Poštnina plačana v gotovini. Leto X., št« S („jutro« XVIII., stsea) Ljubljana, ponedeljek 1« februarja 1937 Cena 2 Dir Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. -tseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-partnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ODMEV HITLERJEVEGA GOVORA Niti Pariz, niti London nista zadovoljna in ne prikrivata svojega razočaranja, ker je Hitler ostal dolžan odgovora na najvažnejša vprašanja Nemški državni kancelar je imel včeraj v Berlinu na seji državnega zbora velik govor, ki so ga v vseh mednarodnih političnih krogih pričakovali z največjo napetostjo. Pričakovali so, da bo Hitler pri tej priliki odgovoril angleškemu zunanjemu ministru Edenu in francoskemu ministrskemu predsedniku Bramn, ki sta par dni poprej imela važne govore o odnošajih do Nemčije. Ta pričakovanja pa se niso uresničila. V Parizu in Londonu ne prikrivajo svojega razočaranja, a tudi komentarji svetovnega tiska kažejo, da so pričakovali mnogo \ec Vendar pa ugotavljajo, da je bil Hitler tokrat mnogo zmernejši kakor doslej in da mednarodnega položaja, če ga že ni izboljšal in odstranil moreče negotovosti, vsaj ni poslabšal. London: Hitler ni bil dovolj jasen London, 31. januarja. AA. Londonski listi danes še niso objavili, obširnejših komentarjev o Hitlerjevem govoru. Komentarja listov »Sumda Times« in »Observer« kažeta, le prve vtise, ki jih je ta govor napravil v Londonu. V glavnem prihaja v niih do izraza mnenje, da je Hitler nekoliko odpravil bojazen, ki je zavladala v Evropi, da pa vendar ni bil dovolj jasen glede nadaljnih praktičnih namer nemške države za ohranitev miru. »Sinday Times« pravi med drugim: Nekateri odstavki Hitlerjevega govora se lahko tolmačijo kot poziv k razgovorom, tako izjava o fran-cosko-nemških odnošajih, zagotovila Belgiji in Nizozemski ter one točke, od katerih bo po mnenju kanclerja Hitlerja odvisno pomirjenje Evrope. List pravi nadalje: Elementi, ki smo jih navedli kot pozitivne osnove za nadaljne razgovore, izgledajo, kakor da niso med seboj povezani. Hitlei pa ni odgovoril na vrsto angleških vprašanj. Aluzija, ki jo je napravil na razloge, zakaj ne odgovarja, pomeni eno izmed najnepovoljnejših točk v celem govoru. Naj bo kakorkoli, vrata so odprta. Hitler je tudi tokrat izrekel miroljubne besede. Samo še enkrat se mu nudi prilika dokazati, da so njegove besede v popolnem skladu z njegovimi stvarnimi namen.. -tObserver« pa pravi, da londonski službeni krogi nekoliko obžalujejo, da se Hitler stvarno ni dotaknil niti ene točke Ede-novega govora in ker ni konkretnejše govoril o razorožitvi in gospodarskem so- delovanju. Kljub temu so angleški službeni krogi zadovoljni, ker je Hitler dal glede na gotove zadeve pomirljive izjave. Predvsem ni izključil možnosti nadaljne loka-lizacije španske državljanske vojne. Eden je pričakoval tttttogo vev ost iiities-Ja London, 31. januarja. AA. Angleški zunanji minister Eden in višji uradniki angleškega zunanjega ministrstva so takoj včeraj popoldne pričeli proučevati Hitlerjev govor. Kakor se zatrjuje, so angleški uradni krogi spričo Hitlerjevih izjav nekam razočarani. Po njihovem mnenju je bil govor zelo zmeren in zaradi tega vendar predstavlja nek pozitiven element, ki ga ne gre podcenjevati. London pa je pričakoval od Hitlerja predvsem precizen odgovor na zadnji Edenov govor in na njegova vprašanja, zlasti glede omejitve v oboroževanju v zvezi z gospodarsko podporo. ki naj bi jo dobila Nemčija od za-padne Evrope. Odgovor, ki ga je dal Hitler na to vprašanje, londonskih odgovornih politikov ni zadovoljil. Eden je pričakoval mnogo več. Pričakoval je predvsem, da bo Hitler pozitivnejše in konstruktivnejše odgovoril na sugestije, ki sta jih nanizala v svojih govorih Eden m Blum. Edini pre-ciznejši odgovor je Hitler dal glede garancije za nevtralnost, ki jih je Nemčija pripravljena dati Nizozemski in Belgiji. Molčal pa je o češkoslovaški, kar vzbuja v Londonu veliko vznemirjenje. Fariis Evropa ni rešsna negotovosti Pariz, 31. januarja, r. Francoski listi so objavili že v današnjih številkah kratke komentarje. »Ami du Peuple« pravi med drugim: Treba je ugotoviti, da je Hitlerjev govor v celoti negativen. Očividno postaja borba proti boljševizmu že splošna in kdor se ji ne priključi, bo proglašen za nemškega sovražnika. Hitler je zavrnil tudi vse predloge Edena in Bluma za pogajanja. Nemčija je sedaj vsa v znamenju gospodarske avtarkije, in narod je bil mobiliziran v to svrho kakor za časa svetovne vojne. Pričelo mu je primanjkovati živeža, toda le zaradi tega, da bi se lahko nabavilo dovolj topov za vojno. Nemčija žrtvuje vse za svoj sen o vsemogočnosti. »Excelsior« pise: Prav ničesar novega — s temi besedami bi se lahko resumiral govor vodje nemške države Hitlerja, ki je podal sijajen pledoje za nemško notranjo politiko pod njegovo vlado in ki je hkratu povzročil strašno negotovost glede splošnega evropskega položaja. Zaradi tega je ta govor v krogih blizu francoske vlade povzročil veliko vznemirjenje. Edina uteha v tem govoru je stališče, ki ga je zavzel Hitler glede španske državljanske vojne. Gotovo je s tem želel pridobiti si Anglijo. Mnenje francoskih uradnih krogov Pariz, 31. januarja. AA Glede Hitlerjevega govora so merodajni francoski krogi popolnoma rezervirani. Pri tem naglašajo le. da bodo podrobno proučili tekst govora. V ostalem pravijo politični krogi, da iz Hitlerjevega govora ni mogoče izvajati ni- t kakih pozitivnih, ne negativnih praktičnih ; zaključkov, ki so se pričakovali po govo-1 rih angleškega zunanjega ministra Edena in francoskega ministrskega predsednika Bluma. S tem govorom še niso odprta tudi nobena vrata, a tudi nobena se niso zaprla. S posebnim zanimanjem komentirajo dva odstavka iz govora. Hitler je s precejšnjo vljudnostjo napram Franciji ugotovil, da med Nemčijo in Francijo ne more biti razloga za spor Hitler tudi ni hote! dati odgovora na govor ministrskega predsednika Bluma, čeprav je nekajkrat v svojem govoru odgovoril in opozoril na posamezne izjave angleškega zunanjega ministra ki jih je dal pred dobrimi 10 dnevi v angleški spodnji zbornici. Kar se tiče zunanjepolitičnega dela Hitlerjevega govora, je bila posebej opažena izjava, da se je zaključila doba »iznena-denj« Nejasna se tukajšnjim poHtičnim krogom zdi odredba glede nemških državnih železnic in narodne banke, ki so sedaj docela podrejene nemški državi. BerlinsKa vlada je ponovno enostransko kršila mednarodne pogodbe. Razen negicije odgovornosti za svetovno vojno je mnogo pozornosti zbudila tudi izjava, da so postali brez vrednosti tudi vsi nemški odnosi napram Sovjetski Rusiji. Nemška vlada hoče očividno izločiti Sovjetsko Rusijo iz Evrone. Popolnoma negativen značaj je imela Hitlerjeva izjava glede omejitve oboroževanja. Nemčija zahteva, da se ji vrnejo kolonije. Hitlerjev go%ror tudi potrjuje, da ima Nemčija v Španiji trgovske interese; mednarod-no-politična situacija se spričo španske državljanske vojne po tem takem res ni poslabšala. Dunaj s Nova pogajanja omogočena Dunaj. 