izenačenje rezultata.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
Središče čez Hajdino na vrh
REZULTATI 12. KROGA: Hajdi-na - Središče 2:7, Oplotnica - 1 A Avto Gerečja vas 1:2, Videm - Lovrenc 2:1, Podvinci Agrocenter Ptuj - Apače 2:2, Skorba - Bukovci 0:7, Gorišnica - Rogoznica 3:1, Makole -Dornava Vrtnarstvo Kovačec 2:2.
1.	SREDIŠČE	12	9	2	1 36:9	29
2.	VIDEM	12	9	1	2	34:23	28
3.	HAJDINA	12	9	1	2	33:23	28
4.	1 A GER. VAS	12	7	1	4	28:17	22
5.	OPLOTNICA	12	6	3	3	28:17	21
6.	GORIŠNICA	12	4	3	5	21:26	15
7.	BUKOVCI	11	4	2	5	23:22	14
8.	PODVINCI A. P.	12	3	4	5	25:25	13
9.	APAČE	11	2	5	4	21:23	11
10.	ROGOZNICA 12 2	5	5	14:20 11
11.	LOVRENC 12 2	4	6	8:21 10
12.	SKORBA 12 3	1	8	18:40 10
13.	DORNAVA V. K. 12 2	3	7	19:29	9
14.	MAKOLE 12 2	3	7	18:31 9
MAKOLE - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Šuen (6.), 1:1 Stojn-šek (22.), 2:1 Fras (48.), 2:2 Vajs-kopf (67.)
OPLOTNICA - 1A AVTO GEREČJA VAS 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Višnar (62.), 0:2 Novak (64.), 1:2 Obrovnik (90.) HAJDINA - SREDIŠČE 2:7 (1:4) STRELCI: 0:1 Habjanič (5.), 0:2 Habjanič (9.), 0:3 Habjanič (28.), 1:3 Flajsinger (33.), 1:4 Ivanuša (44.), 1:5 Habjanič (55.), 1:6 Sakelšek (78.), 1:7 Lesjak (85.), 2:7 Mlinarič (88. iz 11-m).
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -APAČE 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Verlak (6.), 1:1 Halužan (7.), 2:1 Brumen (47.), 2:2 Verlak (58.) SKORBA - BUKOVCI 0:7 (0:2)
STRELCI: 0:1 Strelec (25.), 0:2 Kosec (42.), 0:3 Šterbal (51. iz 11-m), 0:4 Ostroško (56.), 0:5 Kosec (62.), 0:6 Meznarič (71.), 0:7 Šmigoc (73.)
VIDEM - LOVRENC 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Drevenšek (63.), 1:1 Bedrač (85.), 2:1 Pal (93.)
GORIŠNICA - ROGOZNICA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kolar (43.), 1:1 Ri-žnar (48.), 2:1 Zavec (70.), 3:1 Zavec (83.)
2. liga MNZ Ptuj:
remi na derbiju med Majšperkom in Tržcem
REZULTATI 11. KROGA: Majšperk
-	Tržec 1:1, Markovci - Cirkulane 7:3, Leskovec - Spodnja Polskava 0:2, Grajena - Zgornja Polskava 1:0, Podlehnik - Pragersko 3:0, Hajdoše
-	Slovenja vas 0:0.
1.	TRŽEC	11 10	1	0	50:8	31
2.	MAJŠPERK	11 10	1	0 37:5	31
3.	CIRKULANE	11 7	0	4	34:25	21
4.	MARKOVCI	11 6	1	4	31:20	19
5.	HAJDOŠE	1 6	1	4	28:25	19
6.	PODLEHNIK	11 4	4	3	19:15	16
7.	SP. POLSKAVA	11 4	2	5	16:21	14
8.	SLOVENJA VAS	11 3	3	5	13:17	12
9.	PRAGERSKO	11 3	1	7	13:26	10
10.	GRAJENA 11 3 0 8 11:30 9
11.	LESKOVEC 11 1 2 8 8:31 5
12.	ZG. POLSKAVA 11 0 2 9 10:47 2 HAJDOŠE - SLOVENJA VAS 0:0 GRAJENA - ZGORNJA POLSKA-
VA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Belšak (70.) MAJŠPERK - TRŽEC 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Kovačič (63.), 1:1 Svenšek (85.)
MARKOVCI - CIRKULANE 7:3 (3:2)
STRELCI: 1:0 Horvat (7.), 2:0 Štumpf (14.), 2:1 Starčič (17. iz 11-m), 2:2 Kelc (25.), 3:2 Horvat (33.), 4:2 Petrovič (52. iz 11-m), 5:2 Strelec (62.), 6:2 Strelec (68.), 6:3 Kelc (84.), 7:3 Strelec (86.)
PODLEHNIK - PRAGERSKO 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Trebša (34.), 2:0 Fe-guš (73.), 3:0 Arnuš (88.)
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Tržca (na fotografiji) je z remijem proti Majšperku ohranila vodilni položaj na lestvici 2. lige.
Ptuj • Pogovor z upokojenim zdravnikom Antonom Kolesarjem
Tudi lepa beseda je lahko zdravilo
Konec junija letos je aktivno delo zdravnika sklenil prim. mag. Anton Kolesar, dr. med., specialist, ki je zadnjih 12 let delal kot zdravnik v Domu upokojencev Ptuj. To delo mu je leta 1999 predlagala Metka Petek Uhan, takratna predstojnica službe zdravstvenega varstva odraslih v Zdravstvenem domu Ptuj, danes pa njegova direktorica. Ponudbo je sprejel; delo s starejšimi mu je vedno predstavljalo velik izziv, četudi gre za zahtevno delo, ki ob strokovnem znanju zahteva tudi veliko potrpežljivosti, komunikacije in empatije.
Foto: Črtomir Goznik
Prim. mag. Anton Kolesar je zdravnik že polnih 47 let; zadnjih 12 let je skrbel za zdravje stanovalcev ptujskega doma upokojencev.
Ob prihodu v ptujski ZD je Anton Kolesar najprej delal v borčevski ambulanti. Ob koncu aktivne delovne dobe je želel nekaj svojih dragocenih izkušenj iz svojega dela predstaviti tudi javnosti. Zanimivo je, da se je v okviru svojega strokovnega dela ukvarjal tudi s samomori.
Glede na to da se tudi Slovenci vse bolj staramo, bo potrebno geriatriji - zdravstveni skrbi za starejše - v bodoče posvetiti še več pozornosti kot doslej, prav tako pa okrepiti tudi druge službe, ki bodo v starosti lahko v podporo starostnikom, pravi novopečeni upokojeni zdravnik.
Od zdravništva pa se prim. Anton Kolesar še ni v celoti poslovil, še vedno pomaga in dela nekaj ur tedensko v okviru podjemne pogodbe v zunanjih splošnih ambulantah Zdravstvenega doma Ptuj - v Zgornjem Leskovcu in Žetalah, ker želi s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami še nekaj časa pomagati pri ohranjanju in krepitvi zdravja prebivalcev tega območja. Vse pa je odvisno od zdravja in teže let, pravi.
Po 47 letih zdravniškega dela je še vedno predan svojemu poklicu: „Mislim, da je to poklic, ki človeka lahko osreči; gre za poslanstvo, vživeti se v človeka in mu pomagati." Po mamini strani, ki je bila rojena v Velikem Kamnu na Kozjanskem, ima slovenske korenine. Leta 1925 se je mama kot mlado dekle zaposlila v Zagrebu, kjer je spoznala moža, Antonovega očeta, ki je bil tik pred zaključkom študija na pravni fakulteti. Kot družina so živeli na Hrvaškem, Anton pa je edini od otrok od štirih bratov, ki je prišel v Slovenijo in s svojo materjo na nek način zaprl življenjski krog njihove
družine v Sloveniji. Hišo si je zgradil v Velikem Okiču, saj so ga Haloze že od nekdaj navdihovale. Stanovanje na Ptuju je prepustil hčerki, absolventki pravne fakultete v Mariboru.
Anton Kolesar je srečen, da je delal v Ptuju - v enem od najbolj urejenih upokojenskih domov v Sloveniji, o čemer pričajo številna priznanja in certifikati kakovosti. Za to je zaslužen celoten kolektiv z direktorico mag. Kristino Dokl na čelu. Dom upokojencev Ptuj je velika in dinamična delavnica, v kateri se stalno nekaj dogaja. V njem poteka vrsta aktivnosti, od informativnih do družabnih in do različnih prireditev. Od skupinskih terapijskih aktivnosti prim. Kolesar izpostavlja skupinsko telovadbo, vaje za krepitev spomina, animacije za stanovalce z diagnozo demence in druge terapevtske skupine stanovalcev, ki imajo težave zaradi odvisnosti od alkohola, pa terapijo z živalmi in podobno. Individualne terapijske aktivnosti izvajajo fiziotera-pevti in delovni terapevti po individualnih načrtih, ki jih določa osebni zdravnik ali fiziater.
Anton Kolesar je kot zdravnik delal v enoti Doma upokojencev na Ptuju in v enoti v Muretincih. Povprečna starost skupno 544 stanovalcev je okrog 80 let, več kot 90 let ima 77 stanovalcev, to je 14 odstotkov, najstarejša stanovalka pa je dopolnila 102 leti.
Staranju prebivalstva še večja pozornost
Anton Kolesar pravi, da je Slovenija že zdavnaj presegla proces staranja populacije, ki se začne, ko je delež starejših od 65 let večji od 12 odstotkov. Evropske
projekcije kažejo, da se bo staranje prebivalstva, kot smo mu bili priča doslej, še intenzivneje nadaljevalo. Že leta 2060 bo imela Stara celina več kot 30 odstotkov starejših od 75 let, delež prebivalcev, starih nad 80 let, pa se bo z zdajšnjih 4,4 odstotka povzpel na 12,1 odstotka. Tudi stoletniki ne bodo več nobena izjema. Vse to so dejavniki, poudarja dr. Kolesar, ki jim bo družba morala v bodoče posvetiti še več pozornosti:
„Geriatrija se vse bolj razvija in postaja v medicini vse pomembnejša. Ni presenečenje, da je našla svoje mesto v dodiplomskem študiju medicine in v številnih podiplomskih izpopolnjevanjih. V času, ko sem jaz študiral, tega še ni bilo."
Starost je sama po sebi fiziološki proces, ki prinaša s seboj številne spremembe, postopno popuščanje posameznih organov in organskih sistemov ter številne kronične bolezni. Tako ni redkost, da starejša oseba jemlje hkrati 8 do 10 in celo več različnih zdravil. Učinek zdravil je pri starejših pogosto močnejši in traja dlje časa, zaradi zmanjšane funkcije ledvic je upočasnjeno odstranjevanje zdravil iz organizma, ki se izločajo skozi ledvice. Ker se v starosti tudi v jetrih zmanjša presnavljanje, je odmerjanju zdravil potrebno posvetiti posebno pozornost. Resne težave pa lahko na-
stopijo zaradi neželenih interakcij med posameznimi zdravili, zato je v terapiji pri starejših potrebno skrbno izbirati zdravila, pozorno spremljati terapijo, jo prilagajati in tudi spremeniti v primeru, ko pride do resnih stranskih učinkov, pojasnjuje prim. Anton Kolesar.
Ob fiziološkem procesu, povezanem s starostjo, pa velja opozoriti tudi na psihične spremembe, ki jih ta povzroča:
„S starostjo se po 65. letu starosti značilno povečuje tveganje za razvoj kronične napredujoče možganske bolezni - demence, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, učne in računske sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Njen vzrok zaenkrat še ni znan.
Med pogostejše oblike demence sodi tudi vasku-larna demenca, ki nastane kot posledica sprememb na žilnem sistemu, na primer pri hipertonikih (bolnikih z zvišanim krvim tlakom), sladkorni bolezni ali zviša-nih vrednostih holesterola, trigliceridov ali pri osebah, ki so prebolele eno ali več možganskih kapi. Danes je na voljo vrsta zdravil, t. i. an-tidementivov, ki demence sicer ne zdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in
začasno izboljšajo simptome bolezni. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, ko so zdravila tudi učinkovitejša. Terapijo uvaja psihiater ali nevrolog, nadaljuje pa jo lahko tudi osebni zdravnik.
Pri starejših med duševnimi motnjami izstopajo motnje razpoloženja, predvsem depresija kot rezultat prepletanja mnogih dejavnikov, na primer genetskih, telesnih bolezni in funkcionalne prizadetosti, različnih življenjskih okoliščin in drugo. Depresija je pomemben dejavnik samomorov v starosti; pogosto je prikrita, običajno povezana s pritožbami o nespečnosti, izgubo telesne teže, različnimi telesnimi težavami. Velikokrat je neprepoznavna, zato tudi nezadostno zdravljena. Sam prihod v dom upokojencev je za starostnika neka velika sprememba v življenju in večkrat povzroči prilago-ditvene motnje," je prim. Kolesar povedal o psihičnih spremembah v starosti.
