Dr. Ivan Anton Scopoli. V spomin stoletnice njegove smrti. Spisal FranKocbek. (Dalje.) Mnogo gostov prihitelo jo torej 22. junija na vabilo rudarskega ravnateljstva v slovensko Alroadeno, ležečo v globini sredi zelenih gora, in temnih gozdov. Ob i;212. uri zbrali so se gosti v zbornici rudokopa. Od tod podali so se k hiši, kjer je nekdaj bival Scopoli in katera je bila okusno nakinčena z zastavami in zelenjem. Rudokopi v praznični obleki obkolili so prostor, kjer so se zbrali vladni zastopniki, vsi rudarski uradniki, povabljeni gostl in množica drugih ljudi. Prof. V. Voss imel je slavnostni govor, v katerem je omenil učenjakove zasluge kot zdravnik, učitelj, ekonom izsledovatelj ter na dostojnem mestu razkril spominsko ploščo. Potem je dr. Kaisersberger podal kratke črtice iz Scopolijevega življenja, oziraje se zlasti na dobo, ko je živel v Idriji. Po končanem govoru zasvirala je rudarska godba cesarsko himno, rudarski ravnatelj J. Novak pa je izrekel nhocha na Nj. Vel. cesarja. S tem je bila svečanost končana. Omenimo naj še, da je pri banketu popoludne razen drugih govornikov govoril tudi višji oskrbnik zalog g. Viljem Leithe, ki je omeDil mnogo črtic iz Scopolijevega življenja, posnetih iz raznih listin rudarskega arhiva. Povodom svečanosti dobilo je rudarsko ravnateljstvo deležne dopise od c. kr. državnega geologičnega zavoda, od rudarskih akademij iz Ljubnega in Ščavnice. Od mnogih brzojavk tudi jedno od občinskega zastopa Cavalese, Scopolijevega rojstnega kraja. Spominska plošča je 60 cm visoka in 63 cm široka. Okusni načrt v renesančnem slogu izdelal je arhitekt Robert Mikoviscv Gradcu; bronovo litino pa je preskrbel Albert Samassa v Ljubljani. Napis se glasi: HANC. DOMUM DR. JOANNES. ANTONIUS. SCOPOLI CAVALESTUS. TIROLENSIS INSIGNIS. RERUM. NATURALIUM. SCRUTATOR BOTANICES. IN. CARNIOLIA AUCTOR MDCCLIV - MDCCLXIX MUNERE. I. R. PHYSICI. FUNGENS INHABITAVIT. i. r. Ministerium in rebus agrariis d. d. 1888. Povodom opisane svečanosti v Idriji, poudarjali so tudi slovenski listi Scopolijeve zasluge za slovenske pokrajine. nSlov. Narod", št. 133, pa je prinesel lepo pesem, katero je zložil Vladimir Lenski nf Dr. Ivanu Antonu Scopoli-ju, naravoslovcu in rudarskemu fiziku, v stoletni spomin njega smrti dne 8. malega travna 1788". Glasi se: l. „1-0 v našo tu preteklost se oziram, V preteklost davno že minolih dnij, Pogled boječe in temno upiram, Oko v bolesti srčnej se solzi. 2. Može v daljavi vidim neumorne, Podpora naša, naše Slave kras, Značaje resne, nepremične vzorne, Možd mladostnib let in sivih las. 3. Alj davno v hladnej zemlji že lezijo, Spomin njih le nad nami še bedi, In tam, kjer oni v sladkem miru spijo, Oj, dragi, tam prebivaš i že Ti! 4. 0 da! Preteklo mnogo dolgih let je, Ko v zemeljski si legel naročaj, Glej, stokrat grob Ti kinčalo je cvetje, Že stokrat krasil svet pomladni raj. 5. Ti mož si bil, zvest svojemu namenu, Učen, občepriljubljen, spoštovan, Priboril čast si svojemu imenu Z duha modrostjo, vstrajnostjo obdan. 6. Spoznaval bisere si v dnu temine, Spoznaval si narave skrivno moč, Zato rudar motreč na te spomine Prošle, solzi se trpko vzdihujoč. 7. A ne osrčja zemlje le zaklade, Podzemni nisi preiskal le svet, Prehodil loge doma si, livade, Nabiral ko bučela s cvetom cvet. Na Te Slovenija hvaležno gleda, Podal si šopek divnih jej cvetic, Po Tebi je čudeč spoznala veda Lepoto naših Vesne krasotic. 9. Zato, ko tu v preteklost se oziram, V preteklost davno že minolih dnij, Pogled boječe in temno upiram, Oko v bolest srčnej se solzf. 10. Možč v daljavi vidim neumorne, Podpora naša, naše Slave kras, Značaje resne, nepremične, vzorne, — A vse zadel že smrtni je poraz. 11. In tam si tudi Ti! Oj mnogo let je, Ko v zemeljski si legel naročaj, Iz groba pa pricvelo Ti je cvetje: V zahvalo Tebi venec splel je Maj. 12. Alj dneve Tvoje davnega spomina Krasi najbolj Ti cvet, ko Tebi mož, Redak: — Atropoides Scopolina — V sredini venca krasno-cvetnih rož! (Konec prih.)