31. januarja. AA Avstrijski merodajni politični krogi so mnenja, da je bil ^ovor nemškega kancelarja Hitlerja miren in zmeren. V komentarjih listov razen vladnega glasila »Reichspost« pa je opaziti neko vznemirjenost. Posebno pozornost je izzval poudarek polslužbenega tiska glede Hitlerjeve teze nasproti boljševikom. »Reichspost« naglaša, da je Hitler odločno zavrnil sleherno misel o paktu z Rusijo in celo o kakršnemkoli stiku z njo. Vodja države, pravi list. zahteva, da se z razdelitvijo Evrope v dva tabora konkretno računa kakor s stvarnim deistvom. Enakih misli kakor Hitler, je tudi ves krščanski ži-velj v Avstriji, pravi omenjeni list. Nato se v članku postavlja vprašanje, ali bo ta govor kaj prispeval k popuščanju napetosti v Evropi. List prihaja do zaključka, da bo Hitlerjev ekspoze služil le kot izhodna točka za novo izmenjavo misli. »Neue Freie Presse« pravi, da Nemčija noče biti politično in gospodarsko osamljena, da pa se vendar ne more strinjati s koncepcijami. ki sedaj prevladujejo v Veliki Britaniji in Franciji glede mednarodnih političnih vprašanj. Polslužbena »TViener Zeitung« poudarja pozitivne strani velikega ekspozeja nem%ega državnega kancelarja in naglaša med drugim, da ta govor vsekakor ni ustvaril še večje napetosti v Evropi Govor je zmeren po svoji obliki, a odločen po svoji vsebini. Mednarodna nasprotstva z vidika tega govora niso več nepremostljiva in zlasti glede nemško-francoskih odnošajev je govor pokazal, da je sporazum mogoč Hitler je odprl vrata novim pogajanjem. Pa tudi ostali Evropi vrat ni zaloputnil. Neuspel poskus ločitve Francije od Anglije Varšava. 31. januarja AA. Poljak fsk koraj v celoti objavlja Hitlerjev govor komentarjev pa doslei še ni. Politimi krogi naglašajo, da je bil Hitlerjev govor v Var šavi v splošnem ugodno sprejet. Posebno so zadovoljni z izjavo o sirovinah odnosno nji hovi boljši razdelitvi, za katero se, kakor znano, v zadnjem času intenzivno zavzema tudi Poljftki zunanji niinster Beck. Opaže no. pa je blo, da je Hitler v 6vojem govoru odgovorjl predvsem angleškemu zunanjemu ministru in da Bluma ni niti omenil. To naj bi pomenilo nov poskus, da se Anglija loči od Francije. Poliskj pol tsčni krogi pa pripominjajo, da tega Nemci ne bodo tako zlahka dosegli, ker je med njihovim in angleškim stališčem razlika prf"ve1.';ka »Kolonij ne damo!14 London, 31. januarja AA. Prvo avno alu zijo na HUlrejev govor je napravil snofi kand dat konservativne stranke pri dopolnilnih volitvah v Pamcraceu Perris, ki je glede na Hitlerjeve izjave o kolon jah nagla sjl: Nasprotujem slehernemu načrtu, po katerem nai bi se kakršenkoli del britanskega imperija odstopil Nemčiji Prepričan sem. da vlada ne bo nikoli prepuef la Nemčiji nii kaki drugi državi nobene naše kolonije. Budimpešta zadovoljna Budimpešta, 31. januarja AA. Tukajšnji meroajmi krogi sod jo, da pomeni govor kancelarja Hitlerja predvsem jasen izraz nemške pripravljenosti za miroljubno sodelovanje v mednarodni evropski politiki. Narodno socialist čna Nemčija je na ta način izvedla del svojega Programa za obnovo trajnih. mirol;ubnih odnošajev z osrtalimi narodi. Ponudila je ugodno pri];,ko za mirno ureditev velikih problemov, kj so sedaj aktualni. Sodba ženeve Ženeva, 31 januarja AA. Hitlerjev govor je bil v Ženevi sprejet z največjo rezervira-nostjo. Tu obžalujejo, da je imel ta govor polemičen ton. Splošno so se pričakovali konkretni predlogi in pozitivne iizjave. Dejansko pa je Hitler nanizal spet celo vrsto negacij in zavrnitev. Ženevski krogi pripominjajo. da v govoru ni prav nobene pripombe glede na Blumove izjave v Lyonu. Sodijo, da kljub miroljubnim izjavam državnega kancelarja govor ne pomeni nikak korak za ojačenje onih idej, o katerih je Hitler dejal, da jih brani. Odmev v Belgiji Bruselj, 31. januarja AA. Bruseljski pol-uradni krogi še niso mogli zavzeti jasnega stališča napram Hitlerjevemu govoru, ker službeni tekst njegovega govora še ni Prispel v Bruselj. Vendar ne prikrivajo svojega zadovoljstva, da je šef nemške države spremenil tud ton svojih običajnih iizjav. Poglavje, ki se nanaša na um k nemškega podpisa na versaieki mirovn pogodbi, posebno pa na zvračanje odgovornosti na svetovno vojno ima Po njihovem mnenju le notranjepolitičen jx>me Oni obtoženci, ki so ob- sojeni na smrt, so vložili na osrednji izvršni odbor sovjetske Unije prošnjo za pomilostitev. Osrednji izvršni odbor mora te prošnje rešiti v roku 72 ur. Če do tega roka ni nobenega odgovora, se mora smrtna kazen izvršiti. Ta rok je potekel nocoj. Odločitev še ni znana, splošno pa mislijo, da bodo vsi na smrt obsojeni pomilosčeni že zaradi tega, ker sta bila tudi Radek in Sokolnikov obsojena samo na ječo. Dvomijo tudi, da bi Radek in Sokolnikov dolgo ostala v ječi in mislijo, da bosta ob prvi priliki pomiloščena. Napredovan je Španiji Prizadevanja za nevtralizacijo španskih dogodkov niso ostala zaman Pariz, 31. januarja. AA. (Havas). Zunanji minister Delbos je danes prisostvoval svečanemu odkritju spomenika, ki je bil postavljen v spomin na vojake, padle v svetovni vojni v Sartoru. Pri tej priliki je imel govor, v katerem se je dotaknil tudi španskega problema in je med drugim izjavil: Ko smo sprejeli in pričeli zagovarjati politiko nevmešavanja v špansko državljansko vojno, ki sedaj divja v prijateljski in sosednji republiki, je bil naš namen, da se požar lokalizira in ne da se razširi. Mi smo izvršili svoje obveznosti, ki smo jih prevzeli in tako pokazali, da spoštujemo pravice, ki obstojajo v onih krajih. Lahko izjavim, da so bili naši napori prav taki, kakor so bila prizadevanja angleške vlade in vseh onih, ki jim je do miru. Lahko tudi rečem, da niso bili zaman. Splošno se opaža pomirjenje m kontrola, o kateri se sedaj govori, bo prej ali slej postala real- na stvar, Španija pa bo spričo nje lahko odločala sama o svoji usodi. Kakor sedaj vse kaže, so vsi evropski narodi spoznali svojo dolžnost, da mora j storiti vse, da se zaključi ta vojna. Velika nevarnost bi na. stala, če bi kdo ne glede na prekršitev na-čela o nevmešauvanju poskušal Španiji vsiliti nov notranji državni red. O svojem notranjem državnem sistemu sme odločati samo Španija. In ta njena odločitev mora biti v skladu a težkimi izkustvi, ki si jih je nabrala v zadnjih šestih mesecih. Prizadevali smo si, da se španska državljanska vojna ne preseli preko mej španske države. Kljub tragičnim težkočam, na katere smo naleteli, smo še nadalje delovali za organizacijo miru. Z vsem srcem smo bili zvesti Društvu narodov in delovali smo za njegovo ojačenje in za afirmacijo njegovih metod, za ostvaritev varnosti v njegovem okviru. I nič novega Vladne čete so močno utrdile svoje postojanke in upajo« da bodo odolele vsakemu napadu Madrid, 31. januarja. A A. Snoči je bil objavljen kcnmnike, po katerem so imeli nasprotniki pri zadnji bitki pri Aranjuezu velike izgube. Ubitih je bilo sto njihovih ljudi, več sto pa ranjenih, čeprav so vse operacije republikanske vojske strogo tajne, se je vendarle moglo izvedeti, da se je na svojih postojankah izredno močno utrdila, tako da nacionalisti zlepa ne bodo mogli predreti obrambnega obroča okrog Madrida. Promet med posameznimi vasmi okrog Madrida in mestom samim je normalen. Madrid, 31. januarja. AA. O::bor za obrambo Madrida je snoči izdal komunike, v katerem pravi, da na centralni fronti ni bilo nikakih važnih dogodkov. Pred Madridom :o se spet oglasile nacionalistične baterije ter pričele obstreljevati postojanke pred Bariodv.sero m parkom Moncloo. Republikanske čete so odbile neke napade in se utrdile na svojih postojankah, zlasti v bližini higijenskega zavoda. Valencija, 31. januarja. AA. Po vesteh iz Andajure se je pojavilo včeraj nad velikim samostanom de la Cavesa 10 nasprotnih letal, ki so nacionalističnemu oddelku, ki se nahaja v tem samostanu in je obkoijen od republikancev, odvrgle velike količine živeža. Dve letali sta bili sestreljeni. Pilot enega izmed njiju se je rešil s padalom, vendar so ga marksisti ujeli. Madrid, 31. januarja. AA. Nacionalistom pred Madridom je uspelo porušiti most preko Taje blizu Queste de la Reima. Na odseku Časa del Campo so vladne čete poskušale izvršiti napad, a so bile zavrnjene. Salamanca, 31. januarja. AA. General Mola je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Naš nacionalizem je najmočnejši argument, ki ga lahko postavimo proti tezi drugih narodov, češ da bo Španija razpadla. Ne nacionalistična špa. nija, ne njen vodja ne bosta nikoli pristali na to, da bi se država razdelila ali da bi se od nje ločile njene kolonije, odnoano dežele, ki so pod njenim protektoratom. General je demantiral vse vesti o