Delo s starejšimi je zahtevno
Delo zdravnika v domu upokojencev se razlikuje od običajnega dela v splošni zdravstveni ambulanti, ima nekatere posebnosti, kot so vsakodnevne vizite na oddelkih in obravnave ob postelji nepokretnih ali težko pokretnih stanovalcev v primeru akutne bolezni ali poslabšanja stanja
kroničnih bolezni. V zvezi s tem sodeluje z oddelčnimi sestrami, podobno kot v bolnišnicah. Zdravnik tudi določa indikacije za izvajanje stopnje zdravstvene nege, na koncu poda informacije in se posvetuje s svojci. Že ob prihodu v dom upokojencev s pregledom ugotavlja zdravstveno stanje novega stanovalca, ocenjuje pa tudi njegove psihofizične rehabilitacijske potenciale. Pri tem mu je v pomoč stalni konziliarni psihiater, dobrodošel pa bi bil tudi stalni konziliarni fiziater, da bi se čim prej začelo ustrezna fizikalna terapija, o delu zdravnika s stanovalci doma upokojencev pove prim. Anton Kolesar:
„Skratka, delo s starejšimi je zahtevno, pestro in zahteva od zdravnika ob strokovnem znanju tudi veliko potrpežljivosti, komunikacije in empatije - vživljanja v njegovo usodo, počutje, stanje .... Pri starejših je pogosteje zaznati asocialnost, poslabšano komunikacijo, pogosto se počutijo osamljeni, četudi ne živijo sami. Zaradi tega potrebujejo veliko pogovorov, podpore, veliko je treba delati na zaupanju. Tudi beseda je večkrat zdravilo. Končni cilj zdravstvene službe v domu upokojencev je vzdrževati dobro zdravje stanovalcev čim dalj, s tem pa prispevati k boljši kvaliteti njihovega življenja. Delo s starejšimi me je osrečevalo, tako kot vse moje dosedanje zdravniško delo. Če bo le mogoče, bi rad bil še nekaj časa v stiku s pacienti in stroko."
Pri 73 letih je prim. Kolesar še poln življenja, vitalnosti in optimizma, ki ga deli z družino. Uživa v urejanju okolice, v svojih brajdah, sadovnjaku, pogosto ga vleče k računalniku in dobri knjigi. Trenutno so to dela filozofa Slavoja Žižka; jazz in evergrini pa so njegov repertoar pri igranju klavirja. Mama je namreč v času njegovega otroštva vztrajala, da so si vsi sinovi ob fakultetni izobrazbi pridobili tudi glasbeno znanje. Vitalnost ohranja tako s fizičnim kot umskim delom ter skrbjo za zdrav način življenja, saj pravi, da se mora vse na nek način uravnovesiti.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
Ptuj • Sodelovanje Ekonomske šole Ptuj z Univerzo v Mariboru
»
Ce ideja zaigra, kapital zapleše
«
Ekonomska šola Ptuj je v oktobru za dijake drugih letnikov v okviru predmeta podjetništvo in v sodelovanju s Tovarno pod-jemov Maribor organizirala motivacijski podjetniški delavnici z naslovom »Zakaj postati podjetnik?« in »Elementi obetavne podjetniške ideje«.
Tovarna podjemov je podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, ki predstavlja pomemben element v sistemu za podporo podjetništva v severovzhodni Sloveniji in je osredotočen predvsem na podpiranje idej, ki izhajajo iz univerzitetnega okolja, sodeluje pa tudi s profesorji in dijaki srednjih šol.
Cilji delavnic so navdušiti mlade za poklic podjetnika in jih seznaniti z osnovnimi podjetniškimi vsebinami, graditi pouk na podjetniških znanjih in izboljšati strokovno usposobljenost na področju podjetništva. Ta znanja in spretnosti dijakom dajejo te-
melje za uspešno pripravo na samostojno podjetniško pot in uspešno vodenje podjetja.
Delavnica je sestavljena iz več sklopov, vsak sklop vsebuje tako teoretični kot tudi praktični del usposabljanja. Dijaki so v okviru predmeta podjetništva obiskali podjetnika iz svoje okolice, kjer so se soočili z realnim poslovnim svetom, podjetnika predstavili sošolcem, nato pa s podjetniškim svetovalcem iz Tovarne podjemov Urbanom Lapajnetom odkrivali elemente dobre poslovne ideje in spoznali bistvo pregovora: »Če ideja zaigra, kapital zapleše.« Ideja je tako rezultat
Dunaj • Ptujska vina z novimi odličji
Zlato in srebro za pullus
Ptujska klet je bogato bero že osvojenih priznanj in nagrad za svoja vina Pullus konec minulega tedna obogatila še s paleto novih nagrad; tokrat so jih prejeli na mednarodnem dunajskem ocenjevanju vin AWC Vienna 2011.
Foto: arhiv ES Ptuj
Utrinek z delavnice: dijaki 2.a G, profesorica mag. Vesna Trančar in Urban Lapajne (Tovarna podjemov Maribor)
Ocenjevanje 9.632 vin, ki jih je na ocenjevanje posredovalo 1.487 proizvajalcev iz 36 držav in s petih kontinentov, je potekalo anonimno v skladu z mednarodno točkovno lestvico. Strokovno žirijo so sestavljali tako domači kot svetovni enologi, vinski strokovnjaki, some-ljeji, gostinci, vinski trgovci in strokovni novinarji. Izmed vseh vzorcev je strokovna komisija po enomesečnem ocenjevanju na višji šoli zavoda za vinarstvo v Klosterneuburgu izbrala 100 najboljših vinarjev. Ptujska klet je bila edini predstavnik slovenskih vinarjev na tradicionalnem osmem dunajskem ocenjevanju vin, na katerem se je letos predstavila s tremi vini: pullus, sladki, G
2009, ki je v kategoriji sušenih vin in jagodnih izborov osvojil drugo mesto, s tramincem, G 2009, in sovinjonom, G 2010.
Slavnostna podelitev priznanj je potekala v dunajski mestni hiši na gala prireditvi AWC Vienna. Ptujska klet je poleg drugega mesta v kategoriji sušenih vin in jagodnih izborov s svojo blagovno znamko Pullus osvojila še tri zlata priznanja: za pullus, sladki, G 2009, pullus renski rizling, suhi jagodni izbor, 2008, pullus sovinjon, 2010, ter tri srebrna priznanja: za penino pullus rosé, 2009, pullus cuvée, 2009 in pullus traminec, G 2008. Nagrado za pullus, sladki, G 2009 so podelili glavnemu enologu ptujske kleti Bojanu Kobalu.
Bojan Kobal je ob tem poudaril: „Vsaka nagrada je potrditev ne le za Ptujsko klet, temveč predvsem za regijo in seveda za Slovenijo. V Ptujski kleti smo ponosni na vsak dosežek in z letošnjo nagrado na AWC Vienna smo se lahko ponovno prepričali, da s svojim trudom sežemo tudi izven meja naše vinorodne dežele."
Nagrad in priznanj je bil nadvse vesel tudi direktor Ptujske kleti Alojz Erlač, ki je ob tem poudaril, da je kontinuirano osvajanje odličij le še en dokaz pravilne poslovne usmeritve družbe v kakovost, napovedal pa je tudi, da bodo nove polnitve letnika 2011 kmalu na trgovskih policah.
SM (vir: Dialog)
najvišje umske sposobnosti človeka. Od ideje in prave izbire časa je odvisen uspeh in obstoj podjetja na trgu. Svoje sposobnosti so dijaki preizkušali prav v iskanju svoje poslovne ideje.
Na ekonomski šoli Ptuj si prizadevamo spodbujati pod-
jetnost in kreativnost mladih pri iskanju inovativnih, obetavnih poslovnih idej, hkrati pa želimo nadgraditi strokovna znanja podjetništva. Z delavnicama »Zakaj postati podjetnik?« in »Elementi obetavne podjetniške ideje« želimo prispevati k dvigu ravni
podjetniške kulture, povečati strokovno usposobljenost na področju podjetništva, dijake pa pripraviti na morebitno samostojno podjetniško pot. Dijaki imajo priložnost, da v okviru delavnic in aktivnih metod poučevanja pri podjetništvu stopijo korak bliže k realnemu poslovnemu okolju, si razvijejo podjetniško kulturo, pridobijo strokovno znanje za razvoj podjetništva in s tem prepoznajo nove zaposlitvene priložnosti.
V naslednjem šolskem letu bo naša šola nadaljevala zastavljene cilje omenjene delavnice na področju kreiranja poslovnega načrta, kjer bodo dijaki v učnem okolju razvijali podjetne, organizacijske in vodstvene lastnosti, se navajali na timsko delo s prevzemanjem vlog v timu, vključno z vodenjem sebe in drugih. Nove učne strategije bodo razvijale sposobnosti kompleksnega mišljenja, veščine procesiranja informacij ter prepoznavanje lastne poklicne zmožnosti. S podobnimi aktivnostmi želi Ekonomska šola Ptuj v sodelovanju z Univerzo v Mariboru dati svoj prispevek k spodbujanju sodelovanja med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom ter z razvitimi programi povečati samoza-posljivost mladih.
Mag. Vesna Trančar, profesorica na Ekonomski šoli Ptuj in Višji strokovni šoli Ptuj
ŠfajeHAka budilka
89,8 98,(2 104,3 M h
Foto: Dialog
Bojan Kobal, Andrej Sajko in Vinko Mandl so se na dunajskem ocenjevanju vin veselili treh srebrnih in treh zlatih priznanj.
j^oófuXajte naó tudi na ipietu: www. radíio-ptii'p
6i
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (30.)
Nazaj v »lovely« Blenheim
Vzhodna obala je precej bolj umirjena in tudi kraji so za spoznanje drugačni. Iz Du-nedina smo se odpravili na polotok Otago, ki je pravi raj za ljubitelje pingvinov in albatrosov. Po dolgem času nam je
Proti koloniji morskih levov
spet zagodlo vreme, saj se je po dežju spustila gosta megla, da ni bilo mogoče videti kolonij pingvinov ob obali, ko pa smo hoteli malce raziskovati na črno, pa je že prihitel neki možakar s kupom papirjev, češ
da je to privatna zemlja in bla bla bla ... Ja, pa kaj so pingvini podpisali, da so njegova last ali kaj? Malce slabe volje smo se ustavili še na kavi, potem pa napotili proti severu.
Timaru in Oamaru sta mesti, ki sta zelo čudno razporejeni. Ponavadi imavsako mesto neko obvoznico ali glavno cesto, ki gre hitro skozi, tu pa je kar bilo treba zavijati sem ter tja, da si končno prečkal celotno naselbino. Nič posebnega nista. Bila je nedelja, in ker smo morali opraviti približno 500 km vožnje, smo se za kratko ustavili pri Christchurchu, ki ga je le nekaj tednov poprej pošteno streslo, nato pa je padla ideja, da bi šli malce v toplice. Sicer malo s poti se je nahajalo naselje Hanmer Springs, znano po gejzirjih in termalnih vrelcih. Od vsakodnevnega pohajanja in spanja v šotoru smo bili res utrujeni in varianta s termalnimi bazeni se je zdela fantastična. Noter smo prihrumeli kot trije razbojniki, nato pa smo se raztepli vsak v svoj masažni bazen. Mislim, da se potem nismo videli ves dan, vsak se je »cartal« po svoje. Tam smo se kar dolgo zamudili, zato je vožnja nazaj potekala po temi. Največja omejitev hitrosti je na Novi Zelandiji 100 kilometrov na uro, ki sem se je seveda držal, a kaj ko so me suvereno za-
čeli prehitevati že tovornjaki. Kaj si nor! Tu namreč nimajo prepovedi vožnje za tovorna vozila med vikendi, sploh pa ne na višku turistične sezone, zato si tovornjakarji lahko privoščijo takšne dirke. Meni je bilo vseeno, pa še utrujen sem bil od vožnje, a na koncu se mi je izplačalo. Za večerne dirke po praznih cestah namreč vedo tudi policaji, saj smo vsakih nekaj kilometrov srečali vozilo z merilnikom hitrosti in ustavljenim kakšnim tovornjakom. Ja, ni milosti s policaji.
