Poroiene uiiteljice. Petero sreskih društev JUU je na zborovanju v Mariboru sprejelo resolucijo glede poročenih učiteljic. Na to resolucijo odgovarja mariborski »Večernik« 20. IV. 1932. s posebnim člankom pod naslovom »Enake dolžnosti — enake pravice«. Probiem poročenih učiteljic postaja pri nas aktualen kot posledica splošnc gospodarslke krize. Pojavil se je tudi kot posledica nesmotrene prosvetnc politike z ozirom na nadprodukcijo ženskega učitelj. naraščaja. Slika je ta: Paleg treh zasebnih ženskih učiteljišč so se otvarjale paralelke na obeh državnih ženskih učiteljiščih, in tako smo dobili vsako leto eno tretjino mošlkega in dve tretjini ženskega učiteljskega naraščaja, ako je bilo stanje na moških učiteljiščih ugodno. V letih, ko pa to ni bi!o, je bilo pa razmerje še slabše, t. j. Vt moških in :)i ženskih učiteljskih abiturientov. To se sedaj maščuje. ker ni v istem razmerju odpadalo število učnega osebja z upokojitvami in umrljivostjo in tudi niso v istem razmerju naraščale potrebe šolstva z ozirom na razvoj istega Nismo pa še danes na višku krize, ker prave posledice težkega položaja, do katerega nas je dovedlo to postopanje, sc bodo pokazale šele v bližnji bodočnosti. Iz gornjega je izvirala nesmotrena personalna politika pri nameščanju učiteljstva. Manjkalo je gotove previdnosti in rigoroznosti pri upoštevanju potreb, poleg izvajanja načelnih stališč pri namestitvah. Tako se je dogodilo, da se je prenatrpavalo učiteljstvo (ne v vseh primerih) v pisarnah in na mestih, katere sedanja težka situacija osporava kot opravičene. Posledica tega je revizija in popravljanje napak z ukrepi, ki zopet vodijo v ekstrem na škodo šolstvu. Namestitve so se pa tudi vršile preveč iz osebnih vidikov ter so se prezirali načelni vidiki prave personalne politike. Talko se ni izvajalo načelo, da bi se načelno upoštevali pri namestitvah v krajih s srednjo šolo družinski očetje in matere z otroki za šolanje in se tudi ni iskalo razmerje za namestitev kulturnih in organizačnih delavcev v teh centrih. Igrali so povsem osebni razlogi. Te pogreške se delajo še danes! Iz tega lzvirajo pritožbe družinskih očetov in mater. ki imajo otroke za šolanje, da se jih prezira pri namestitvah na Ikorist samskega učiteljstva. da se službe oddajo kar pod roko, brez objave, da se v mestih upoštevajo žene neučiteljev in neuradnikov, ki dobe službo istotako brez razpisa. Proti slednjemu postopanju so vlagale proteste celo učiteljice same ter so v resolucijah zahtevale, da se neporočenih učiteljic ne zapostavlja. Iz tega motiva izvira tudi mariborska resolucija. Personalna politika pa pripušča šc nadalje. da se tehtnica pri namestitvah ravna še vedno po pritisku poedinih vplivnih oscb z eno ali drugo osebo s povsem oscbnimi motivi, mesto da bi tehtnico pri odločitvah uravnovešala načela zakona in načela stvarnih in splošno socialnih potreb. Jasno pa je, da je učiteljstvo, ki sc poslužuje in samo ustvarja tak položaj. sokrivo. zato često prav ono ni upravičeno dvigati krik, ko se popravljajo napravljene napake. Predvsem pa postaja problem poročenih učiteljic aktualen zaradi brezposelnosti učiteljskega naraščaja. Javnosti je že znano, da bo po padatkih in sedanjih vidikih ob sklepu tekočega šolskega leta 643 učiteljskih abiturientov in abiturientk v Dravski banovini brez službe. Med temi jih je okrog 50 iz prejšnjih let, ki še vedno čakajo na službo. Mnogo je talkih, ki nimajo nikogar, da bi jih preživljal in je njih stanje naravnost obupno. Poleg tega imamo v banovini okrog 60 tovarišev in tovarišic, ki so pred silo razmc* morali priti v našo državo v učiteljsko službo. Mnogi od teh imajo žc okrog 20 in še več .et službe in številnejšo družino ter čakajo že nad leto dni na sprejem v kontraktualno službo anii so pa v službi kot dnevničarji. Izyledi pa so za abituriente jako slabi. Po zadnjih ugotovitvah bi bilo v banovini le 16 prostih mest na šolah Po proračunu je od lani 40 mest za novince, letos jih je predvidenih samo 75. Redulkcija 700—900 profesorjev srednjih šol v državi, če se izvede, kakor je bilo v javnosti objavljeno, bo