znamenjih razsula nacionalistične vojske. Vojna bi bila že davno zaključena, če ne bi bile neke tuje sile dovolile, da se rdeči vojski dobavljajo velike množine orožja in vojnega materijala. Mexico, 31. januarja. AA. Iz Vera Cruaa poročajo, da so včeraj natovorili na špansko ladjo »Marcantibrico« šest ameriških letal ter 40.000 pušk mehiškega izvora. V Ameriki za poplavami še potres New York, 31. januarja, r. Amerika je letos hudo udarjena s poplavami. Dvanajst držav na srednjem zapadu je doživelo katastrofo, kakršne še ne pomnijo. Nad en | milijon ljudi je moralo zapustiti svoje domove in zbežati pred vse uničujočim vodovjem. Zadnje dni je zopet začelo deževati m vode 7opet naglo naraščajo, tako j da zavzema poplava vedno večji obseg. Včeraj pa je v poplavljenem ozemlju vzdolž veletoka Mississipija nastal še potres. Zemlja se je tresla več minut. Mnogo hiš, ki jih je izpodjedla voda, se je porušilo. Hudo preizkušnjo so prestali tudi zaščitni nasipi. Bali so se da se bodo zaradi potresa porušili, so pa vendarle vzdržali socialistični stranki? Bruselj, 31. jan. br Kakor sodijo v belgijskih političnih krogih, bo imela ostavka ministra za narodno zdravje Vandervelda za posledico razkol v belgijski socialno-de mokra*ski stranki Vedno bolj lasne se formirala ekstremno in zmernejše krilo Zdi se. da je Vandcrveldc podr" i'tw<""' pel nekaj sevdalink. Kino SLOGA prinaša: najnovejšl fo nadvse zanimivi film „90 MINUT POSTANKA" V REŽIJI IN GLAVNI VLOGI H A R R Y J A P I E L A. Film so posneli v preteklem letu delno v naši kršni Dalmaciji. NAPEfA VSEBINA! PREMIERA DANES! Pokojninski sklad za zdravniške vdove in sirote je podal obračun Danes popoldne je bil v Strukljevi restavraciji občni zbor pokojninskega fonda za zdraviliške vdove in sirote. Zbor je vodil društveni predsednik dr. Mayer. Naj. pomembnejši točki zbora sta bili poročilo blagajnika dr. Dereanija in izvolitev novega odbora. Že predsednik dr. Mayer je -v svojem poročilu naglasil, da bo to staro zdravniško društvo moralo zaspati, če sc med pripadniki zdravniškega stanu ne bo pokazalo za društvo večje zanimanje kakor doklej, kajti iz blagajnišega poročila je bilo razvidno, da se to društvo, ki je prav za prav prava gospodarska ustanova, kakor so druge zvarovalnice, preživlja samo iz dohodkov in donosov posameznih članov v obliki vplačanih članarin. Ti donosi so okoli 150 društvenih članov, pa v dveh preteklih poslovnih dobah že niso več mogli poravna.-ati izdatkov društva, ki gredo v pretežni meri na račun izplačanih pokojnin vdovam pokojnih društvenih članov. Zaradi tega je bilo na današnjem občnem zbora aktualno vprašanje znižanja pokojnin, za katerega so se zborujoči člani soglasno odločili v svrho sanacije za nekaj let. Na ta način bo možna za bodoče izravnava dohodkov in izdatkov v letnem proračunu. Zelo važno za prospeh društva je brez divoma vprašanje pristopanja novih članov. Zborovalci, po večini že stari, cfcrtgo * letni člani društva, so neprikrito grajali nezanimanje mladega zdravniškega naraščaja za razmah te ustanove, ki je bila organizirana v cilju stalnega, rednega podpiranja družinskih članov, pripadnikov tistega stanu, ki je navezan na nestalne dohodke svojega dela za časa življenja. Glavni razlog temu nezanimanju vidijo člani v tem, da naraščaj omalovažuje užitek, ki ga bodo imeli drugi po njegovi smrti, pa četudi so to njihovi svojci. Naposled je občni zbor sklenil pri volitvah novega odbora, naj poslovanje podpornega fonda še nadalje vodi stari, preizkušeni odbor s predsednikom dr. Maye-r-jesn na čelu. Tajnik je dr. Josip Hebein in blagajnik dr. Dereani, revizorja pa dr. Avramovič in dr. Demšar. 2ene vabijo na razstavo umetne obrti Zveza gospodinj, ki razvija zadnji čas izredno marljivo, vsega spoštovanja vredno delavnost, je v svojih prostorih v Mun. dovi hiši v Gradišču otvorila davi lepo urejeno razstavo, ki prikazuje najboljše, kar prihaja v domači obrti iz pridnih, umetniško ustvarjajočih ženskih rok. Zveza je za svojo prireditev dobila nekaj odličnih sodelavk v Ljubljani in od drugod, tako da razstava v resnici pomena lep, vesel dogodek v našem kulturnem življe- nju in zasluži, da ji naše žene, pa tudi vsa ostala naša javnost, ki ima kaj smisla za lepoto v domu in življenju, posveti čim več pozornosti. Razstava obsega v celem dve dvorani, v katerih naše javne ustanove in zasebniki prikazujejo pestro množico dragocenih umetnin. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt je razstavil nekaj ličnih čipk, ki opozarjajo naše dame, naj krase stanovanja z domačim delom, ki je po pravici vredno, da do kraja prežene od drugod imporii rani kič. Gdč. Marjana Demšarjev a, absolventka praške šole za umetno obrt, preseneča obiskovalce e celo vrsto del v modernih tehnikah, izvršenih po lastnih osnutkih, ki pričajo o finem, domiselnem okusu. Ga. Benčinova razstavlja serijo belih vezenin, žensko društvo iz Maribora pa bogato Zbirko domačih čipk, izdelanih z vezeninami v enotnem slogu po motivih iz narodnih peč. Dr. žara a učiteljska šola je prispevala nekaj prav lejx> izdelanih vezenin in pletenin. Tudi preproge, s katerimi sta opremljeni obe dvoranici, so delo skrbnih domačih rok, a ga. Mira Kosova je v kras postavila na mizo dvoje vaz, ki nudita nazoren primer, da se naše žene z uspehom udej-stvujejo pač v vseh panogah umetniškega dela. Razstave se udeležuje še mnogo drugih da.m, ki so ji-m izdelki prav tako v poeiof, a najbogatejša je zbirka, ki jo je poslala Lila Herzraansky iz Zagreba. Razstavila je celo vrsto krasnega posteljnega, namiznega in osebnega perila ter dekorativnih predmetov, ki v najrazličnejših tehnSkaii oživljajo motive hrvatskih in slavonskih narodnh noš. Na ta način je ge. Herzman. sky uspelo, da stare lepote in vrednote, ki jih je ustvarilo delo preproste žene na vasi, oblikuje za moderno ženo in tako bogati današnjo kulturo z najboljšimi, najplodnejšimi sokovi, ki jih lahko povzemamo iz zgodovine. Posebno pozornost vzbuja nami mi prt, izdelan v toledu, kombiniram z drugimi tehnikami, v katerem je zbranega nič manj ko pet let intenzivnega dela. V celem je razstava brez dvoma najbolj uspela, kar smo podobnih prireditev videli v Ljubljani. Odprta bo samo do srede, pa vabimo naše žene, da se podvizajo z obiskom. Aretiran ponarejale? kovancev Orožniki v Hrušici so v soboto aretirali posestnikovega sina Ivana H. Komaj 20. letnemu fantu se je zahotelo denarja. Ker drugače ni mogel priti do njega, je začel na lastno pest kovati novce po 20 in 50 dinarjev. Pred dnevi je poskusil svojo srečo v Ljubljani, kjer jih je nekaj spravil v promet, a so mu takoj prišli na sled. Ko sc je vrnil domov, so ga že pričakovali in ga nato aretirali. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer vodijo sedaj nadaljnjo preiskavo. Ljubljanski šahovski klub prvak dravske Ljubljana, 31. januarja. Po štirimesečni trdovratni borbi je bila danes končana tekma za klubsko šahovsko prvenstvo dravske banovine. Kakor je bilo pričakovati, jc zmagal državni prvak Ljubljanski šahovski klub. Tekmovanje sc je vršilo v 5 skupinah. LSK je zmagal v ljubljanski skupini in jc nato brez boja premagal lokalnega tekmeca ŠK Tr-giav z 8:0 par forfait. V teh tekmah je dcsegel skupni rezultat 52:4. Na drugi strani je prišel v finale Celjski šahovski klub. Včeraj in danes je bil odigran finale v Ljubljani v Lovši-novi gostilni, kjer je obakrat prisostvovalo veliko število gledalccv. Turnir, ki jc bil po razpisu v odločilnih tekmah dvok rožen, se je v soboto začel ob 20. in jc trajal nepretrgoma do 2. Rezultat je dokazal, da LSK. doma nuna enakovrednega nasprotnika: s 7:1 so morali Celjani priznati premoč Ljubljančanov. Danes popoldne je bilo revanžno srečanje Celjani so siccr skušali popraviti neuspeh prvega dne, a so morali tudi tokrat ukloniti "s b-2. Skupni rezultat jc torej 13:3 za LSK Turnir sta v splošno zadovoljstvo vodila prvi dan prof Osterc, drugi dan pa ravnatelj dr. Bajec. LŠK jc ^ soboto nastopil v sestavi Prein-falk, Furlani, inž \Veiss, dr. Gabrovšek, inž. Prek, Sikošck, Cibic, Majcenovič, danes pa Majcenoviča zamenjal Marek. CŠK jc oba dneva imel isto moštvo: Leinik, inž. Sajovic, Smigovec, Grašer, Cijan, Krulcc, Iliehl. Hočevar. Igralo se je tako, da je imel sleherni menjaje se po enkrat bele figure. Podrobni izidi so bili naslednji: (prvo imenovani so člani LŠK drugoimenovani pa CŠK): Preinfalk — Lešnik 1:1. Furlani — Sajovic 2:0, \Veis — Smigovcc 2:0. Gabrovšek — Graser 2:0. Prek — Cijan 0:2, Sikošck — Kruleč 2:0. Cibic — Diehl 2:0, Majcenovič — Hočevar 1:0. Marek — Hočevar 1:0. Od Ljubljančanov je prvi dan izgubil edino inž. Prek, ki sc jc mora! tudi drugi dan ukloniti odličnemu pozicijskemu igralcu Cijanu. Danes je zmagal pri gostih šc Lešnik na prvi deski nasproti Prcinfalku. Današnje srečanje se jc pričelo ob 14. in jc trajalo do 10 Podpredsednik Slovenske šahovske zveze dr. Bajcc ie razglasil po končani tekmi rezultat in čestital LSK kot najboljšemu klubu dravske banovine in irvcmu banovinskem prvaku LŠK jc na Sanovinskem prvenstvu dosegel skupni rezultat 65:7 in bo igral zdaj s prvakom savske banovine, KarlovSkim šahovskim klubom, semifinalno tekmo za državno prvenstvo. Zmagovalec tega srečanja se bo nato sestal z Beograjskim šahovskim klubom v odločilni tekmi za naslov državnega prvaka. LSK želimo na njegovih nadaljnjih tekmah mnogo uspeha z upanjem, da si bo ponovno priboril naslov državnega prvaka. FOTOAMATER Snemanje na brxo roko, »streljanje«, s kamerami malega formata, dandanes ni poseben problem. Daljinomer ali zrcalna naprava olajšujeta, delo, da si ni treba beliti glave zavoljo ostrinske globine. Toda tudi lastniki malih kamer in tem bolj lastniki kamer na meh in merilico starega sistema utegnejo priti kdaj v položaj, da bi radi snemali s popolno gotovostjo glede ostrine, ne da bi morali "gledati v daljinomer, zrcalno napravo, motnico in v svetlomere. Tu majhen nasvet: Pri kamerah do goriščnice 7.5 cm naj zaslonijo objektiv na 9 (ali na 8, če imajo zaslonke označene z »mednarodnimi številkami«), za daljše goriščnice (do 15 cm) naj zaslonijo na 12.5 (ali 11). če ustanovimo pri navedenih zaslonkah na 4 m, dobimo za kamere z goriščnico i od 5 do 10.5 cm popolno ostrino za vse | predmete v razdalji 2.7 do 7.7 m. Za daljše goriščnice (do 15 cm) bo znašala ostrinska globina nekako 3 do 6 m. Za goriščnico 3.5 cm dobimo z zaslonko 9 (8) in z ustanovitvijo na 4 m popolno ostrino od 2 ui do neskončnosti. Če ustanovimo na 8 m, nam dado iste zaslonke pri kamerah z goriščnicami od 5 do 10.5 cm popolno ostrino za predmete, ki so oddaljeni 4 m do neskončnosti. Za goriščnico 3.5 cm ostanemo rajši stalno pri ustanovitvi na 4 m. Daljše goriščnice nego 10.5 cm nam dado na ustanovitvi 8 m ob zaslonki 12.5 (11) ostrino nekako od 4.,5 do 30 m. Te številke naj si amater za svojo ka-incio dooro zapomni, še bolje, da si jih zapiše na listek in tega prilepi v torbo svoje kamere. S tema dvema ustanovitvama bomo mogli namreč ob uporabi najbolj občutljivega materiala (26 do 30 de-setink dinske stopnje) v sončnem vremenu s stotinko sekunde in s petdesetinko sekunde v medlem dnevu streljati mirno na vse, ne da bi si belili glave s tabelami in svetlomeri ter izgubljali čas z daljinome-ri, motnicami ln zrcalnimi napravami. Predmet, ki ga hočemo slikati, pa nam ne uide iz pasu ostrine, v katerem ga hočemo imeti. Kupuj domače blago S »JUTRO« ponedeljke« Izdaj* S Fone^eljet 1 !L 1537- Matineja Z. K. D. Na seslovanskem prvenstvu Potovanje naših reprezentantov v ČSR — V štafeti 4x10 km je češkoslovaška zasedla prvo, Jugoslavija pa drugo mesto - Ženiva Lovro dosegel na 10 km najboljši čas dneva Novšak pri včerajšnjih skokih drugi Danska Bistrica, 20. januarja Vremenska poročala jo časopisi so poročati o snežnih zametih in nastala je kar Deika bojazen, kakšna bo naša pot v češkoslovaško republiko- Kljub vremenskim nepriiU kam v Italiji in v našj Notranjski smo iz Ljubljane odšli že z rnaihuo zamudo v noči od srede na četrtek. Prometni uradniki v Ljubljeni 60 nam rezervirali trj kupuje v direktnem vagonu, ki voz,; iz Trata preko Dunaja v Berl.n- Tako je bila vožnja kar udobna. Malo smo se razkropil'! Po vagonu an tako je ekipa 12 tekmovalcev s trenerjem in delegatom odšla v redu na zadaje kolo vseslovanskega prvenstva. Od Maribora do češke meje Naš pregled potnih listov je bil izvršen v vlaku Je pred Mariborom, v Mariboru pa je brl re capjmsk, pregled in prevzeli so riae Avstrijci. Malo smo spali in dremali. Snega smo videli še največ v Ljubljani. V Zidanem mostu je b:Jo jasno, tudi nad Ma riborom so b.le zvezde, loj a dalje proti Punaju je bi-lo oblačno. Že «no se dvigali na Semrnering, snega pa vedno manj. Že drvi vlak navzdol, ko pride avstrijski spre* vodnik in sporoči, da v Gioggnitzu lahko dobimo kavo v vlak. N; bilo za nas veselejše novice, saj so bila grla strašno suha. Ko ftno drveli proti Dunaju, smo bili skoro vsi Pn oknih in gledali žalostno vedno bolj umazan sneg. ki nam je napovedoval Dunaj. Ko smo prispel-, na Dunaj je bilo de vet, naš vlak pa je odhajal šele ob 11.55 Našo obilno prtljago smo zložili na kup in dolgoprogaš Francek, ki se ni po5u1$l do* bro, ie prevzel prostovoljno stražo. Odšli smo malo razgibat naše ude po dunajskih ulicah- Po kosilu smo odhiteli na vlak, v katerem je bilo strašno vroče ki nabito polno. sa.i je imel tudi samo dva vagona vse do če^ke meje. Dobro smo bili razpoloženi in oglasila 6e je zopet mala harmonika, k; si.a jo brata Ja&optfea izmenoma »vlekle«. Tu v vlaku emo že slišali prve češke, pa tudi madžarske besede. Dobro je bJ. zastopan tudi židovski živeli. Potovanje od Dunaj ja naprej je bilo utrudljvo. Saima nepregledna ravnina, ki je bila zavita v meglo, k- pa se je kasneje izgubila. Na avslnjsko-češki obmejni podaji ee je v natrpani vas goa nagnetlo službujočih organov dveh držav, da n s; vede! kdo je za kako naloga Enkrat sili v tebe eden 7 nemško govorico, drugi s češko, včas h pa tudi kar štirje naenkrat. Ta hoče imeti polni list, onega zopet zanima denar, tretjega tobak, četrtega pa voza-; listki. Bil je pravi Babilon. V uradu (Od našega posebnega poročevalca) češkega zastopstva smo dobili dokumente za znižano vozaino- Uradniki pa so bili strašno nezaupljivi. Običajno ima pn skupinskih vožnjah vodja vse potne liste in vedno emo na ta način potovali preko meje. Tukaj pa smo morali potne Mste razdelki fantom-Menda so ee avstr.jetki, kakor tudi češki or-gani bali, da ne bi kakega človeka >šver eati<. V bratski državi Tudi po Češki so na»e oo;., vajene hribov in gora, žalostno strmele v brezkončno ravnino. ki za Kranjca ni. Vlak je strašno dr* vel. snega je bilo vedno več, mi pa smo b'di vedno bolj utrujeni in računali >še pet, še štiri, še tri ures itd. Nastala jc noč. V fcf" l.mi smo okretni li bolj proti jugu in pri tel se je vzpon. Pokrajina je bjla vedno bolj zaLi t.a s snegom, bjla je mrzla m jasr.a noč- Ura kar ni hotela Iti proti devet-;, ko je bil čas prihoda v Bansko Bvstrico. Casopse smo prečrtali od naslova do zadDjega oglasa. Franceik pa se je menda »Zarečane■ od Vod n.kove družbe naučil na pamet. V serpentinah smo se vzpeli do najvišje točke železnice ter ae nato spustili proti Zvolenu. Kras tereni so bili ob progi in v dolini smo zagledali večje, lepo razsvetljeno naselje. Sopotnik nas je opozori], da bomo to naselje še dvakrart videli in vsi smo so stiskali prj »knih- Bila :e to Kremenica, kjer je znamenita kovnica detnarja. Novšak je dejal, da ga bomo šli malo nakoval, da bomo lahko kupjuj vozovnice za doiuov, ker smo sedaj iroali samo toliko denarja, da smo v Ljubljani kupili vozovnice za Bansko By-strieo. ne pa za nazaj. Novšak ima strah, da bo moral zapustiti svojo navdušeno deco