Pozno zvečer smo prispeli v Blenheim. Marka in Borisa sem odložil pri bajti mojega bivšega šefa Ašiša, ki je bil sicer indijskega porekla in ga jaz nisem preveč maral, ampak kolegi so najeli njegovo hišo, on pa jim je obljubil delo. Lepo je bilo spet videti stare sodelavce, ki so se imenovali kar »Mitchell team«, saj je bajta stala na Mitchellovi ulici. Nekaj teh »patronov« sem že omenil, drugi pa so bili podobne sorte. Jaz sem si zatočišče našel na Lucasovi ulici, kjer je stanoval tudi Oto iz Slovenije in mi obljubil, da se lahko nekaj dni »švercam« pri njih. Ko sem prispel, sem le debelo pogledal, saj sem tam poznal kar nekaj ljudi. Blenheim je malo mestece, in ker smo popotniki odprte sorte, smo vsi takoj vedeli, da smo se enkrat že nekje seznanili. V tej bajti sem ostal najprej nekaj dni na črno, kot radi rečemo, nato pa sem se vselil tudi uradno. Lastnik je bil češkega porekla, starejši imigrant, imel pa je kar precej zvez v mestu. Iz principa nisem hotel delati za tega mojega Ašiša, ker so mi šli ti nevedni in neuki Indonezijci, ki so se igrali nadzornike, že malce na jetra, pa sem raje doma urejal fotografije s popotovanja in pridno pošiljal domov maile.
Slišal sem se tudi z Andrejo in Mikijem. Ustavila sta se v Kaikuri, ki je obalno mestece kakšnih sto kilometrov od Blenheima. Surfanje, kajaki, izleti z ladjo, vse to lahko tam počneš, moja prijatelja pa sta se odpravila plavat z delfini. Noro. Te živali so najbolj živahne zgodaj zjutraj, plavajo v jatah, zato jih ni težko izslediti. Z ladjo te peljejo na morje, in ko skočiš v vodo, moraš nekako pritegniti njihovo pozornost, zato ljudje v vodi plešejo, pojejo in spuščajo različne glasove. Izkušnjo sta opisala kot nepozabno. Tudi jaz se bom ob prvi priliki odpravil poskusit, sem sklenil.
Oglasil se mi je tudi Slovenec Rok, ki sem ga spoznal pred meseci v Taurangi. Bil je na izletu po Južnem otoku in pravkar na poti v Blenheim. Tudi z njim sva že dlje časa planirala popotovanje, a se nekako ni poklopilo. Fino, končno bo spet eno srečanje Slovencev. Seveda smo takoj spet splani-rali eno avanturo. Jaz sem imel čas, ostali pa tudi, zato smo se dogovorili, da se dobimo v Abel Tasmanu. Nekateri Kiviji ga še videli niso, jaz pa sem se namenil tja že tretjič. Rok, Oto in jaz smo si naredili zaloge hrane, se zjutraj fajn napokali in štartali v nove zmage.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Morski levi se ne pustijo motiti.
Foto: Dani Zorko
Prelepa obala je stalnica na Novi Zelandiji.
Foto: Dani Zorko
Raziskovalni center za kraljeve albatrose
Torek, 8. november
Danes goduje Bogomir.
1331 so na saboru v Svrčinu Srbi okronali sina kralja Dušana Štefana za kralja Srbije, starega kralja pa so zaprli v grad Zvečan in ga zadavili. 1656 se je rodil angleški astronom Edmund Halley. Določil je tir zelo svetlega kometa iz leta 1682, ki se imenuje po njem in ima obhodno dobo 76 let. 1793 je na pobudo slikarja Davida pariški Konvent sprejel sklep, s katerim je Louvre postal javen, za ljudstvo dostopen muzej. 1847 se je rodil britanski pisatelj Bram Stoker, avtor priljubljene grozljivke o transilvanskem vampirskem grofu Drakuli.
1900 se je rodila ameriška pisateljica Margaret Munnerlyn Mitchell, avtorica
romana o ameriški državljanski vojni V vrtincu.
1922 se je rodil južnoafriški kirurg Cristhiaan Barnard, ki je izvedel prvo
uspešno presaditev srca pri človeku.
Sreda, 9. november
Danes goduje Teodor.
392 je rimski cesar Teodizij prepovedal poganske igre, med njimi tudi olimpiado in čaščenja bogov in dal zapreti vsa svetišča. Pod njim je pred 12 leti postala krščanska vera uradna rimska religija. 1201 se je rodil Robert de Sorbon, kanonik rotterdamske cerkve v Parizu. Leta 1253 je ustanovil kolegij za ubožne študente bogoslovja, ki je kasneje postal kot teološka fakulteta osnova za znamenito pariško univerzo Sorbono.
1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev 1883. 1918 je nemški cesar Wilhelm II. iz svoje belgijske rezidence v Spaju sporočil, da se odpoveduje prestolu. Od takrat je Nemčija republika. 1938 se je zgodila nemška »kristalna noč«. Nacistične skupine so načrtno z eksplozivom napadle in razbile judovske sinagoge, hiše in trgovine. 1989 so začeli podirati berlinski zid, ki ga je zgradila Nemška demokratična republika avgusta 1961, da bi preprečila množično uhajanje ljudi na Zahod. 1993 so med boji med hercegovskimi Hrvati in vladnimi vojaki Bosne in Hercegovine porušili v starem jedru Mostarja znameniti most iz sredine 16. stoletja.
Četrtek, 10. november
Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
1483 se je rodil nemški verski reformator in začetnik protestantizma Martin Luther.
1795 se je rodil veliki nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller. 1888 se je rodil eden največjih sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev, v čigar biroju so razvili vrsto letal, tudi prvo nadzvočno potniško.
1925 se je rodil angleški filmski igralec Richard Burton. Umrl je leta 1984.
1975 je po 320 letih zapustila Portugalska Angolo.
1989 je po množičnih demonstracijah proti komunistični vladavini odstopil
Todor Živkov, ki je 35 let vodil bolgarsko Komunistično partijo.
Petek, 11. november
Danes goduje Martin.
Danes je svetovni dan boja proti odvisnosti in svetovni dan mladine.
1215 se je začel četrti lateranski cerkveni zbor, ki je uvedel obvezno vsakoletno spoved in obhajilo.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
1918 Avstrija je postala demokratična republika.
1965 je britanska kolonija Rodezija enostransko razglasila samostojnost.
1975 je postala Angola samostojna država.
1595 se je rodil »prvi zgodovinar slovenskega rodu«, jezuitski pater Martin Bavčer. Napisal je Zgodovino Norika in Furlanije, latinski tekst, obsegajoč deset knjig.
Sobota, 12. november
Danes goduje Emil.
1459 je bila ustanovljena baselska univerza.
1755 se je rodil pruski general Gerhard Johann David von Scharnhorst, ki je
razvil sodoben sistem generalštabnega poveljevanja v vojski.
1840 se je rodil začetnik sodobnega kiparstva Auguste Rodin.
1866 se je rodil kitajski državnik in revolucionar Sun Jatsen, prvi predsednik
Republike Kitajske.
1927 so v boju za Leninovo nasledstvo izključili iz sovjetske komunistične partije Leva Trockega.
1995 so hrvaški slavonski Srbi in Hrvati podpisali sporazum o mirni rešitvi hr-vaško-srbskega spora. Po izteku dogovorjenega časa je dobila Hrvaška nazaj ozemlje Slavonije, to je območjem, na katerem so Srbi razglasili odcepitev. Nedelja, 13. november Danes goduje Stanislav.
1002 je prišlo do anglosaške šentjernejske noči. Angleški kralj Neodločnež ali tudi Nebogljenec je dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem območju.
1718 se je rodil britanski politik John Sandwich, po katerem so dobili ime sendviči, s katerimi so mu morali streči, da mu ni bilo treba zaradi kosila ali večerje prenehati kartati.
1789 se je rodil ruski vojskovodja in reformator grof in knez Aleksander Va-siljevič Suvorov.
1813 se je rodil črnogorski razsvetljeni vladika Petar II. Petrovič Njegoš, ki je kot pesnik ustvaril znane pesnitve Luč mikrokozmosa, Gorski venec in Lažni car Štefan Mali.
1850 se je rodil škotski pripovednik Robert Louis Stevenson, avtor priljubljenega romana Otok zakladov, po katerem so posneli več filmov. 1907 se je izdelovalec koles Paul Cornu s plovilom, ki ga je poganjal 24-konj-ski motor, dvignil navpično dobrih 30 centimetrov. To naj bi bil prvi navpični polet človeštva.
1945 so izvolili voditelja francoskega odporniškega gibanja generala Charle-sa de Gaulla za prvega povojnega francoskega predsednika. Ponedeljek, 14. november Danes goduje Nikolaj.
Danes je mednarodni dan sladkorne bolezni.
1576 so katoliški in kalvinistični Nizozemci sklenili gentsko zvezo, to je sporazum o skupnem nastopu za osamosvojitve proti Špancem. 1716 je umrl nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz . Rodil se je 1. 7. 1646.
1765 se je rodil ameriški izumitelj Robert Fulton. Izdelal je prvi parnik, ki je začel voziti v javnem prometu leta 1807 na reki Hudson pri Newe Yorku. 1774 se je rodil italijanski operni skladatelj Gasparo Spontini, avtor več oper, med katerimi je najbolj uspela opera Vestalka. 1838 se je rodil hrvaški pisatelj August Šenoa. 1840 se je rodil francoski slikar Claude Monet, osrednja osebnost impresionizma v slikarstvu.
Midva • Zakonski družinski center — Partnerski odnos v krizi
Mož je postal nasilen
Mož je vedno bolj nasilen. Ko dajem otroka spat, kriči name, me zmerja, včeraj me je brcal in klofu-tal, prejšnji teden sem dvakrat letela s postelje. Da o grdih besedah in kletvicah sploh ne govorim. Pravi, da je kriv otrok, ker sem preveč z njim. Moti ga, če grem z otrokom spat. On pa do dveh vsako noč gleda televizijo. Fantek je star dve leti in gleda, kako me mož pretepa. Resnično ga sovražim. Vendar se bojim oditi, ker mi grozi, da me bo ubil. Kljub vsemu čutim, da me ima mož rad, saj se po agresivnih izbruhih opravičuje, mi nosi rože in mu je vedno žal. Oče ga je zelo pretepal, ko je bil otrok. Pravi, da se sedaj ne more obvladati. Vendar pomoči ne želi poiskati.
Lepo pozdravljeni!
Gospa, krivica se godi vam in vašemu sinu. Nihče nima pravice polagati rok na vas, vas zmerjati ali kako drugače zlorabljati. Dogaja se vam fizično, čustveno in verbalno nasilje in samo vi ste tisti, ki ga lahko ustavite. Poiščite pomoč na CSD, ko bo nasilen, pokličite policijo, obiščite kakšno podporno skupino za pomoč
ženskam v družinah, kjer je nasilje. Lahko obiščete naš center, kjer vam bomo pomagali. Ena od možnosti je varna hiša. Nujno je, da ustavite zlorabe, ki se vam dogajajo, ker mož ne zmore kontrolirati svojih impulzov. Nasilje, ki se prebuja v njem, je del njegovega sveta. Najverjetneje je bilo zelo težko, ko je bil otrok, kot sami pišete, vendar ga
to ne opravičuje. Lahko bi poiskal pomoč in iskal načine, da ustavi nasilno vedenje.
Prvi korak, ki ga morate narediti je, da poskrbite zase in za otroka. Samo vi lahko zaščitite svojega sina, sicer bo nasilje postalo del njegovega življenja, ki ga bo zaznamovalo podobno kot vašega moža. Pred vami so pomembne in ne preproste odločitve, vendar nujno je, da takoj ustavite nasilje nad sabo in nad otrokom, ter da ne iščete izgovorov pri tem, ker čutite, da vas
ima mož rad. Po njegovem izbruhu se mu oglasi krivda, zaradi katere mu je žal, in ne ljubezen do vas, saj z ljubeznijo lahko dosežemo vsako spremembo, še najmanj pa ustavimo zlorabo, kar pa je lažje doseči s strokovno pomočjo.
Obrnite se na nas, ko vam bo težko.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
RADIOPTUJ
89,8 = 98,2-104,3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Pomoč sočloveku z Marijo Slodnjak. Vsak drugi torek v mesecu ob 18. uri.
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Kako zdravimo nahod
(2. del)
GELSENIUM SEMPERVIRENS (GELSENIUM) je primeren za nahod, ki se razvije počasi, v toplem in vlažnem vremenu. Bolnik je iz dneva v dan bolj utrujen in ima boleče mišice. Bolečine so prisotne tudi v očeh in glavi. Prisotno je žgečkanje v nosu, ki se stopnjuje, izcedek pa je jedek in najeda kožo. Težava se poslabša v vlažnem vremenu, ob kajenju in ob čustvenem šoku, izboljša pa na svežem zraku.