imela za posledico vrnitev prideljenih osnovnošolskih učiteljev z meščanskih šo>; na osnovne šole. Enako bi vplivala izvedba vrnitve učitdljstva iz pisaren — ako se ne posreči ublažiti namero — v osnovne šole, na kader učnega osobja. S tem trenočkc.m aa.sto,^i nadštevilnost učitcljstva na osnovnih šolah. Naravna posledica tega je prestanek službe po zakonu Položaj ne bo postal s tem naravnost obupen le za novince, tcmveč tudi za vse ostalo aktivno učiteljstvo. Kaikor je mučno. da se oglaša v »Večerniku« za »enake dolžnosti in enake pravicez neuradniki poročenih učiteljic soprog prizadete tovarišice, tako so povsem neupravičeni njegovi očitki proti naši stanovski organizaciji, da posega v to vprašanje in da sama išče izhoda in leka problemu S tem trenotkom, kakor hitro je postal položaj tako resen, kakor je zgoraj razvidno, ni vprašanje poročenih tovarišic več zasebno vprašanje, temveč je to postalo del socialnega stanovskega vprašanja, pri katerega reševanju mora sodelovati vsaka resna organizacija. V tem trenotku je dolžnost resne organizacije, da prepreči krivično rešitev tega vprašanja ter zaščiti socialno upravičenejše. Zdrava organizacija se ne bo strašila operacijski nož zasaditi tudi v lastne vrste in se ne bo bala pojasniti položaj tudi lastnim članom ter zahtevati od njih uvidevnosti. Zdrava organizacija ne sme nikdar postati zaščit- nica onih, ki so krivi ali niiso v socialnih in moralnih pogledih v pravu, temveč bo vedno tudi lastnemu članu povedala resnico v obraz ter bo zahtevala obzirov do celote. Učiteljstvo se mora zavedati, da se ne včlanja v organizaciji, da so mu zaščiteni osebni interesi, temveč se včlanjujemo zato, da zaščitimo skupne interese ter podrejamo njim osebne interese. Pravi učiteljski organizaciji ni natnen samo materialru smoter, temveč morajo temu prednjačiti etični in kulturni smotri! Četudi bo članek v »Večerniku« zavedel marsikatero tovarišico do nerazpoloženja napram organizaciji, osobito tovarišice, poročenc z ostalimi drž. uradniki, ker razteza tudi na nje resolucijo, je dopis popolnoma zgrešen, ker je postavljen povsem na napačno osnovo in na zgolj osebne poglede, ne pa na poglede z ozirom na celokupnost problema. Selkcija JUU je sama v svoji okrožnici na včlanjena sreska društva izjavila, da se ne sme delati krivica nJkomur. Zato je zahteva'a od srtskih društev spisek in podatke poročenih tovarišic z ozirom na njih službeni kraj, poklic in bivališče moža, da se vidi, v koliko so upravičeni protesti Jtovarišic, da se z neuradniki poročene tovarišice forsirajo pri namcščanju na boljša mesta. Celokupni točni podatki bodo dali šele pravo sliiko. Predsednik sekcije jc na mariborskem zborovanju v svojem poročilu popolnoma jasno izjavil, da moramo sami iskati leka težki situaciji ter gledati, da se vse pravično za celoto reši. Apeliral je iz tega razloga na uvidevnost tovarišev in tovarišic z dosluženo 35-letno službeno dobo. Naglasil je, da organizacija ne dela nobenih tajnih ukrepov proti poročenim tovarišicam, kar se neopravičeno razširja, temveč bo javno obravnavala zadevo, v kolikor bo dozorevala. Naglasil je nadalje, da se bo izrdkla v zadevi poročenih učiteljic za stopnjevanje poročenih učitdjic i ncuradniki, z uradniki in učitelji ter bo branila tezo poročenih z učitelji, kar je najpravilnejše in najpravičnejše z ozirom na interese šol in interese učiteljskc službe. Poudaril je, da se ne sme tudi vprašanje poročenih učitcljic z neuradniki reševati generalno, temveč individualno, ker so znani primeri, da tovarišice vzdržujejo celo družino, četudi so poročene z neuradniki. Organizacija noče in ne bo podvzemala neupravičenih korakov! Danes je aktuaien problem poročenih učiteljic samo v toliko, Ikolikor imamo brezposelne učiteljske abiturijente Težja bo situacija, ko se pojavi nadštevilnost na šolah in po enoletnem poteku nadštevilnih na razpoloženju vprašanje redukcij. Iskati izhod je dolžnost nas vseh, brez vsake sentimentalnosti in brez demagogije po dnevnih listih. Časi so preresni, da bi vodstvo organizacije dopustilo izigravati položaj komurkoli!