v Planici, ali Pa priti >per šub* nazaj. Na cilju V Zvolenu, pol ure pred mljem smo pre* sedli na motorni vlak, kakršne v Sloveniji že več let obljubljajo. Brez zamude smo ob devetih zvečer prispel v bajno razsvetljeno Bansko Brstrico. Na kolodvoru nas je že pričakoval naš Predaljč s svojimi fanti, ki jih je pripeljal iz Ga-Pa v Bansko Bistrco. Zaorili so naši »smuk« klic;. K sprejemu so priž'i zaertopnjkj Svaza lvžaru. Prometnega društva in tudi zastoprrV Krat»ke češke vojske. Odvedli so nas v mesto, kjer so nas namestili v hotelu Wagner. Ker smo bili trudni, nas je pač najbolj zanimalo naše sta novanie. ki še dolgo ni najboljše. Malo smo godrnjali, se zadovoljili z obljubami, da bo boljše ter kmalu legli spat. Pred pricetkom tekmovati! Banska Bistrica, SO. jauuaria Ko smo v četrtek po veeerij odšt. v nezadovoljivo stanovanje, je zunaj snež;«lo, mraz pa je popustil. Danes pa je nastal vremenski preobrat: ves dan dežuje in le malo snežink se kakor z." šalo pokaže med dežjem- Megleno ie in zelo pus/fo. Banska Bystrica Banska bystr.ca je približajo tako vel ka kikor naš Kranj. Lega je lepa med hribi, i nudijo krasne prilike za smučarski sPort-V mestu je najlepše poslopje Narodni dom. Lini je Banska Bistrica dob la svojo radio postajo. Kaže, da hoče češkoslovaška vlada Slovaško čim bolj dv.gni.ii in je gotovo tudi » teh razlogov bilo letošnje češkoslovaško smučarsko prvenstvo z vsesiovanskim prvenstvom določeno ravno v tem kraju, da bi sc povečal tujski promet. To je tudi pra--vilno stal-šče. ker tujek; promet mnogo pridobi ravno z razn'm: smučarskimi tekmovanji. Ho'r! Wagner. v katerem stanujemo, je madžarski. Naša nastanitev je, kakor rečeno, bolj slaba. Zaradi navala hočejo izkoristki vse in zato eo natrpali vse sobe s posteljami m zofamu da konjunkturo bolj_ iz~ rabijo. Proti zofam smo takoj protestirali in smo danes vendarle dobili postelje, kj so zložijfve, toda zelo kratke in ozike. Velike važnosti je to, da je v sobah topla, m mrzla voda ter centralna kurjava Bobre razpoloženi e Razpoloženje ekipe je /da; prav dobro, čeprav dežuje. Preda lič je s smukači Lu slaiomistj na smuk progi. Korhonen pa je tekače že dopoldne iu popoldne kljub dežju odpeljal na trening- Skakati so »brezposelni*:. ker skakalnica u-, urejena. Organ racija torej ni na višku- Dopoldne so »brezposelni«: tekači in. skakači poselili nekaj trgovin, ker potrebujemo nekaj smuči jn zaradi dežja tudi oblačila. Te stvari niso tako drage, kakor pri nas, zaloga pa je zelo slaba. Startne številke sitk) z«'1 včeraj objavili. Štafeta 4 krat 10 km tianska Bvstrica, 31. januarja. Pri najlepšem vremenu in izvrstnih snežnih prilikah so se danes pričela tekmovanja za češkoslovaško državno prvenstvo in III. kolo vseslovanskega smučarskega prvenstva, pri katerem sodelujeta češkoslovaška in jugosioven-ska reprezentanca. Danes ob 9.30 je bi! na Masarykovem trgu v Banski Bystri-ci start štafete 4 X 10 km, kateremu je prisostvovalo preko 5.000 gledalcev in ki je dala naslednje rezultate: 1. Češkoslovaška (Musil, Mihalak, Ši-munek, inž. Novak) 2:20.08. 2. Jugoslavija (Knap, G. Klančnik, Zemva, SmoJej) 2:23.37. Časi posameznih jugoslovenskih tekmovalcev so bili: Knap 38.53, Klančnik 35.55, Žemva 32.48, Srnolej 35.49. Žemva je dosegel najboljši čas dneva. Knap in Smolej sta stabo mazala, tako da nista nudila onega, kar se je od njih pričakovalo. 3. SK Nove Miesto (Moravska. 4. HDW, 5. LZK Praga, Pri popoldanskih skokih, ki pa ne štejejo v konkurenco, jc dosegel naj- daljši skok brez padca Lahr (HDW) s 63 m. Drugi je bil Jugosloven Novšak 60 m. Ostali jugoslovenski tekmovalci Lovro Žemva I 1 so dosegli naslednje dolžine: Šramel 57, Pribošek 54, Kari Klančnik 50, Gregor Klančnik 45 m. Jugoslovenski tekmovalci so zdravi in se počutijo dobro. ■"M Smučarska tekma v Ljubljani Četudi imamo zadnje dni južno vreme in je dež vzel precej snega, ga je ostalo vendar le še dovolj. Tako se je mogla danes dopoldne vršiti smučarska tekma, ki sta jo skupno priredila Sm. K. Ljubljana in SK Reka na Rožniku. Sneg sicer ni bil suh kakor prejšnje dni in smuka naravno nekoliko neugodnejša, vendar so se tekme 2e dostikrat vršile ob slabših razmerah. Za tekme je vladalo precejšnje zanimanje — saj jih v LJubljani nismo imeli že nekoliko let — in se je na startu in cilju poleg strelišča zbralo veliko število prijateljev belega športa. Udeležba je bila nenavadno številna. Tekmovanje je bilo razpisano za senlorje, juniorje (15 do 19 let) in naraščaj (12 do 15 let). Pri prvih je nastopilo 18, pri juniorjih 26 in pri naraščaju 21 tekmovalcev, skupno torej 65. Teltmovalna proga je merila 7 km in je vodila od starta ob robu ceste k Glinščici in ob nji Cez most ob poti, ki vodi v vas Brdo. Od Brda je zavila v gozdnati svet skoraj do Podutika, kjer je zavila proti Večni poti in jo prečkala ter se vračala po obronkih Rožnika nazaj na cilj. Juniorji so morali to progo presmučati enkrat, senlorji pa dvakrat Naraščajska proga je bila ista, le da je zavila pri Glinščici nazaj na cilj. Bila je ravninska in kot taka lahka. Sneg I je bil spočetka skorjast, pozneje pa meh- kejši in ugodnejši za smuko. Start je bil točno ob 10. Starter je kot prve odpustil naraščajnlke, za njimi pa v pol minutah presledka še ostale. Tekmovanje je bilo končano ob 13. Naraščajnikl Razen članov obeh prirediteljev je nastopil še Korotan, nekaj pa tudi izven klubov. Z izjemo zmagovalca so bili vsi precej izenačeni in se je vodila ostra borba oo starta do cilja. Rezultati so bili: 1. škof Slavko (Reka) 16 min. 8 sek. 2. Korenini Fran (R) 18.01, 3. Janežič Rudi (R) 18:09, 4. Fujan Tone (Korotan) 18:25, 5. Jerman Franc (Ljubljana) 19:03, 6. Fe-trovič Josip (R) 19:10, 7. Fujan VinKO (K) 19:14, 8. Loborec 2klenko (R) 13:2:>, 9. Vrenjak Leon (R) 20:11, 10. Grad V«i'.-ter (L) 20:29. Juniorji Tu je nastopil tudi Mojstrančan Lich-teneg-ger, ki se je udeležil Korhonenovega tečaja. Veljal je od vsega početka za favorita In je s svojim krasnim stilom v resnici pokazal, da bo treba z njim v najbližji bodočnosti resno računati. Zmagal je prepričevalno z naskokom 3 minut in bil najbrž tudi med seniorji med prvimi, kajti od seniorjev ni imel niti eden po presmučanih 7 km boljšega časa. Lichte-negger je talent, kakor jih je Mojstran? dala že precej in bo prav kmalu resen tekmec tudi našim najboljšim. Njegovo ime si bo treba vsekakor zapomniti. Rezultati so bili: 1. Lichtenegger Ferdo (Do-vje-Mojstrana) 37:23, 2. Zaje Tone (L) 40:41, 3. Zaje Albin (L) 41:10, 4. Poljšak Zoran (L) 43:52, 5. Gale Vili (R) 44:10, 6. Nedog Jože (L) 46:34, 7. Lukman Rudolf (R) 46:40, 8. Jamnikar Marjan (R» 46:53, 9. Gregorič Franc (L) 47:07, 10. Ciuha Bine (R) 49:11. Seniorji V konkurenci je nastopilo 17, izven konkurence pa Hovar (Ilirija), ki bi se s časom 1:22:54 plasiral na tretje mesto. Vrstni red je bil ta-le: 1. Starman Lado (L) 1:20:18, 2. Rotar Franc (L) 1:21:03, 3. Stopar Branko (R) 1:22:55, 4. Dekleva Milan (L) 1:22:57, 5. Močnik Cveto (L) 1:23:32, 6. Hribernik Frlc (L) 1:24:17. Skakalne tekme v Celju Celje, 31. januarja Smučarski klub Celje je priredil danes na svoji skakalnici v Liscah pri Celju med-klubske skakalne tekme, na katerih je stai-talo 13 tekmovalcev, članov Sm. kluba Ljubljana, Rapida iz Maribora, Ptuja, SPD iz Celja, Olimpa iz Celja in Sm. kiu-ba Celje, med temi eden izven konkurence. Inozemcev, ki so bili povabljeni, ni bilo. En tekmovalec je bil pri poizkusnih skokih izločen. Tekmovalci so izvedli po dva poizkusna skoka, po dva skoka v konkurenci in po dva skoka za rekord skakalnice. Snežne razmere so bile precej nepovoljne. Organizacija brezhibna. Kot savezna sodnika sta fungirala zastopnik LZSP g. Bruno Parma in zastopnik MZSP g. Aljančič, tehnični vodja pa je bil g. Filač iz Celja. Rezultati so bili: 1. Bevc Edo (Ljubljana) 29, 29, 145.5, 2. Jurifi Herbert (Rapid) 26, 25 