Druga faza: NOSNI IZCEDEK SE ZGOSTI
Ko se voden izcedek sčasoma zgosti, je treba homeopatsko zdravilo zamenjati. Pri izbiri ustreznega zdravila upoštevamo izgled samega izcedka in vse ostale spremljajoče simptome.
PULSATILLA PRATENSIS (PULSATILA) je primerna za nahod, ki se razvija počasi. Nos je za-mašen, izcedek rumeno-zelen do rumeno-oranžen, gost, vendar blag in ne
draži kože. Glava je težka. Bolnika trese mraz, a kljub temu želi mrzlega in svežega zraka in vedno odpira okna. Težava se poslabša v toplem zaprtem prostoru, zvečer, izboljša pa jo svež hladen zrak.
KALIUM BICHROMI-CUM izberemo, kadar je izcedek iz nosu zeleno-ru-men, obilen, izjemno gost ter lepljiv. Izcedek iz nosu polzi tudi po zadnji strani nosne votline navzdol in povzroča dražeč, močan kašelj. Lahko je prisotna bolečina v sinusih, ki je locirana v majhni točki. Težava se poslabša zjutraj in v poletni vročini.
HEPAR SULFURIS se uporablja v primeru, ko je nosni izcedek gost, rumen do rumeno-zelen in neprijetnega vonja. Prehladu se pogosto pridruži glavobol. Bolnik je preobčutljiv na zunanje vplive: hlad, dotik, hrup, prepih. Tega zdravila običajno ne uporabljamo na začetku običajnih prehladov, ampak za tem, ko je prehlad kljub zdravljenju napredoval v sinusitis ali kronični bronhitis. Težavo poslabša hladen suh veter, svež zrak,
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Žirovnik, mag. farm.
najmanjši prepih, izboljša pa toplota.
MERCURIUS SOLUBILIS je zdravilo, ki je primerno za prehlad, ki ga spremlja gnojni izcedek iz nosu, ki
je zelen, obilen, gost in jedek. Nosna sluznica je vneta, otekla, svetlo rdeča in srbeča. Nos je zamašen, bolnik občuti pritisk in težo, zlasti v predelu čela. Sočasno ima lahko zobo-bol, bolečine v grlu, je hri-pav in slabše sliši. Jezik je debelo obložen z belimi oblogami. Težavo poslabša potenje, topla postelja, vlažno vreme, izboljšajo pa jo zmerne temperature.
Homeopatska zdravila za nahod lahko uporabimo samostojno ali skupaj z zdravili, ki smo jih dobili na recept ali kupili brez recepta. Z njimi bomo skrajšali potek bolezni in olajšali neprijetnosti nahoda.
Nadaljevanje prihodnjič Alenka Žirovnik, mag. farm.,
Lekarne Ptuj — Lekarna Kidričevo
Moje cvetje
Jesen se še ne poslavlja
Tako kot se je nekoliko dalj časa pri nas zadržalo poletje, se namerava očitno tudi jesen. Končno se je narava le odela v jesenska oblačila, zato je v sončnem dnevu sprehod v naravo prekrasen. Žal je sončnih dni nekoliko manj, vendar se nam obeta nekoliko hladnejši a sončen vikend. Sprehode pa izkoristite tudi tisti, ki razmišljate o novi ureditvi okrasnih gredic in vrta. Vrt mora biti zanimiv v vseh letnih časih. Oblikovati spomladanski vrt ni težko, saj takrat skoraj vse cveti. Prav tako se najde veliko rastlin za poletje. Vendar moramo tudi za jesen in zimo najti kaj zanimivega. Zato si zdaj poglejte, katero drevje in grmički se na vrtovih in v parkih najlepše obarvajo. Fotografirajte jih in jih potem pokažite v drevesnici. Tako boste imeli lepo obarvan vrt tudi v jeseni. Pozimi pa so seveda najbolj zanimive različne oblike vej in pisano lubje. Tudi taka drevesa in grmičke najdemo.
Okrasne gredice

Foto: Miša Pušenjak
Na pokopališča ste večinoma vsi prinesli tudi tako imenovane lončne krizanteme. Vem, da so zdaj še zelo lepe, saj jih mraz še ni uničil. Tisti, ki ste kakšno kupili tudi zato, ker vam je bila zelo lepa, jo raje še v tem tednu prinesite domov in doma na vrtu posadite. Koreninski sistem se mora namreč še v razmeroma topli zemlji vrasti, da bo res uspešno prezimila pri vas. Zanjo skopljemo dvakrat globljo in nekoliko širšo jamo, kakor je zdaj njena koreninska gruda. Zemljo, ki smo jo izkopali, pomešamo s povsem preperelim domačim kompostom ali kupljenim substratom za vrt. Rastlino za sajenje pripravimo tako, da če gre, njen koreninski sistem razpletemo ali pa nekoliko raztrgamo. Korenine nikakor ne smejo rasti v krog. Ta krog moramo pretrgati, drugače bodo nadaljevale krožno rast in se pred zimo ne bodo vrasle v novo zemljo. S tem pa imajo tudi manjšo možnost prezimljenja. Nato v jamo nasujemo mešanico domače zemlje in komposta do takšne višine, da bo rastlina posajena enako globoko, kakor je rasla v loncu. Zalijemo, da bodo korenine takoj našle novo vlažno in hranilno prst. Koreninski sistem rastline lepo razporedimo po nasutem substratu, ga nežno tudi potisnemo vanj tako, da preprečimo nastanek zračnih žepov med koreninami. Nato jamo popolnoma zasujemo, pri tem pa zemljo ves čas nežno a odločno tlačimo med korenine rastline. Zalijemo ne glede na to, kakšno vreme je napovedano. Koreninice se lahko izsušijo skoraj takoj. Rastlino še nekoliko ogrnemo z zemljo, da naredimo okoli nje kupček. To bo preprečevalo, da bo pozimi voda preveč zatekala v sadilno jamico, obenem pa deloma zavarujemo rastlino pred mrazom. Okrog nje lahko nasujemo tudi debelo plast listja. Spomladi listje in na kup naloženo zemljo odstranimo. Tako imajo te lončne krizanteme veliko možnost, da preživijo zimo. Cvetje porežemo takrat, ko ga posmodi mraz. Dokler je še toplo, ga raje ne režemo, da se rastlina ne bo spopadala z ranami na dveh frontah.
Ena izmed rastlin, ki mnogim povzroča veliko dela v jeseni, so tudi vrtnice. Sprašujete se, ali jih je potrebno rezati, kako porezati in tako naprej. Nekoč smo jih v jeseni porezali skoraj do tal. Takrat je tudi veljalo, da jih moramo zaščititi s smrečjem ali koruznico. Danes tega ne počnemo več, saj so novejše sorte veliko bolj odporne na mraz. Porežemo le cvetoče veje, lahko pa porežemo le zgornjo tretjino vej, če se zdi nujno. Visoke čajevke skrajšamo, a le nekje na 60-70 cm višine. Pravo rez bomo opravili spomladi. Pokrovnih vrtnic ne režemo, tudi plezalke pustimo. Tudi mnogocvetnim vrtnicam le odstranimo odcvetele cvetove in plodove, šipke pa pustimo, saj so prekrasen jesenski in tudi zimski okras na pustih okrasnih gredicah. Vsem vrtnicam zavarujemo samo cepljena mesta in koreninski vrat. To lahko naredimo s preperelim in nepresejanim kompostom, listjem, slamo, senom pa tudi smrečjem ali koruznico.
Obvezno pa je zavarovati cepljeno mesto stebelnih vrtnic, saj je v višini enega metra najbolj izpostavljeno mrazu in predvsem spremembam temperature, ki so v naših krajih nekaj povsem normalnega v januarju in februarju.
Verjetno sem že nekoliko prepozna, pa vendarle: tudi okrasnih trav ne režemo, ampak jih samo povežemo skupaj. Tako bo voda po snopu odtekala mimo korenin in ne bo zatekala mednje, zaradi česar lahko zgnijejo. Prav tako bo povezano listje varovalo na mraz občutljiv koreninski sistem. Porezane bodo veliko slabše prezimile. Če ste to že naredili, nanje nasujte debelo plast listja, da boste zavarovali koreninski sistem. Posebej občutljiva je pampaška trava (Cortaderia selloana), ki pogosto pomrzne.
Miša PUŠENJAK
S svetovne
glasbene
scene
V petek, 11. novembra nas v ljubljanskih Stožicah znova čaka izjemen glasbeni dogodek, saj nas bo v okviru svoje turneje obiskal slavni britanski pevec, teks-topisec in skladatelj Elton John. Reginald Kenneth Dwight se je rodil leta 1947 v predmestju Londona, imenovanem Pinner. Pri štirih letih je že odlično igral klavir in pri neverjetnih enajstih letih že prejel glasbeno štipendijo na elitni glasbeni šoli Royal Academy of Music. Leta 1961 je ustanovil prvi bend Bluesology, zatem pa mu kar nekaj časa ni uspelo priti v ospredje kot glavnemu vokalistu, zato je sprva delal glasbo za druge in čakal na pravo priložnost. Leta 1969 je izdal debitant-ski solo album Empty Sky, ki pa ni dosegel omembe vrednega uspeha. Preboj na svetovno glasbeno sceno mu je uspel leto zatem, ko je izdal drugi album, na katerem je bila prva njegova velika uspešnica Your Song. Dokončni preboj pa mu je uspel leta 1972 z albumom Honky Château, ki se je povzpel tudi na 1. mesto uradne ameriške glasbene lestvice. Med njegove velike uspehe zagotovo spada skladba Can You Feel the Love Tonight iz Disneyeve risanke Levji kralj. Za omenjeno skladbo je prejel tudi grammyja in oskarja. Sir Elton John bo v okviru turneje, imenovane Greatest Hits, publiki predstavil nekatere največje uspešnice iz svoje bogate kariere, kot so I'm Still Standing, Crocodile Rock, Candle In The Wind, Your Song, I Guess That's Why They Call It The Blues, Saturday Night's Alright, Rocket Man, Sacrifice,
Don't Let The Sun Go Down On Me, Sorry Seems To Be The Hardest Word.
5. novembra je izšel novi album letos preminule britanske pevke Amy Wine-house. Album, na katerem je 12 novih skladb, nosi ime Amy Winehouse Lioness: Hidden Treasures. Gre za zadnji material, na katerem je pevka delala pred svojo smrtjo in sta ga dokončala njen dolgoletni sodelavec, svetovno znani Mark Ronson in produ-cent Salaam Remi. Zraven novih skladb bomo na albumu lahko slišali tudi nekaj priredb, kot so Will You Still Love Me Tomorrow (The Shirelles), A Song For You (Donny Hathaway) in Our Day Will Come (Ruby & The Romantics). Slišali bomo lahko tudi nekaj alternativnih različic skladb, ki so že bile izdane, med njimi so skladbe Wake Up Alone, Tears Dry On Their Own in Valerie. Najavljeno je tudi, da bodo 1 funt od vsakega prodanega izvoda novega albuma namenili dobrodelni organizaciji, ki jo je po pevkini smrti ustanovil njen oče Mitch Winehouse.
Seznam vseh skladb z albuma Amy Winehouse Lioness: Hidden Treasures:
•	Our Day Will Come
•	Between The Cheats
•	Tears Dry
•	Wake Up Alone
•	Will You Still Love Me Tomorrow
•	Valerie
•	Like Smoke
•	The Girl From Ipanema
•	Halftime
•	Best Friends
•	Body & Soul
•	A Song For You Kanadski najstniški glasbeni idol Justin Bieber še naprej osvaja svetovno glasbeno sceno. Tokrat je postal prva oseba v zgodovini, ki je dosegla dve milijardi ogledov na YouTubu. You-Tube je tudi sicer odigral zelo pomembno vlogo v karieri tega mladega pevca. Leta 2007 je namreč njegova mama na ta znani video portal na ogled postavila prvo skladbo svojega takrat šele 12-letnega sina. Danes pa ima Justin Bieber več kot milijon privržencev na svojem YouTube/VEVO video kanalu, 37 milijonov „prijateljev" na Facebooku (kjer je s 48,5 milijoni na vrhu Eminem) in 14 milijonov sledilcev na Twitterju (kjer pa z več kot 15 milijoni še vedno vodi Lady Gaga).