133.1, 3. Skobeme Fric (Sm. k. Celje) 27, 28, 130.8, 4. Križmanič Faust (SPD Celje) 26.5, 28.5, 128, 5. Mikuletič Branko (Ljubljana) 119, 6. Tkalčič Herman (Olimp) 109. Prvo darilo izven konkurence je dobil za najdaljši skok dneva Bevc Edo, ki je skočil 34.5 m ter prekosil dosedanji rekord skakalnice, Id je znašal 34 m. Najdaljši skok dneva, toda s padcem, je Izvedel Križmanič s 36 m. Prvak Smučarskega kluba Celje je postal Skoberne Fric, darilo izven konkurence pa je dobil mladi izredno talentirani smučar Erik Gorjup iz Celja. Zaključek v Ga-Pa Ga-Pa, 31. januarja. Danes je bil v Gar-misehu končan pivi mednarodni zimsko-sportni teden s tekmovanjem v norveški kombinaciji in specielnimi skoki. V kombinaciji Je zmagal Norvežan Sigurd Roen pred svojim rojakom Guterruudom, tretji pa je bil Nemec Willy Bogner. Pri skokih se je vršila pričakovana ostra lx>rba med junakom iz Planice Avstrijcem Bradlom in olimpijskim zmagovalcem Nor vežanom Birgerjem Ruudom. Bradi je dosegel v prvi seriji najdaljši skok konkurence 78 m, Ruud pa meter manj. Pri drugem poizkusu je skočil Bradi 81, Birger pa 82 in je zlasti zadivila njegova čudovita drža v zraku. V končni klasifikaciji je zasedel 1. mesto Ruud, 2. Bradi, 3. Sti-rensen (Nor.), 4. Stohl (Nemčija). Drsalne tekme odgodene Kakor smo kratko že objavili, je morala Ilirija zaradi trajnega južnega vremena odpovedati mednarodne tekme za državno prvenstvo v umetnem drsanju, razpisane za 1. In 2. februarja, na nova termina 13. in 14. februarja; prijavni rok je zaradi tega podaljšan do 10. februarja opoldne. Zelo škoda je, da so se tekme za enkrat Monumentalni zgodovinski film pod devizo: Egipt proti osvajalskemu Rimu! SS^rr KLEOPATRA VIHARNO POGLAVJE SVETOVNE ZGODOVINE Danes ob 14.15 v ELITNEM KINC MATICI. Cene din 3.50 In 5.50. izjalovile, ker so dospele številne prijave, zaradi katerih bi bila to brez dvoma najlepša prireditev v umetnem drsanju, ki jih Je doživela Ljubljana. V seniorski skupini bi nastopili poleg domačih najboljših drsalcev dr. Schvaba, Turne in Semca Se Poljak Soyka iz Katovic, Lenhart (Gra-zer EV) in Plankl (Grazer AK); najboljše plasirani Jugosloven bi postal letošnji državni prvak. V skupini juniorjev bi star-tala poleg domače dvojice Bibra in Be-tetta Celjana Presinger in Kragl ter Grad-čan Rollet, za damsko tekmo bi izbirala Ilirija izmed Palmetove, Finčeve, Vizja-1 kove in Sehellove, iz Celovca sta se prijavili drsalki Lamatsch in "VVurm, iz Gradca Wambera. Udeležbo izven konkurence je prijavil slednjič izvrstni Zettelmann, dolgoletni prvak Gradca ter dvojica Schritt vieser—Jauemik iz Gradca. Ilirija je pri- čakovala še eno ali dve prijavi z Dunaja in za juniorsko in damsko tekmovanje tudi nekoliko prijav iz Zagreba, kjer časopL-i vsak din pišejo, da imajo klubi nekoliko nadebudnih mladih drsalcev in drsalk. Za novi termin se bo udeležba precej spremenila, najbrž pa bo Se številnejša, ker v bližnjem inozemstvu ne bo toliko konkurenčnih prireditev. Upajmo, da bo Ilirija tokrat imela z vremenom več sreče. ★ Ker je v Ljubljani slabo vreme trenirajo naši drsalci skupno v PlanlcL Ako se bo uredilo vprašanje dopusta, bosta Hiri-jana Schvvab in Turna odpotovala v Prago na evropsko prvenstvo. V soboto in včeraj je bil v Planici najlepši dan. Toplomer je kazal 7 stopinj pod ničlo. Drsališče je v najboljšem stanju in tudi skakalnici sta v obratu. SlavIJa: Ljubljana 7:2 (7 s ©) Sramoten poraz slovenskega Ugaša v prijateljski tekmi proti varaždinski Slavij! Slavi ja: Grims — Gusič, Madjarič — Cimermančič, Pračič, Gut — Solerti, Golob, Koprivnjak, Horvat, Bradaška. Ljubljana: Pogačnik — Hassl, SiSka — Obersnel, Gjorgjevič, Boncelj — Janežič, Slapar, Jež, Hortner, Pepček. To je bila tipično zgrešena zadeva. Z vseh strani. Predvsem že v načelu, kajti varaždinska Slavija je vendar moštvo, ki ga ne gre jemati kar tako. In poleg tega igra vso zimo. Naše moštvo pa je nastopilo po dolgem presledku in brez vsakega treninga. Potem pa postava. Vsaj ona iz prvega polčasa, če je bila korektura v drugem polčasu toliko uspešna, da je dosegla rezultat 2 : 0 zase. bi bila tudi v prvem polčasu dosegla nekaj boljše kot 7 : 0! Vse skupaj je precej ponesrečen aranžman, ki naj posluži vsaj kot lekcija za bodočnost! Varaždinci so začeli takoj z vso silo in s srcem. Prve minute so sedli v nasprotnikov prostor in nič jih ni ovirala snežna plast, ki je segala preko gležnjev. Takoj so spregledali situacijo in se povsem prilagodili prilikam. Dočim so domači šele študirali, kako bo šla žoga po snegu, kako bi bilo najboljše podajati, so Varaždinci že od vsega začetka povezali svoje vrste, kombinirali, kakor da gre po suhem travniku, pokrivali točno, stai tali resno in pravilno, skratka zaigrali so in igrali. Tako so našega »ligaša« kar nemilo presenetili, v Pogačniku in Hasslu niso trčili na resni oviri, pa se jim je stvorilo pred golom dobrega pol tuceta prilik in so izkoristili vse do zadnje. Ob polčasu je bila stvar že prilično tragi-komična. Za drugi del igre je nastopil v vratih Ljubljane Logar. Jež je še pred poslednjim piskom prvega polčasa zginil s terena. Nemogočega Obersnela je zamenjal malo boljši Gjorgjevič, a na sredo jc prišel Pišek. V napad je vstopil Erber. Tako spremenjena postava se je neprimerno l/Olj obnesla. Sicer je še vedno stala dober del igre pod nasprotnikovim pritiskom, toda igralo se je bolj taktično, bolj premišljeno, vsaj malo povezano in odločno. Bilo je tudi par energičnih potez v pravem ligaškim stilu in uspeh je bil popoln. Lahko bi bilo držati v prvem polčasu kak neodločen rezultat in iti koncem igre z dvema goloma razlike v dobrem z igrišča. To bi bil tudi prikladen rezultat. V moštvu gostov je bil najboljši del na-nad. Sicer je leva stran nekoliko šepala, .ji-to pa je bilo od Koprivnjaka na desno vse dobro ln najboljše. Solerti je bežal po krilu, in koristno bežal, kakor bi imel naj-lepgo travico pod nogami. Bil je gotovo najboljši mož na polju. Krilci niso imeli težke naloge. V napadu Ljubljane sta bila samo dva moža: Slapar in Janežič. Za, ta dva sta bila dovolj branilca, krilci so se lahko vsi posvetili svojemu napadu. In tako je moštvo ves prvi polčas igralo okoli kazenskega prostora Ljubljane. Grims v golu ni imel prilike, da bi sc izkazal, prvi gol mu je pravzaprav zabil lastni igralec, drugega je prejel z dveh metrov. Branilca nista več kot povprečna. Ljubljana je vsaj v prvem polčasu jadno zaigrala. Poleg že omenjenih Slaparja in Janežiča je bil še kolikor toliko na mestu Boncelj, vsaj defenzivno, kajti v podajanju je bil ves čas izredno netočen, pa Šiška v obrambi. Vse ostalo je bilo pod vsako kritiko. Seveda je potem Logar boljše; zasedel gol, Pišek je napravil nekaj reda na sredi, ker je vsaj srčno starta!, Erber je vsaj potegnil, enkrat opalil, drugič pa pripravil Slaparju, skratka stvar se je za-okrenila za 180 stopinj. In čeprav so gostje tudi še igrali, celo močno pritiskali, vendar ni bila več ona nemogoča podoba igre iz prvega polčasa. Score je otvoril Solerti v 5. min, potem je imel Pepček v 10. min. prelepo priliko, toda je z dveh metrov streljal v Grimsa, nato je ves čas prevladovala Slavija. V 12. min. je povišal Koprivnjak na 2 : 0, v 18. min. Horvat na 3 : 0. pa jc v 10. min. Koprivnjak Solerti jev pol visok pas poslal z glavo v mrežo, 4 : 0. Rošada v napadu Ljubljane ne pomaga nič, na krilih sta Jež in Pepček. dve senci. V 26. min. je zopet Horvat uspešen, v 30. min. pošlje Koprivnjak prost strel s 36 m neubranljivo v gornji kot, tik pred koncem zaključi zopet Koprivnjak serijo s sedmim zgoditkom. Po odmoru je sprva igra odprta in v 6. min. pošlje Erber bombo na gol; žoga obtiči na liniji in branilec pošlje v mrežo. Sedaj igra nalikujc nogometni borbi, Va- raždinci so v polju deloma premočni, vendar je slika povsem drugačna. V 32. min. pošljejo Erberja v čisti poziciji