Lestvica najboljših desetih izvajalcev z največjim številom ogledov na strani YouTube in na njihovih uradnih kanalih v partnerstvu z internetnim servisom VEVO:
1. Justin Bieber VEVO
-	2 004 247 332
2.	Lady Gaga VEVO
-	1 883 101 471
3.	Rihanna VEVO
-	1 709 644 915
4.	Eminem VEVO
-	1 516 148 821
5.	Shakira VEVO
-	1 217 023 100
6.	Black Eyed Peas VEVO
-	1 113 232 031
7.	Britney Spears VEVO
-	1 014 550 948
8.	Beyonce VEVO
-	1 007 369 609
9.	Chris Brown VEVO
-	868 352 534
10.	Michael Jackson VEVO
-	810 500 335 Britanski časopis Uncut
vsako leto podeljuje nagrado za najboljši album. Letos so nominirani naslednji albumi in izvajalci: Bill Callahan - Apocalypse Fleet Foxes - Helplessness Blues
PJ Harvey - Let England Shake
Bon Iver - Bon Iver Josh T Pearson - Last Of The Country Gentlemen Radiohead - The King Of Limbs
Paul Simon - So Beautiful Or So What
Gillian Welch - The Harrow & The Harvest
Zmagovalec bo proglašen v novi številki omenjenega časopisa, ki bo izšla 27. novembra. Lanskoletni zmagovalec je bil Paul Weller.
Janko Bezjak
Svet je majhen
Enomesečni otrok na plačilni listi lokalnih oblasti v Nigeriji
Kano (STA) - Na plačilni listi lokalnih oblasti na severu Nigerije se je znašel tudi enomesečni dojenček. Prevara, ki so jo odkrili med preverjanjem seznama uslužbencev, priča o izjemno visoki stopnji korupcije v Nigeriji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odkritje razkriva prakso, ki je v tej lokalni upravni službi zelo razširjenja, je poudaril nigerijski pravosodni minister Garba Gajam in pojasnil, da državni uradniki na plačilne sezname vpisujejo svoje zakonske partnerje in otroke. Pri najnovejšem odkritju goljufije na seznamu jih je sicer presenetil tudi zapis, da je novorojenček že končal študij.
Najnovejše preverjanje seznama uslužbencev je pred nekaj meseci spodbudilo odkritje petmesečnega dojenčka na plačilni listi neke druge lokalne uprave. »Prišli smo do neverjetnih odkritij, ki ponazarjajo strašljivo stopnjo korupcije na lokalni ravni,« je ocenil Gajam.
Odgovorni za prevare bodo morali neupravičeno izplačane plače vrniti in se zagovarjati pred sodiščem.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA FT. CALVIN HARRIS
2.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
3.	SEXY AND I KNOW IT - LMFAO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	READ ALL ABOUT IT - PROFESSOR GREEN FT. EMELI SANDE
2.	EARTHQUAKE - LABRINTH FT. TINIE TEMPAH
3.	WE FOUND LOVE - RIHANNA FT. CALVIN HARRIS
NEMČIJA
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA FT. CALVIN HARRIS
2.	HANGOVER - FLO RIDA FT. TAIO CRUZ
3.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
To je to
Združena Evropa
Tu in tam odprem kakšno spletno stran in preberem, kaj se dogaja doma in po svetu. Zadnje dni se bolj ali manj vse vrti okoli Grčije, evra in Evrope. Pa začnem tako razmišljati o Evropi, o ideji Evropske unije in kaj je le-ta v realnosti.
Ravno pred kratkim sem naletel na novico o morebitnem grškem referendumu, a hitro zatem se je pojavila naslednja, ki je kaj takšnega že postavljala pod vprašaj. Morda je Papandreuja k takšnemu preobratu spodbudil kak klic iz Bruslja ... Kajti vse bolj se mi dozdeva, da Evropska unija ni nič kaj druga kot centralizacija politične moči in način totalitarne vladavine Evropi. Mar si ni že Hitler prizadeval za Veliko Nemčijo? Ali je EU karkoli drugega? Domišljamo si, da imamo kak glas, ko ga v resnici sploh nimamo. Evropa se deli na prvo- in drugorazredne države, pri čemer so v slednjem vse države razen Nemčije, Francije, Velike Britanije. Vsi ostali smo samo tržišče brez carin in z isto valuto, nič drugega. A ker smo hlapci od nekdaj, nam to očitno ugaja. Nekega repa se pač moramo držati.
Saj ne rečem, ideja o odprti Evropi, kjer lahko prosto potuješ in uporabljaš eno valuto, je morda res privlačna, vendar ali se moramo zavoljo tega zares pustiti (ponovno) zasužnjiti? Bruselj namreč vztrajno duši demokracijo ter državam načrtno ne omogoča suverenosti. Podjarmi si jih. Vzemimo za primer samo referendum o lizbonski pogodbi na Irskem. Referendum je padel, Irci so jo zavrnili, a se je Bruselj spomnil, da bi bilo morda dobro referendum ponoviti. Seveda so se tokrat nanj pripravili z agresivno propagando in referendum je uspel. Naenkrat so bili vsi tiho; nihče ni predlagal še tretjega referenduma, izid jim je ustrezal. Kaj je potemtakem sploh namen "glasa ljudstva"? Evropa preko gospodarstva in ekonomije uvaja diktaturo. Še pomnite, tovariši, kako je bilo pred leti potrebno zapreti tovarno sladkorja v Ormožu, preprosto zato, ker je Evropa ne potrebuje?
Enake prijeme zdaj uporabljajo za Grčijo. Preko posojil hočejo diktirati grško politiko in ekonomijo. Že res, Grčija je bolj balkanska od Bosne, ampak to je Grčija. To vsi vedo. Grčija je v Evropski uniji trideset let, ves čas so jo kreditirale francoske in nemške banke in prav nihče me ne bo prepričal, da nihče ni vedel, kaj se je dogajalo in da se je "Grčija" zgodila kar čez noč. Ni se. Že če greš v Grčijo enkrat na dopust, ti je bolj ali manj vse jasno ... Nemčija in Francija sta si sami krivi, vedeli sta, s čim se igrata, zdaj pa hočeta krivdo zvaliti na grški narod in jim vsiliti "svojo vero". Podpiram grški referendum, naj rečejo ne, pa se bo Evropa pač sesula. Tako ali tako že od samega začetka stoji na gnilih temeljih. Za Slovenijo pa bi morda tudi bilo najbolje, da bi iz te unije, da NATA sploh ne omenjam, izstopila. Kaj pa je tako krasnega v tem? Poleg tega je skrajno neumno pričakovati, da bomo naenkrat kar vsi imeli enako politiko. Preprosto nemogoče. Grki so Grki, Nemci so Nemci in Španci so Španci. Vsak narod ima svojo kulturo, svojo zgodovino, tradicijo in način življenja. Menda kdo ne pričakuje, da bodo na primer Italijani živeli po nemškem modelu?
Matic Hriberšek
1.	MARRY YOU - BRUNO MARS
2.	MOVES LIKE JAGGER - MA CHRISTINA AGUILERA
3.	YOU AND I - LADY GAGA
4.	I WON'T LET YOU GO - JAMES MORRISON
5.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
6.	WE FOUND LOVE - RIHANNA FT. CALVIN HARRIS
7.	JAR OF HEARTS - CHRISTINA PERI
8.	BODY & SOUL - T.BENNETT& AMY WINEHOUSE
9.	STUCK - CARO EMERALD
RADISE - COLDPLAY
T FIRE TO THE RAIN - ADELE Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
10.	PARR
11.	SE
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pečena prekajena krača, dušeno
zelje, krompir v kosih
SREDA
sojini polpeti z gobovo omako,
kruhovi cmoki
ČETRTEK
mesne kroglice v paradižnikovi
omaki, pire
PETEK
carski praženec z jabolki, jabolčni
kompot
SOBOTA
svinjski paprikaš, testenine NEDELJA
cvetačna kremna juha, polnjene piščančje prsi, riž, rdeča pesa v solati
PONEDELJEK
zelenjavno-mesna enolončnica, marmorni kolač
Pečena prekajena krača
Sestavine: prekajena svinjska krača (manjša - zadnja) 1kg, voda za kuhanje,
2	lovorova lista, 2 žlici maščobe (30 ml), 1 ščepec mlete kumine, 1 ščepec popra.
Kračo položite v vrelo vodo in jo skuhajte. Kožo krače zarežite na 2 cm velike kocke, jo položite v pekač in prilijte malo vode. Nato jo poprajte, nadrgnite s kumino in dodaj lovor. V pečici, segreti na 200 stopinj, jo peci-te 10 minut. Med pečenjem kožo premažite z oljem, da postane krhka. Krače ne zalivajte s sokom od pečenja! Pečeno previdno zreži-te na ogret krožnik in prilijte sok od pečenja, ki ste mu odstranili maščobo. Postrezite z dušenim kislim zeljem in krompirjem.
Carski praženec z jabolki
Sestavine: 1 kisla smetana (180 g), 3 jajca, 5 dl mleka, 8 velikih žlic moke,
3	jabolka.
Stepemo kislo smetano in jajca. Solimo. Dodamo mleko in moko ter naribana jabolka. Pečemo v teflonski ponvi brez olja 5 minut na vsaki strani na zmerni temperaturi. Postrežemo z marmelado ali sladkorjem. Carski praženec bo še boljšega okusa, če dodate malo več jabolk in ga postrežete z jabolčno ali marelično marmelado.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
KOMAR MRZLIČAR
PRVINE SOSEDNJEGA JEZIKA
NASPROTJE LASKAVOSTI
METULJ IZ DRUŽINE PISANČKOV
RIMSKI BOG, VARUH ČRED
NAŠ SPIKER MOHORKO
MESTO V POMURJU
STIKLJIV OTROK
PRIPADNIK DEKADENCE
NASA FLAVTISTKA
STRIPAR BROWNE
RADO SIMONITI
ZAPOR, JEČA
3. GRSKA ČRKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
RASTLINA IZ SEMENA
ODDELEK KONJENICE
ORNAMENT
NOVICA
OTOK NA JADRANU
STANE ŠKODLAR
NAS FIZIK JARH
VOLILO
GIBLJIVI ORGANI HOBOTNIC
JAPONSKI PISATELJ
POVEST, ZGODBA
ČASOPISNI OGLAS
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino." Victor Hugo
-k-k-k
"Ena slabost vina je tudi ta, da človek začne zamenjavati misli z besedami."
Samuel Johnson
•k-k-k
"Pijanost je prostovoljna norost." Seneka "Da bi prenehal piti, opazuj pijanca, dokler si trezen."
Francoski pregovor -k-k-k
"Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti."
Armenski pregovor -k-k-k
"Če človek pije malo, je dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu; nazadnje napravi iz sebe še opico." Hebrejski pregovor
-k-k-k
"Kovino se spozna v ognju, človeka pri vinu." Japonski pregovor
-k-k-k
"Kamor vrag ne more osebno, tja pošlje vino." Hebrejski pregovor
-k-k-k
"Pogled na pijanca je najboljši pouk o vrlinah treznosti." Neznan avtor
Smeh ni greh
ZAMUDA
"Zakaj ste zamudili v službo celo uro?" se je šef jezil na delavca. "Ker ste mi včeraj rekli, naj časopis preberem doma, ne pa v službi!"
IZGOVOR Dober izgovor:
"Gospod učitelj, jaz nisem nare-
ALBERT CAMUS
ANDSKA KAMELA
NOVINAR BABAČIČ
i '
GERMANSKI STVOR, ALF
GORA V
JULIJCIH
NINO ROBIC
SPANSKI PRINC
ČUTILO ZA VID
TELUR
LOJZE SLAK
PEVEC BEGAN
KNJIGA ZEMLJEVIDOV, ATLAS
VOZILO NA TIRIH
TRAVNIK OB VODI
SIMBOL MARTINOVA-NJA
ZNIZANA NOTA C
PRESTOPEK, FAUL
100 m2
PRODUCENT PONTI
GOZDNA RASTLINA, GAČNIK
NAUK O ZVOKU
dil svoje domače naloge, ker ste včeraj tako slabo izgledali, da sem mislil, da boste danes zaradi gripe ostali doma!"
ZAHVALA
Pobožni zakonski par je šele po petnajstih letih dobil naraščaj v družino. Srečna sta se odločila, da to javno objavita, zato sta dala v časopis oglas z naslednjo vsebino:
"Veseliva se rojstva najinega sina in se zahvaljujeva Gospodu, ki živi nad nami!"
HELGA
Mujo in Hans sta eden za drugim vstopila v policijsko postajo, da bi prijavila izginutje svojih žena. Prvi se je oglasil Hans: "Moja žena je Helga, je blondinka, visoka je 175 cm in ima prekrasno postavo, saj so njene mere 90 x 60 x 90 cm."