naprej, idealen center in Slapar more iz neposredne bližine pretvoriti. V 38. min. izključi sodnik Hassla upravičeno zaradi surovega naskoka na nasprotnega igralca. Potem do konca nobenih sprememb. Sodil je g. Camernik. V presoji ofstdov dober, fouli so mu pa delali nepnlike. Ljudi je bilo okoli 300. Ostale nogometne tekme Dunaj: Prijateljska. Libertas : Vienna 2 : 1 (1 : 1). Diisseldorf: Nemčija : Nizozemska 2 : 2 (1 : 1). Rim: Prvenstvo. Bologna : Ambrosiana 1 : 0, Milano : Luchese 3 : 0. Juventus ; Napoli 2 : 0, Triestina : Lazio 1 : 0, Ales-sandria : Novara 4 : 3, Genova : Bari 3 : 1, Roma : Torino 1 : 1, Fiorentina s Samplerdarena 2 : 1. ASK Prroi«r)<& (Centralni odbor). Joih-s ob 18. važna in nu^ua eeja. v posebni soleči restavracije »Gajev hram« t (wjevi ulici. Naša varnostna Beograd, 31. januarja, a. Kakor amo že včeraj poročali, je finajurnj odbor Narodne skupseine na sinočnji seji odobril proračun notranjega ministrstva. Proračun znas-a 538 mili jenov dinarjev in je za 21 milijonov večji od dosedanjega. Na notranjo upravo v oZjem smislu oapade 222, na žandarme-rijo in ostalo varnostno službo pa 310 milijonov. Povečanje proračuna je potrebno deiorna zaradi večjih materialnih izdatkov, deloma pa zaradi povišanja števila nameščencev, zlasti policijskih. Da se zadosti zahtevam zakona o notranji upravi, bo treba v prihodnjem proračunskem letu zopet sprejeti v službo določeno število ab-sclviianih pravnikov. Materialni izdatki so se povečali za 8 milijonov, od tega odpade skoro 5 milijonov na plačila prometnemu ministrstvu za vozne karte, ki so potrebne resornemu osobju za službena potovanja. Ta kredit se sedaj prvič vnaša v proračun in to na zahtevo prometnega ministrstva. V žandarmeriji je uslužbenih 17.493 orožnikov ter 487 uradnikov in oficirjev. Ekspoze notranjega ministra govori nato o pobijanju komunistične akcije, o katerem pravi: Komunistična akcija tudi v preteklem letu ni izostala. Izhajala je iz inozemstva, kjer so se pripravili delovni načrti s posebnim ozirom na specialne razmere v državah, v katerih so se imeli izvršiti. Te akcije so organi oblasti doslej pravočasno izsledili in jim je uspelo v letu 1936. odkriti in onemogočiti nekaj večjih komunističnih organizacij. Iz dosedanjega, delovanja komunistične stranke je treba sklepati, da izvaja komunistična stranka široko zamišljeno in zasnovano akcijo ter da bo kljub iz\Tšenim odkritjem nadaljevala z ustanavljanjem organizacij. Maska quasi-legalnega dela, ki si jo pri tem nadeva ,ne pomeni, da bi se bili komunisti odrekli svojim revolucionarnim smerem in svrham, nego ima služiti samo kot sredstvo, s katerim naj bi se omogočilo ojače-nje njihove aktivnosti. Prav zaradi teh okoliščin morajo organi oblasti komunistično delovanje v sleherni obliki prepovedati, ker dosedanja izkustva kažejo, d-a oni vedno prilagodijo te oblike potrebam dane situacije in danega trenutka. Razširjeno in potencirano delovanje komunistične stranke nujno zahteva, da se ojači služba za očuvanje javnega reda in miru v kraljevini. Zaradi tega je bilo tudi potrebno povišati kredite za varnostno službo. Ekpoze razpravlja nato o strokovni izobrazbi varnostnih organov in omenja v tej zvezi centralno policijsko šolo v Ze-munu. Policijske uprave v državi Imajo doslej 10 radiotelegrafskih, odnosno radiote-lefonskih stanic. Na ta način so se glede poročevalske službe v glavnem osamosvojile. V policijski šoli se delajo sedaj še poskusi za uvedbo leteče radijske službe, tako da bi mogle policijske oblasti vedno biti v zvezi z organi na terenu. Gospodarski dogovor med Nemčijo in Francijo Berlin, 31. jan. br. V gospodarskem ministrstvu je bil včeraj podpisan začasen dogovor o izmenjavi blaga in o plačilnem prometu med Francijo in Nemčijo. Sporazum se nanaša tudi na promet s francoskimi kolonijami in mandatnimi področji, zlasti s Sirijo in Libanonom. »JUTRO« ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, 1. IL 1937. Teden dni filma »Maryša« — nova češka mojstrovina V vrsti dobrih čeških filmov, ki smo jih ▼ zadnjih letih pri nas videli, je nedvomno najboljši film >Maryšadkar se je udeležila velikega pedagoškega kongresa v Hamburgu, kjer se ie seznanila z znamenitimi pedagogi svetovnega imena. Posebno važno za njeno nadaljnje delo jc bilo njeno poznanstvo z mladinsko pisate- ljico Marijo Cohn, s katero Je ostala Marija Jambrišakova v stalnih stikih. S prizadevanjem Marije Jambrišakove »o v Zagrebu ustanovili žensko realno gimnazijo že 1. 1895., kjer je učiteljevala do upokojitve 1. 1912. Med njene največje zasluge spada znatna pomoč pri zgrajenju učiteljskega doma! za kar je zastavila vse svoje sile. Dala je iniciativo za osnovanje gospodarske zadruge za strokovno izobrazbo m zaslužek žensk v Hrvatski in Slavoniji, prav tako je ona prva spoznala potrebo lige za varstvo otrok na Hrvatskem. Tudi specialno pedagoško delo je bilo mnogovrstno. Ustanovila je več ženskih klubov in društev, ki so se bavila z vzgojnimi vprašanji, sama pa je napisala mnogo del, kjer se bavi zlasti z vprašanjem ženske vzgoje, na pr. »Tudi ženi je potrebna višja izobrazba,« »Ženska vzgoja in družinsko življenje«, »Zena. svečenica člove-čanstva«. Spričo njenega plodovitega dela na področju pedagoške književnosti jo je imenoval 1. 1884. Hrvatski pedagoški književni zbor za svojo članico, kar je bilo za tiste čase za žensko gotovo veliko priznanje. Marija Jambrišakova se je odlikovala tudi kot književnica. Sodelovala je pri »Hrvatski hipi«, »Vijencu«. »Pobratimu« in drugih listih. Med samostojnimi književnimi deli je zbudila posebno pozornost knji- ga »Znamenite žene«, ki jo je izdala in nagradila Matica hrvatska Marija Jambrišakova je bila aktivna celih 75 let in je vzgojila cele ženske generacije. Malo je vzgojiteljev, ki bi vživall toliko ugleda in bili deležni tako nedelje-nih simpatij kakor ta žena. To pa nedvomno ni v toliki meri posledica njenega javnega dela, marveč v prvi vrsti njene tople vzgojiteljske osebnosti, ki je znala pritegniti nase svoje gojenke in je ostala z njimi v stiku tudi še potem, ko so že one same postale matere in vzgojiteljice. Vsem je znala svetovati, vse je izpodbujala in jvm dajala poguma ta vedra in močna žena. Tako so izgubile z njo hrvatske žene svojo sodelavko in učiteljico. V ilustracijo njenega značaja naj omenim še to, da je pred smrtjo izražala ponovno željo, naj jo pokopljejo popolnoma preprosto in naj skrbe za to, da bo njen pogreb čimbolj skromen. Zato je njena rodbina hvaležno odklonila vse nagrobne go-vorance, seveda na izrecno željo pokojnice, ki je tudi želela, naj bi se denar, ki ga eventualno nameravajo izdati za vence, daroval za učiteljski dom v Zagrebu. Pa še to je pristavila v svoji oporoki, da bi v primeru slabega vremena ne vodili otroke k njenemu pogrebu. Res posnemanja vredne poslednje želje! A. V. Mariborska kronika Maribor, 31. januarja. Maribor se je znašel preko noči v londonski megli, česar v Mariboru nismo vajeni. Ni pa ta megla prav nič ovirala ljubiteljev zimskega športa v Mariboru, ki so se danes izdatno udejstvovali na smu-čih in saneh vsepovsod, kjer je primeren teren. Gostovanje Užovičeve V polnem gledališču je bila sinoči premiera znane Beneševe operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. V vlogi Maruše se je odlično uveljavila bivša prima-dona mariborske operete Pavia Udovičeva, ki je bila deležna toplega priznanja in viharnega aplavza. Tudi ostali sodelujoči so se uspešno udejstvovali v poedinih vlogah. Proslava Puškina je bila danes dopoldne v Ljudski univerzi v okviru tukajšnje Ruske matice. Akademijo v počastitev lOOletnice Puškinove smrti je otvoril s primernim nagovorom agilni predsednik tukajšnje Ruske matice profesor Sokolov. V središču programa je bilo izčrpno predavanje univ. prof. dr. Spektorskega iz Ljubljane, ki nam je prikazal lik znamenitega