"Kako pa izgleda tvoja žena?" je Muja vprašal policist. "Ah, saj sploh ni pomembno! Pojdimo iskati Helgo!" se je odločil Mujo.
DOBRA VZGOJA
Mojca se je izredno veselila svoje nosečnosti. Takoj, ko je izvedela, da je noseča, si je kupila literaturo za vzgojo otrok, pa ne samo v prvih, temveč tudi v kasnejših letih odraščanja. Sklenila je, da bo otroka vzgojila tako, da bo dobro vzgojen že od samega rosnega otroštva. Brala mu bo bonton namesto pravljic, prebrala mu bo vse knjige, ki obravnavajo dobro vzgojo in delo. Ker pa je devet mesecev kar dolga doba, je v tem času prebrala že vse knjige in tovrstno drugo literaturo. Še bolj se je razveselila, ko je izvedela, da bo rodila dvojčka. Bo imela pa dva lepo vzgojena otroka. Popadkov ni bilo. Minil je teden dni, štirinajst dni po roku in ginekolog se je končno odločil za carski rez. Ko je zarezal v mater in pogledal v maternico, je videl dojenčka, ki sta ponavljala: "Izvolite! Vi izstopite prvi!" "Ne, kar Vi izstopite, ki ste starejši!"
I PESMI
"Danes sem napisal dve pesmi, ki ju niti Prešeren ne bi mogel napisati."
"Sta tako dobri?"
"Ne to, ampak ena opeva televizijo, ena pa računalnike."
ZELJA
"O, mlada gospodična. Vedno, kadar vas vidim, kako se smejite, vas želim povabiti k sebi." "Ste samski?" "Ne, zobozdravnik sem."
RAČUN
V lokalu se je pričel prepirati zakonski par. Besede so bile vse hujše in glasnejše, nenadoma pa je ženska poklicala natakarja in mu rekla:
"Natakar, prosim, prinesite mojemu možu račun, da mu bo vzelo sapo in bo vsaj malo tiho!"
POSPRICANA
"Mami, Jure me je pa v kopalnici pošprical!"
"Pa pošpricaj še ti njega nazaj!" "Kako, ko pa sem deklica!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADSTRAT = prvine sosednjega jezika, AKUTAGAVA = japonski pisatelj, ki je naredil samomor (Rjunosuke, 1892-1927), ATLANT = knjiga zemljevidov, atlas, FAVN = rimski bog, varuh čred, GONTAREV = slovenska flavtistka (Polona), OREST = slovenski fizik Jarh, ŠKADRON = oddelek konjenice, eskadron, švadron, VIMENJAK = gozdna ali travniška rastlina, tudi gačnik (Platanthera).
"6>j0| 'UOjpejjS 'OB^S ')jB|A 'BJjUBiSS 'jujpus '!pB]|0 'S!A 'BABpUS! ']UBJU! 'A3JB] -uog 'op3 'ssa 'bwb| 'o]S|y 'uabj 'nw 'si
'3V ']SSJB 'JB>|0 'Jjuop ']SOAB)jSB|SU 'BAB§ -B]n>jV ']BJ]SPB TjJSTSjUJ ']S)jSB ')jSASJ 'BUOJJj l!|00 :0UABJ0P0A IXNVZM 31 A3JJS3H
íPoiluZajtz naí
na íuztouns.m iplehil
RADIOPTUJ
«fc» áfilettc
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
gLAS
Govori se ...
... da se v vsemogočni po-etovionski občinski upravi zgledujejo po slovenski politiki, vsaj kar se kadrovske politike tiče, kajti na odgovornejših mestih se ves čas menjujejo eni in isti, očitno zelo sposobni ljudje.
. da je poetovionska bolnišnica baje postala neuradno zbirališče privržencev ene od novoustanovljenih strank znanega slovenskega poslovneža.
... da so v štemtalski občini mnogi pogrešali ko-memoracijo ob dnevu spomina, saj je bila to dolga leta že ustaljena prireditev. Zlobneži pa tudi to povezujejo z izginotjem doprsnega kipa velikega gospodarstvenika,
... da se je v neki obdravski občini pričelo gibanje.
Pred volitvami so namreč nekateri začutili poseben poriv po gibanju. Mogoče pa bi te morale biti večkrat in bi se iz kakega gibanja tudi kaj rodilo.
... da baje športno prevlado v najstarejšem mestu prevzemajo ... rokometaši-ce! Igrajo dobro, pa še lu-štne so.
Vidi se ...
... da si vse pogostejše napade in rope na cvetličarne, gostilne ter bančne in poštne poslovalnice mogoče razlagati tudi tako, da morda roparjem pač niso všeč nekatera gesla, s katerimi jih ti poskušajo privabljati.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Silvester K.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Takole pa je zgledal ptujski grad 2. oktobra med 7. in 8. uro zjutraj iz balona.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I04;3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	00
Bit	¥»¥	©	€€	000
Dvojčka	VV	©©	€€€	0
Rak	VV	©	€€	00
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	VVV	©	€€	00
Tehtnica	V	©©	€€€	000
Škorpijon	VV	©©©	€€	0
Strelec	VV	©	€	000
Kozorog	VVV	©	€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	00
Ribi	V	©©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. do 14. novembra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Nino Bratušek, Mejna cesta 11, 2250 Ptuj.
Anekdote
Ostarelega Platona so vprašali, ali kaj upa, da ga bodo po smrti slavili. Rekel je: »Upam, da me bodo slavili tisti, ki
zdaj žive; slava prihodnosti mi tako ne uide.«
***
Na vprašanje, kaj misli o prešuštvovanju, je Plutarh odgovoril: »Prešuštvovanje? To je radovednost, kakšne so naslade drugih.«
***
Galski filozof in učitelj govorništva Favorin je pogosto razpravljal s cesarjem Hadrijanom o filozofiji in se na koncu vedno pridružil njegovemu mnenju. Ko ga je cesar zato oštel, je rekel: "Prenevarno bi bilo ne pritrditi nekomu, ki ima na voljo trideset legij, s katerimi lahko pobije sleherni dokaz."
***
Judovski zdravnik in učenjak Mojzes Maimonides, kije živel v Španiji, se je z nekom sprl in mu napisal naslednje pismo: »Če bi se dali udarci napisati, bi ti poslal zelo dolgo
pismo, tako pa ne vem, kaj naj ti napišem.«
***
Rabelais je utrujen prispel v Marseille, v hotelu pa ni dobil sobe. Šele po dolgem moledovanju je hotelir popustil in mu zaupal, da ima samo še prosto sobo poleg prenočišča uglednega gospoda, kije zahteval popoln mir.
»Obljubljam vam, da bom čisto tiho, samo dajte mi jo,« je odvrnil Rabelais in še pomahal z mošnjičkom pred ho-telirjevim nosom. Možak se je končno vdal.
Bilo je že pozno ponoči, ko je Rabelais stopil v težko pri-borjeni prostor in se začel slačiti. Pri sezuvanju mu je čevelj ušel iz rok in grdo zaropotal. Tedaj seje spomnil obljube, ki jo je dal hotelirju, in previdno sezul drugi čevelj. Nato je legel.
Čez nekaj časa je zaslišal iz druge sobe razburjeno kričanje uglednega gospoda: »Kaj čakate, baraba, da si ne se-zujete še drugega čevlja?«
Hajdina • Športna tekmovanja ob občinskem prazniku
Planinski kotiček
Pot čez Kozjak
(Žavcarjev vrh-Zgornja Kapla)
Sobota, 26. 11.
Tokratna etapa bo nekoliko bolj razgibana: najprej se bomo spuščali, nato pa po hoji navkreber dosegli Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Po daljšem postanku bomo nadaljevali pot strmo navzdol, se malo povzpeli, nato pa ponovno spustili do potoka Črmenice. Sledil bo vzpon do Zgornje Kaple in nato še na Sršenov vrh.
Pot bo prijetna. Za omenjeno etapo imamo na razpolago cel dan, zato ne vidim ovire, da tega ne bi zmogli vsi. Potrebno je le malo kondi-cije in dobra volja. Ljubitelji sprehodov po naravi ste vljudno vabljeni. Odhod: sobota, 26. 11., ob 7. uri izpred ŽP Ptuj. Vrnitev: sobota, 26. 11., do 18. ure (ŽP Ptuj). Oprema: planinska za sredogorje, glede na vremenske razmere. Hrana: iz nahrbtnika. Cena: 13 evrov.
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 22. 11.
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Vsi ljubitelji jesenskih oz. zimskih izletov ste vljudno vabljeni. Za vse dodatne informacije sem na voljo na tel. št. 040 699 252 (Vlado). Izlet vodim Vlado Fridl s sovodniki.
Nogomet • 1. SŽNL
Pomurke premočne
Nogometašice iz Dornave so gostovale v Beltincih in proti Pomurju doživele visok poraz. Po nekaj dobrih predstavah so v zadnjih krogih popolnoma popustile. Domačinke so s tremi pričakovanimi točkami prišle na 2. mesto prvenstvene razpredelnice.
Deveti krog v 1. slovenski ženski nogometni ligi je bil sicer poln presenečenj. Igralke iz Slovenj Gradca so ostale na vrhu, čeprav so doma le remizirale z ekipo Maribora. Očitno tudi večkratne državne prvakinje iz Novega mesta niso v formi, saj so jih tokrat presenetile igralke Jevnice. Poraz ni nič tragičnega za Krko, saj jih do vrha ločita samo dve točki. Pet ekip pri vrhu lestvice ločijo le tri točke, kar je za zanimivost ženskega nogometa izjemno pozitivno.
REZULTATI 9. KROGA: Teleing Po-murje - Dornava 14:2 (5:1), Rudar
Škale - Velesovo Kamen Jerič 3:0 (2:0), Slovenj Gradec - Maribor 1:1 (1:0), Krka - Jevnica 0:2 (0:1).
1.	SLOV. GRADEC	9
2.	TEL. POMURJE	9
3.	KRKA	9
4.	RUDAR ŠKALE	9
5.	JEVNICA	9
6.	MARIBOR	9
7.	VELESOVO K. J.	9
8.	DORNAVA	9
6 2 6 1 5 3 5 2 5 2 2 1 1 0 0 1
37:10 51:20 24:7 32:10 32:14 15:29 12:64 8:57
Teleing Pomurje -Dornava 14:2 (5:1)
Strelki za Dornavo: Daša Veličk-ovič (21.), Nina Kovačič (80.)
DORNAVA: Alenka Murko, Lucija Hameršak (od 60. Gabrijela Milec), Maja Skaza, Martina Potrč, Nuša Pernat, Patricija Golob, Saša Ljubec, Daša Veličkovič (od 81. Lea Korošec), Nina Kovačič (od 81. Tjaša Šalamun), Katja Nežmah, Nina Podho-stnik (od 60. Nuša Ploj). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Šah • Ekipno EP
V nasi reprezentanci najboljši Beljavski
Od 2. do 11. novembra poteka v grškem mestu Porto Carras 18. evropsko prvenstvo za moške in 9. za ženske. Med 38 moškimi in 28 ženskimi reprezentancami sta tudi slovenski vrsti, ki po začetnem ra-tingu zasedata 21. oziroma 11. mesto. Tudi tokrat smo Ptujčani dobro zastopani, saj sta med šahisti velemojstra Aleksander Beljavski, ki je v dosedanjih štirih kolih zbral 2,5 točki in je najboljši v slovenski ekipi, ter Jure Borišek, Selektorsko mesto pa pripada tretjemu „Ptujčanu", VM Dušku Pava-soviču.
Da je moški turnir izredno kvaliteten pove podatek, da na njem sodeluje celo šahist z ra-tingom preko 2800 točk, nadalje kar 29 šahistov z ratingom 2700 in več ter 56 šahistov z ratingom preko 2600 točk. Med slednjimi sta tudi Luka Lenič na 62. mestu (2643) in Aleksander Beljavski na 77. mestu (2617). Na ženskem delu turnirja je najvišje uvrščena slovenska šahistka Ana Muzičuk
s 2557 točkami, sledi še šest šahistov z več kot 2500 točkami ter 18 z ratingom, višjim od 2400 točk.
V prvem kolu so Slovenci doživeli poraz proti Ukrajini s 3,5 proti 0,5. Edini remi je uspel iztržiti prav član ŠD Tehcenter Ptuj Aleksander Beljavski v srečanju z bivšim članom ptujskega društva Vasilijem Ivančukom. K zmagi 3:1 v drugem kolu z Islandijo je Beljavski prispeval točko, Bo-rišek pa remi. Srečanje tretjega kola med Slovenijo in Italijo se je končalo z delitvijo točk 2:2 s tem, da so bili na vseh šahovnicah doseženi remiji, Borišek pa je bil tokrat prost. Četrto kolo je Slovencem namenilo močno ekipo Poljske, ki je po začetnem ratingu na 14. mestu. Tudi ta dvoboj se je s štirimi remiji končal neodločeno 2:2, po pol točke sta dodala Belja-vski in Borišek. Po 4. kolu so Slovenci na 24. mestu, Slovenke pa z dvema zmagama ter po enim neodločenim izidom in enim porazom zasedajo visoko 7. mesto.
Silva Razlag
Sportniki aktivni pred praznikom občine Hajdina
Na Hajdini že nekaj časa potekajo športna tekmovanja ob občinskem prazniku. Pretekli teden so se v telovadnici OŠ Hajdine merili nogometaši članskih ekip iz občine. Podobno kot pri veteranih so slavili nogometaši iz Gerečje vasi, ki so v finalu zanesljivo ugnali ekipo Hajdine. Najboljši strelec turnirja je bil Kajetan Bro-dnjak (Hajdoše), ki je dosegel 7 zadetkov. Nogomet, člani: Predtekmovanje: skupina A: Slovenja vas - Haj-doše 3:5, Slovenja vas - Hajdina 3:6, Hajdoše - Hajdina 2:6;
skupina B: Gerečja vas - Dra-ženci 2:0, Gerečja vas - Skorba 4:0, Draženci - Skorba 0:5. Finale:
za 5. mesto: Slovenja vas -Draženci 2:3; za 3. mesto: Haj-doše - Skorba 3:6; za 1. mesto: Hajdina - Gerečja vas 1:6. Končni vrstni red:
1. Gerečja vas, 2. Hajdina, 3. Skorba, 4. Hajdoše, 5. Dražen-ci, 6. Slovenja vas.
Rezultati nekaterih ostalih tekmovanj:
Golf: moški: 1. Franc Mlakar; ženske: 1. Mira Kampl.
Kegljanje: 1. Franc Pani-kvar.
Namizni tenis (16 tekmovalcev): 1. Aljaž Mohorič, 2. Tomi Štumberger, 3. Boštjan Sagadin.
Šah (12 tekmovalcev): 1. David Murko, 2. Jože Verdenik, 3. Stanko Požgan.
Streljanje na glinaste golobe (5 tekmovalcev): 1. Primož Turnšek, 2. Marjan Vrabl, 3. Stanko Zupanič.
Tenis dvojice - člani (8 parov): 1. Marko Drobnič -Ivo Ogrinc, 2. Srečko Glodež - Tine Glodež, 3. Martin Šlam-berger - Tomaž Štrafela, 4. Milan Kolarič - Stane Golob.
JM
Najboljše dvojice na teniškem turnirju
Futsal • 2. SFL, 4. krog
Prva zmaga Petelinov: Benedikt - Tomaž 1:5 (1:2)
STRELCI: 1:0 Fujs (2.), 1:1 Kosi (7.), 1:2 Plohl (14.), 1:3 A. Majcen (28.), 1:4 Mar (28.), 1:5 A. Majcen (38.)
TOMAŽ: Krajnc, Bolkovič, Miklašič, Bohinec, Gajser, R. Majcen, A. Majcen, Mar, Kosi. Trener: Marjan Magdič
Derbi začelja 2. SFL so dobili gostje od Svetega Tomaža, ki so proti Benediktu dosegli prvo prvenstveno zmago in se iz predzadnjega povzpeli na sedmo mesto. Obe ekipi sta nastopili v okrnjeni zasedbi. Med drugim je pri Benediktu manjkal veteran Pukšič, pri Petelinih pa pordečeli vratar Vrbanič. Kljub temu da so do-
mačini preko Fujsa hitro povedli, so v nadaljevanju bistveno več pokazali varovanci trenerja Marjana Magdiča, ki so se na koncu veselili zaslužene zmage s 5:1. V naslednjem 5. krogu je moštvo Tomaža prosto.
REZULTATI 4. KROGA: Vuko Ljubljana - Brezje 5:3 (2:1), Slovenske Gorice - Stripy 4:2 (2:0), Benedikt -Tomaž Picerija Ozmec 1:5 (1:2), Fra-gmat Extrem - Kebelj Mibus prevozi 1:4 (1:2), Veplas Velenje - Sevnica 1:5 (1:3).
VRSTNI RED: KMN Slovenske Gorice 10, Vuko Ljubljana 9, KMN Sevnica, Fragmat Extrem 7, Kebelj Mibus prevozi 6, KMN Velike Lašče, Tomaž Picerija Ozmec, ŠD Brezje, ŠND Veplas Velenje 4, FSK Stripy 1, KMN Benedikt 0 točk.
KU
Članska nogometna ekipa Gerečje vasi - zmagovalka turnirja ob prazniku občine Hajdina
Predstavnikom najboljših ekip in najboljšemu strelcu nogometnega turn[rja sta priznanja podelila župan Stanislav Glažar in predsednik Športne zveze Hajdine Sandi Mertelj.
Na tekmovanju v namiznem tenisu je slavil najmlajši udeleženec (v sredini Aljaž Mohorič, levo Tomi Štumberger, desno zmagovalec zadnjih treh turnirjev Boštjan Sagadin).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:. Naslov: Pošta:
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 8. novembra
14:00 Ptuj, grajska vinska klet: Muzejska scena z gosti - mag. Anton Za-fošnik, Franc Emeršič in Stanislav Kocutar s predstavitvijo mladih vin VTC 13
17:00 Gorca, etnološki muzej: kožuhanje, trebljenje buč, kostanji in
mošt; organizira TD Podlehnik 18:00 Pregersko, Vodni stolp: delavnica izdelave voščilnic
Sreda, 9. novembra
16:00 Gorca, Etnološki muzej: pospravljanje klopotca, TD Podlehnik 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: predavanje Jane Lavtižar
- Prelomnice v življenju družine-razveza 18:00 Tinje, knjižnica: martinova delavnica
Četrtek, 10. novembra
13:00 13:00
18:00
18:00
19:00
19:00
19:00
Dobrina: ogled etnološke zbirke Vukova domačija, TD Žetale Ptuj, galerija Magistrat: odprtje razstave O vlogi in pomenu Rudolfa Maistra
Hajdina, cerkev sv. Martina: koncert ženskega pevskega zbora banduristk iz Lvova- Ukrajina
Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave najnovejšega slikarskega opusa akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja; glasbeni program: Kristjan Furman - bariton, Tom Hajšek - klavir Ptuj, grajska klet: festival Vino ni voda; predstavitev vinogradništva Turčani in nastop Bernardke in pevk s Strmca Ptuj, Knjižnica I. Potrča: Slovenski zgodovinski atlas - pogovor z avtorji
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert madžarske glasbe; nastopajo pianisti Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla
Petek, 11. novembra
08:00 Ormož: kramarski sejem
08:00 Ptuj, športna dvorana Mladika: razstava malih pasemskih živali;
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj 09:00 Ormož, grad: odprtje razstave pridnih rok z degustacijo; brezplačni vodeni ogledi po mestu 10:00 Ormož, vodeni ogledi gradu in grajske pristave 12:00 Ormož, martinov šotor: nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin ...
14:00 Okič-Slatina: pospravljanje klopotcev TD Cirkulane
15:00 Videm: odprtje obnovljene Vidove kleti - TIC
16:00 Bukovci, večnamenska dvorana: Vesela jesen; otroške delavnice,
izvolitev kletarja, krst mošta, kulturni program 17:00 Oplotnica: odprtje vinoteke in martinovanje 17:00 Ptuj, Slovenski trg: festival Vino ni voda; martinovanje, nastop
glasbene zasedbe Razum 17:30 Hajdina, šotor pred občino: 13. občinski praznik; 12. nagradna
revija Štajerska frajtonarica; KD Valentin Žumer Hajdoše 18:00 Cirkulane, gasilski dom: tečaj priprave martinovih jedi in dobrot z
degustacijo; Društvo gospodinj Cirkulane 20:00 Ptuj, DomKULTure: koncert Brina-Slečena koža
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 8.11.
SREDA 9.11.
8:00 Praznik občine Trnovska vas 9:20 Destmik - Ljudski pevci in godci 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 18:00 Destrnik- Iz domače skrinje 19:00 Ujemi sanje 20:00 Oddaja iz Občine Destmik 21:10 Polka in Majolka 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
ČETRTEK 10.11.
8:00 Oddaja iz arhiva Občine Domava 9:40 Polka in Majolka 10:40 Večer ljudskih pesmi 12:00 Video strani
18:00 Seja sveta Občine Domava - V ŽIVO 20:00 Oddaja iz Občine Domava 21:00 Domava - Iz domače skrinje 21:45 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
8:00 Gerečja vas - Praznujmo s pesmijo 9:15 Kronika iz Občine Hajdina 10:30 Ptujska kronika 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:15 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 60 let Lovskega društva Hajdina 21:30 Glasbena oddaja 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Tel. 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
PRODAM telico simentalko, brejo v sedem mesecu. Tel. 792 33 81.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
KUPIM bikce simentalce, stare 14 dni. Tel. 041 875 779.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
DRVA iz sušilnice in bukovi brike-ti, 1t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
V najem vzamem njive v okolici Ptuja. Tel. 031 580 950.
DREVESNICA Slavka Matjašič, Za-gorci 63 c vam ponuja sadne sadike nešplje, kutine, slive, marelice, breskve, češnje, višnje, hruške in jablane stare in nove sorte (sadike so dvoletne), na relaciji Ptuj-Juršin-ci-Gornja Radgona. Tel. 758 42 21 ali 031 858 499.
KUPIM drobilec zrnja (čečikar). Tel. 070 344 392.
PRODAM dvoosno prikolico nosilnost 4 t, domače izdelave, obračalnik SIP 2,2 m, skobelni stroj, širine 30 cm in silus kombajn. Tel. 031 576 183.
ZAPOSLIMO samostojnega ra-čunovodjo (M/Ž) v računovodskem servisu na Ptuju. Več na www.racunovodstvo.tusek.si.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje v izmeri 45 m2 v pritličju ali menjam za manjšo hišo po možnosti v okolici Ptuja ali Vidma. Tel. 031 693 309.
V CENTRU MESTA v KREMPLJEVI ULICI NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Tel. 041 212 136.
RAZNO
PRODAM zimske gume 215-70-L 16 z alu platišči. Tel. 777 15 91.
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
peaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 9.11. 10:05 Hrana in vin« 10:30 Modro-p»™. 11:05 SpDznajmDse.com -pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Pomurski tednik 13:00 Motivacijsko predavanje 2 Nitko m VujiEičem - pon. 15:35 Hrana in «no - pon. 16:00 Ptujska kronika - poti. 16:20 Info kanal 17:00 Šport(no) 17:30 Moto scena - 5 oddaja 17:50 Predstavitvena oddaja o
ka rtingu - pen. 13:00 Ptujska kronika - pon. 19:20 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:20 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Šport(no) - pon. 20:50 Moto scena - 5. addaja pon. 21:10 Intense-učinkovita raba
energije - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 2. nogometna lip 22:50 Itifo kanal
Sreda 9.11.
10:00 Ptujska kronika - pen.
10:20 Hrana iti vino
10:45 Spo2najmose.com - pon.
11:40 Modra pon.
12:15 Info kanal
13:00 Poslanski utrip - pon.
14:00 Info kanal
15:35 Hrana in lino-pen.
16:00 Info kanal
17:00 Cista umetnost - pon.
17:30 2. nogometna liga
16 00 Povabilo na kavo
16:30 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:301 rrfp kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Moto scena - 5. oddaja pon. 20:40 Tri - avtorski projekt
Božene Krivec 21:25 Povabilo na kavo - pon. 21=55 Regi TV - Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 10.11.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 Urana in vino
10:46 Sp02najm0se.c0m -pon.
11:40 Državno prvenstvo v pikadu - pon,
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
12:50 Modro -pon.
13:25 InfD kanal
15:05 2. nogometna liga
15:35 Hrana in vino-pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
17:00 Koncert kluba Soroptimist Ptuj 18:00 Ptujska kroniko - pon. 18:20 Šport(no)- pon. 18:50 Info kanal
19:50 Poli maraton- reportaža pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 KoncortTerrafolk- pon. 21:20 Koncert Tomaž Pengov - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahki spremljate tuli na T2
Ko življenje obstoji, nas zaboli, v tihi bolečini se budijo spomini.