ruskega pesn ka. V okviru uanašnje akademije pa so bile tudi lepo uspele recitacije Puškinovih pesmi. Recitirali sta ga. Akarova in gledališka igralka Starčeva. Akademijo so posetili številni člani tukajšnje Ruske matice in mariborski izobraženci. Navzočen je b:l tudi mestni poveljnik general Milenkovič. Kova delavska stanovanjska kolonija bo vstala v aprilu in maju iz pokojninskega fonda Hutterjevega delavstva. Ta sklep je napravilo delavstvo Hutterjevih tvornic včeraj popoldne na posebnem sestanku. Za Hutterjevo delavstvo se po avi zaenkrat 25 dvostanovanjskih hišic V smrt je šel 401etni zasebnik Filip Seruga iz Murske Sobote. Samomor je izvršil ponoči, ko je njegova žena Marija spala, in sicer na ta način, da si je z desno roko prerezal levo stran vratu, goitanec in glavno žilo odvodnico. šeruga je že pred mesecem hotel izvršiti samomor s tem, da si je hotel pilo zasaditi v srce, pa so ta njegov namen v zadnjem trenutku preprečili. Prisrčno slovo šolskega upravitelja Cvetka Izredno toplo je bilo slovo učiteljstva in učencev krčevinske šole od upokojenega zaslužnega šolskega upravitelja g. Franja Cvetka, ki je skozi 10 let z uspehom "Tdil zavod kot šolski upravitelj. S svojim socialnim delovanjem v prid siromašni šolski deci in z drugimi človekoljubnimi poLu-dami, ki jih je izpolnjeval kot dolgoletni predsednik krčevinskega Rdečega križa, si je pridobil srca in priljubljenost ne samo učencev in učenk, marveč tudi njihovih staršev, šolska mladina mu je po nagovoru sedanjega šolskega upravitelja gosp. Objave Lavriča zapela tri pesmice in učenka Marija Cehnerjeva mu je ljubko deklamirala. Nato se je šolski upravitelj g Franjo Cvetko ki je te dni prejel upokojitveni dekret, prisrčno zahvalil učiteljskemu zboru in šolski mladini za prisrčno poslovilno prireditev. Hkrati je pozval šolsko mladino, naj ljubi Jugoslavijo, kralja in materni jezik. Nad 100.000 din škode zaradi železniške nesreče siinoči okou 21. uie se je pripetila na koroškem kolodvoru huda železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala nobenih človeških žrtev, pač pa je materiama škoda precej velika. Večerni nabiralni vlak, ki je privozil iz Ruš, je obstal na petem tiru. Ob istem času je zapeljal premikalni vlak iz petega tira čez kretnico pred katero je stal nabiralni vlak, na četrti tir. Kmalu zatem sta nabiralni in premikalni vlak skoro istočasno pričela voziti in je premikalni vlak vozil naprej proti glavnemu kolodvoru, med tem ko je nabiralni vlak krenil nazaj ter zavozil čez ločnico v vilice in zadel mimo vozeči premikalni vlak. Pri tem je bilo 8 tovornih vagonov hudo poškodovanih. Na njih So bila polomljena vsa vrata in stene. Pri nabiralnem vlaku je bil popolnoma zdrobljen službeni voz, medtem ko se je drugi vagon s cisterno petroleja prevrnil ter se je 15.000 kg petroleja razlilo Na kraj nesreče je prispela uradna komisija, da ugotovi vzroke nesreče. Materialna Skoda se ceni nad 100 tisoč dinarjev. Tatovi UpoKojenemu železničarju Josipu fivarcu v Masarykovi ulici 24 je še neizsledeni storilec ukradel iz omare zlato uro in zlato verižico v vrednosti 3.000 dinarjev. Tatovi so se pojavili tudi v neki tukajšnji srednji šoli in odnesli zimski plašč sedmošolcu Mirku Drobniču in četrtošolcu Cirilu De-klevu. 2rtev tatinskih podvigov je postala tudi kuhanca Antonija Pernatova, ki ji je na neki sinočnji veselici izmaknil neznanec ročno torbico, v kateri je bilo nekai drobiža. „Kleopatra" kot predstava ZKD Vse čitatelje opozarjamo na predstavo ZKD, ki bo danes v ponedeljek ob četrt na tri popoldne v Elitnem kinu Matici. Igrali bodo sloviti zgodovinski film »Kle. opatra«, ki je ob svoji premieri doživel v Ljubljani pravi triumf. Film, ki nam kaže boje med Egiptom in Rimom, ko si je Rim osvajal svet, je režiral Oecil de Mille, znameniti stvaritelj >Desetih božjih zapovedi«, »Kralja kraljev«, >Quo vadisa«, »Križarjev« in drugih milijonskih filmov. Glavni vlogi igrata lepa Claudette Col-bert in Joseph Schildkraut ml. Film bo nedvomno privabil tudi obilo gledalcev, ki so ga že videli, zlasti pa vse tiste, ki so ga ob premieri zamudili. Vreden Je, da si ga vsakdo ogleda. Vstopnina je zelo nizka in maša le 3.50 in 5.50 Din za sedež. O naši trgovski in vojni mornarici Ljubljana, 31. januarja. Sinoči je v okrilju »Soče« ob velikem številu članov in prijateljev društva predaval g. Viktor Pirnat o naši trgovski in vojni mornarici. Predavanje je bilo v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Predavatelj je na podlagi skioptičnih slik in zanimive razlage o vrednosti in lepotah naše morske obale povedel poslušalce vse od Sušaka pa doli do Bojane, to je mimo ene tretjine vseh meja naše mlade države, ob kateri gnezdi okoli 3bO večjih in maiinjših luk in se ob njej razvršča tisoč otokov. Vmes je vpletel zanimive podatke o ustroju in kakovosti naše trgovske in vojne mornarice, za kateri se še komaj zavedamo koliko pomembnost predstavljata v našem gospodarskem življenju. Dobro razvita trgovska mornarica s svojimi prekomorskimi zvezami, iz katerih bi črpala blagostanje, vojna mornarica pa kot poklicna čuvarica naše obalne lastnine. Predavateljevim izvajanjem so poslušalci sledili z velikim zanimanjem kljub temu, da so trajala polni dve url Na kraju so poslušalci predavatelja za njegov trud nagradili s toplim priznanjem. i » , N v V. ' T''P * . * • i'.' ■ •, f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je dne 31. januarja 1937, za vedno zapustila naša ljubljena mati. stara mati, teta, tašča, gospa , SLOVŠA IVANA previdena s tolažili sv. vere v 72. letu starosti. Pogreb blagopokojne se bo vršil v ponedeljek, dne 1. februarja 1937, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta štev. 77, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 31. januarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Krstna predstava češkoslovaškega vele-filma »Marjša« bo danes v ponedeljek ob 16 ur v Klitnem kinu Matici Film b Je prejel državno nagrado CSR tn več zlatih kolajn, je zaslovel po vsem svetu Pripora čamo. da si nabavite vstopnice že prej. (Te ipfnn °1?4) Ljubljanski godalni kvartet bo koncerti-ral drevi ob 20.30 v dvorani Sokolskega doma. Odlični kvartet si je s svojimi dosedanjimi nastopi pridobil mnogo priznanja in simpatij. Mojstri gg. Pfeifer (I. violina), Stanič (II. violina), šušteršič (viola) in Miiller (čelo) bodo izvajali Mozartov kvartet v B-duru, Griegov kvartet v B-molu op. 27 in Bjeljajeva kvartet, ki obsega štiri glasbena dela ruskih komponistov: Rimskij-Korzakova, Ljadova, Borodina in Glazunova. Koncert bo izredno zanimiv in bo nudil vsem posetnikom resen glasbeni užitek. V restavraciji EMONI nastopa odslej s priznano kapelo »JAR«, | odlična šansoneta Margita Maljceva. Naj vas ne razočara slab uspeh vaših otrok v šoli. Polletje je, še je čas. da se popravi ta neuspeh. Mnogo akademikov, ki so siromašni im potrebni, je pripravljenih pomagati vašim ljubljencem. Zgladite se lahko osebno ali z dopisnico na podpisani urad, ki vam preskrbi inštruktorja. Pridite zdaj, dokler še ni vse zamujeno. Akademski urad diela, Ljubljana — Univerza. Naša blaga, preljubljena teta, prateta in se3tra, gospa Lniza Urbane roj. Altmann, vdova dr. Leona Tomana — graščakinja je davi ob 4. po dolgem trpljenju v 95. letu starosti previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 2. februarja ob 3. popoldne, iz hiše žalosti na pokopališče v Polhovem Gradcu. Za blagopokojno se bodo darovale sv. maše v četrtek, dne 4. februarja ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Polhovem Gradcu. Grad Polhov Gradec, dne 31. januarja 1937. Globoko žalujoča Ana Delaeo In ostalo sorodstvo ■ v ' kH Dreluie Davorin Ravllen. — Izdala za feonzordi »Jutra« Adolf Ribnikar - Za Narodno tiskarno d 4 kot tiskarnarta Fran Jeran. — Za Inseratnl del 1e odgovoren Alojz Novak — Vsi v L Jubilant