V SPOMIN
Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
Frančiška Potrč
IZ LOČIČA 15
HVALA vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečke ter jo ohranjate v svojih spominih.
Njeni najdražji
V SLOVO
Sporočamo žalostno vest, da je v 50. letu starosti po težki in hudi bolezni umrl
Bojan Gojkovič
IZ STAROŠINC
Pogrebni obred je bil v ožjem družinskem krogu v Cirkov-cah.
Žalujoča: oče in Nada
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nisi podal, neusmiljena smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
SPOMIN
9. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin, brat, boter, bratranec in nečak
Marjan Muršec
12. 4. 1955 + 9. 11. 2010 IZ SOBETINCEV 2 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu ob grobu poklonite lepo misel, podarite cvet ali svečko.
Tvoji najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho mirno spiš, bolečin več ne trpiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Stanka Vinceka
IZ BUKOVCEV 37 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekali besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala pevcem, godbeniku, govornikoma, podjetju Mir in gospodu župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Njegovi najdražji
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
A t
POP 7 TOP
1.	PETKA - Ko rožce ji bom sadil
2.	Ans. TRUBADURJI - Prehitro se zaljubim
3.	Ans. PETRA FINKA - Le zate bom igral
4.	POSKOČNI MUZIKANT1 - Pogledam te
5.	Ans. ERAZEM - Primorci smo veseli ljudje
6.	Ans. STIL - Pohorca je vzela
7.	PRVA POSTAVA-Življenje
Zmagovalec meseca OKTOBRA: PAJDAŠI - Njen sladek smeh Še ena možnost v NOVEMBRU imajo: PETKA- Ko rožce ji bom sadil
1.	DOMEN KUMER-Adriana
2.	MILI - Povej mi sestra
3.	TEAM BAND -ARoža tvoja
4.	KINGSTON-A LALALI
5.	ROK KOSMAČ-Le prijatelja
6.	NINO-Padajo poljubi
7.	MIRNA REYNOLDS - Opraskano srce
Zmagovalec meseca OKTOBRA: SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala Še eno možnost v NOVEMBRU ima: DOMEN KUMER - Adrians
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. itevilka:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Or fejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Zgornja Hajdina • Jutranji rop poštne poslovalnice
Kot je le nekaj ur po dogodku pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Bartolo Lampret, so v soboto zjutraj okoli 5.35 trije zamaskirani moški pristopili do poštne poslovalnice na Zgornji Hajdini. V času, ko sta delavca pošte prenašala bokse iz vozila v poslovalnico, so planili na njiju. Prišlo je do prerivanja, pri čemer so zamaskirani neznanci, med katerimi je bil vsaj eden oborožen s pištolo ali imitacijo pištole, poštna delavca zvezali in izpraznili boks, v katerem se je nahajala denarna gotovina. Nato so neznanci pobegnili neznano kam.
Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in še vedno zbirajo obvestila, da bi izsledili storilce. Hkrati naprošajo vse, ki bi imeli kakršnekoli podatke o kaznivem dejanju, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali pokličejo na številko 113 oziroma na anonimni telefon 080 1200.
Ker gre že za tretji rop poštne poslovalnice na Zgornji Hajdini, nas je zanimalo, kaj o tem menijo najodgovornejši na Pošti Slovenije, odgovore
Kot je pojasnil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič, je bistvena novost, da poteka od petka, 4. novembra, promet po Rimski ploščadi od hišne številke 11 do križišča s Kraigherjevo ulico samo
na naša vprašanja pa nam je posredovala Mateja Korber predstavnica službe za odnose z javnostmi pri Pošti Slovenije.
Kakšne varnostne ukrepe ste na Pošti Slovenije uvedli po prvem in drugem ropu na Hajdini in kakšne boste sprejeli sedaj?
„Podrobneje ne želimo razkrivati podatkov o že izvedenih in dodatno načrtovanih ukrepih varovanja pošt ter njihovi uporabi, saj bi s tem razkrivali varnostno strategijo Pošte Slovenije. Lahko pa vam
v eni smeri - to je od od vhoda v Zdravstveni dom do trgovine Rimska peč. Udeležencev prometu ob tem posebej opozarjajo, da je odslej zavijanje iz Kraigherjeve ulice na Rimsko ploščad prepovedano!
povemo, da je vseh 528 stalnih pošt Pošte Slovenije opremljenih s sistemom tehničnega varovanja. To pomeni, da so opremljene z alarmnimi sistemi oziroma sistemi za klic v sili in z njimi povezanimi drugimi varnostnimi elementi, kamor sodi tudi intervencija izbrane pogodbene varnostne službe. Podrobnosti o sistemu tehničnega varovanja za posamezno pošto pa, upamo, da razumete, ne želimo razkrivati."
Ali je že znano, koliko denarja so iz poslovalnice na
Spremenjeni prometni režim je po trditvah redarstva že označen s ustrezno prometno signalizacijo. Občane oziroma udeležence v prometu zato pozivajo, naj bodo posebej pozorni na vso na
Zg. Hajdini odnesli zamaskirani neznanci?
„Zaradi interesa predkazen-skega postopka žal tudi danes ne moremo posredovati zneska odtujene gotovine."
Ali sta poštna uslužbenca v tem primeru ravnala v skladu z varnostnimi navodili Pošte Slovenije?
„Uslužbenca Pošte Slovenije sta ravnala v skladu z njenimi internimi predpisi. Konkretno to pomeni, da v primeru ropa delavci ne ogrožajo svojega življenja in zdravja z dejanji,
novo postavljeno prometno signalizacijo, posebej previdni pa naj bodo pri izvozu s parkirišč pred stanovanjskimi bloki ter s parkirišča za zdravstvenim domom - na modri coni. Zagotovili so nam tudi, da bodo v naslednjih dneh z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo označeni tudi parkirni prostori in režim samega parkiranja na tem območju. Izvedeli smo tudi, da sodi med spremembe predvsem namembnost par-
s katerimi bi želeli preprečiti odtujitev poštnih pošiljk ali gotovine."
Naj dodamo le še to, da je omenjeni rop poštne poslovalnice na Zgornji Hajdini na moč podoben tistemu, ki se je zgodil 31. avgusta letos na Smledniški cesti v Čirčah pri Kranju. Tudi tam so rop izvedli trije zamaskirani moški, ki so navsezgodaj zjutraj pristopili do poštarja in mu s fizično silo odvzeli poštno torbo. Na srečo so takrat z njo odnesli le pisemske pošiljke, saj tedaj v torbi ni bilo denarja. Po podatkih policijske uprave Kranj so se roparji s kraja dejanja odpeljali proti Smledniku z osebnim avtomobilom VW pasat črne barve, ki je imel nameščene ukradene registrske tablice. Ali sta oba ropa med seboj povezana, bodo zagotovo odkrili policisti in kriminalisti, vsekakor pa bomo o podrobnostih in morebitnih novih indicih policijske preiskave ropa na Zgornji Hajdini še poročali.
M. Ozmec
kirišč na Rimski ploščadi.
Pred vrtcem Ptuj bo območje kratkotrajnega parkiranja brezplačno, vendar bodo vozniki morali označiti čas prihoda. To je omogočeno zaradi staršev, ko pripeljejo ali odpeljejo svoje otroke v vrtec. Stanovalci so za sedaj že dobili okoli 20 parkirišč na levi strani vozišča Rimska ploščad, kjer so se zdaj parkirali vsi na črno in delali cesto nevarno.
-OM
Osebna kronika
Rodile so: Lea Vaupotič, Lancova vas 48 a, Videm pri Ptuju, deklica - Špela; Maja Majnik Berghaus, Orešje 110, Ptuj, deklica - Tina; Barbara Horvat, Gorenjski Vrh 31 a, Zavrč, deklica - Ajda; Milena Pintarič, Slovenja vas 21 c, Hajdina, deček; Danijela Ko-kol, Formin 39 a, Gorišnica, deček; Nataša Ilijevec, Placar 57 a, Destrnik, deklica; Lidija Galun, Čermožiše 28, Žetale deklica - Petra; Tamara Jur-kovič, Vinski Vrh 49, Miklavž pri Ormožu, deklica - Živa; Suzana Grahovc, Ulica Ivana Zupančiča 12, Maribor, deklica
-	Lara; Jozefina Nikollaj, Zagrebška cesta 5, Ptuj, deček -Loris; Nina Majcen, Bresnica 31 a, Podgorci, deček - Anže; Aleksandra Plavčak, Hofma-nova ulica 3, Rogatec, deklica
-	Ana; Anita Potrč, Grajena 29 b, Ptuj, deček - Žan; Nataša Vrabl, Pacinje 29 a, Dornava, deklica - Maša; Marjana Ke-lenc, Formin 32 b, Gorišnica, deklica - Mia; Andreja Babo-sek, Grajena 34, Ptuj, deklica - Zala; Mateja Karo, Ul. dr. Kovačiča 7, Ormož, deček
-	Tian; Tara Kokolj, Drvanja 3, Benedikt, deček - Rene; Bojana Talan, Turški Vrh 106 a, Zavrč, deklica - Katarina; Saša Brodnjak, Gorišnica 24 a, Gorišnica, deček - Gabriel; Mateja Turk, Velika Varnica 46, Zg. Leskovec, deček - Anej; Simona Trstenjak, Šalovci 30, Središče ob Dravi, deklica -Špela; Jana Siranko, Ul. Zofke Kukovič 27, Miklavž na Dr. polju, deček; Iva Pičerko, Spuhlja 66 c, Ptuj, deklica - Nia; Sonja Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj, deček - Gal; Silvia Kokol Šeruga, Kukava 49, Juršinci, deček - Jaka; Irena Šimenko, Zabovci 63, Markovci, deklici Doris in Waris; Jasna Mlakar, Tržec 31 a, Videm pri Ptuju, deček - Marsel.
Umrli so: Marija JUNGER, roj. Vidovič, Spuhlja 41, Ptuj, roj. 1944 -umrla 20. oktobra 2011; Marija LAJH, roj. Kocmut, Rjavci 6, roj. 1934
-	umrla 21. oktobra 2011; Stanislav VINCEK, Bukovci 37/a, roj. 1931 - umrl 24. oktobra 2011; Silvester KMET, Pacinje 40, Ptuj, roj. 1970 -umrl 22. oktobra 2011; Milan PREGARC, Ul. Nikole Tesle 29, Njiverce, Kidričevo, roj. 1944
-	umrl 24. oktobra 2011; Ana SEVER, Zgornja Hajdina 14, roj. 1920 - umrla 23. oktobra 2011; Bogomira BRUS, Ptuj, Vičava 43, roj 1921 - umrla 25. oktobra 2011.
Poroke - Ptuj: Tomi DRŽAJ, Brstje 14/b, Ptuj, in Nina PA-JIC, Apače 286, Kidričevo; Ivan HLIŠ, Ptuj, Štrafelova ul. 14, in Sonja HORVAT, Ptuj, Slomškova ul. 12. Poroke - Ormož: Simon PINTARIČ in Karmen MAJER, Veliki Brebrovnik 94, 2275 Miklavž pri Ormožu.
Danes bo pretežno oblačno, le v vzhodni Sloveniji občasno deloma jasno. Predvsem v zahodnih krajih bo ponekod še rahlo deževalo. Ob morju bo pihal šibak do zmeren jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 16 stopinj C.
V sredo in četrtek bo večinoma suho vreme. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo precej megle ali nizke oblačnosti.
Napoved vremena za Slovenijo
Ce za Martina (11.) sonce sije,
Foto: M. Ozmec
Enosmerni promet v ulici Rimska ploščad poteka od vhoda v Zdravstveni dom do trgovine Rimska peč. Posebej opozarjajo, da je odslej zavijanje iz Kraigherjeve ulice v ulico Rimska ploščad prepovedano.
Trije neznanci zvezali uslužbenca in odnesli denar
Minulo soboto, 5. novembra, se je med stanovalci Zgornje Hajdine kot blisk razširila vest, da so neznanci spet oropali njihovo poštno poslovalnico; ta je v pritličnem delu novega poslovno-stano-vanjskega objekta.
Foto: M. Ozmec
Napad in rop se je zgodil na zadnji strani poštne poslovalnice v pritličju poslovno-stanovanjskega centra na Zgornji Hajdini.
Foto: M. Ozmec
Ob zadnjem vhodu pošte je vgrajena varnostna kamera, vendar še nimamo podatkov, ali je posnela napadalce.
Ptuj • Spremenjen prometni režim
Na Rimski ploščadi enosmerno!
Za Ptujčane in okoličane oziroma za vse druge udeležence v prometu velja od petka sprememba prometnega režima na delu ulice Rimska ploščad v Ptuju.