Z1Z. Stnllta. I Ijtfjnl, ff Hfettl» M. Mptata ISli. XHJL Mo. •Slovenski Narod" T*ll« po peAUi za Avstro-Ogrsh»: . u Ncmčljo: ceJo ieto sknpaj iupr«j . K 23-_ 1 cdo !cto niprej - . • . K 30*— Sw%t : : ;: :!Js « ^*1*0in v« **** ***** * na mesec • • • . . 2 30 ' ćelo leto uaprej . • # . K 35,— Vpraganjein glede fnscrafov se ntj priloži u odgovor dopisi!« atf inaaikt, 3praTnUiTO (spodaj, dvorile levoX Knallova mite« ŠL 9, UUI+« fttftS. Tnttratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat p# 20 vin., za dvakrat p# 18 vin.. za trikrat ili većkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih iaserdjaJi po dogovoru. UpiivaJ&tvu naj se poštlpijo naročaine, reklaauosje. inseriti L t &» to je admhiistrattvae stvari ——• PoMneiM IttTflka w«lja 10 li—ijaji. » Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naravne at at orin, Dopisi na} se frankirsjo. Rokopisi se ne vračajo. (rtđniitvoi laailova mlica ftL 5 (v pritUčja levo,) tcltfon At 94. ie orio pOlo. Dunaj, 15. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: vzhodno bojišče: Fronta proti Romuniji. Napad zaveznišklh čet v prostoru jugovzhodno od Hatszega ugodno napreduje. Vzhodno od Fo-garasa so pričeli Rotnuni prodirati preko reke Alute. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. V dolini Cibo so boji nam v prilog odJoeeiN. Ražen u$pe$nlb 4a$tfl¥l! patruljskih podvzetjj oobenfh do-goditov. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Med Lipo in železnico Kovel-Rovno stopnjevano delovanje artiljerije. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Italijani so pričeli z novo ofenzivo. Za sedai so naperili svoj trud v pogJavitnem na kralko visoko plano-to. Tam se ie vćeraj stopnleval arti-lierijski ogeni in ogeni min do naj-večje sile. Popddne so prešle na ćeli fronti med reko Vipavo in morjem moćne infanteri*ske sile v globokih vrstah v napad. Nato so se razvili silni boli. Dasiravno se je sovraini-ku posrećilo ponekod vdreti v naše naispnednje jarke in se tu pa tam držati, ie vendar smatrati njegov prvi naskok za pooesrecen. Severno od reke Vipave tja do okolice Plavi ie bil artiljerijski ogeaj tuđi zelo žlvahen, vendar tu ni prišlo do omembe vrednih infanteniskih bojev. Na fronti doline Fleimstal trafa topovski ogenj. Več napadov itaJi-janskih oddelkov do enega bataliona moćnih na greben Fassano smo za-vrniii. Pri enem takem napadu zapadno Cime di Valmaggiore so vjele naše Čete 60 alpinov, JUGO - VZHODNO BOJ1ŠĆE. Položaj ie neizpremenjen. Namestnik načelnika generaJnega štaba pl. Hofer. fml. DOGODK1 NA MORJU. V noći od 13. na 14. t. m. je naša hidroplanska flotilja zelo uspešno obložila z bombami vojaške objekte v Gradežu. druga flotilja letal pa kolodvorske naprave in dru se voiaške objekte v San Glorgiju di Nogara-Opazovali snio, da smo većkrat za-deli v pol no in da so Iznnihnili veliki požari. Kijub najsilneišemu obstre-Ijevaniu so se vsa letala vrnila pe-poškodovana. Brodovno poveljništvo. BOMBE NA VALONO. Dunaj, 15. septembra* (Kor. nr.) Dodatefc urađncmn artnadnem*i no-roSRiir V rfoti od 13. na 14. septembra ie brodovje pomorskih letal iako uspešno obmetavalo z bombami v skupni teži pol druge tone baterije in vojaške objekte v Valotri. Zadeli so mnogokrat ;n povzročili velike požare. Navzlic hudemu obr«imbnemu ognju so se vsa letaia vrnila nepo-škodovana. — Dne 14. septembra popoldns je brodovje pomorskih letal uspešno metalo bombe na baterijo ob srednji Soči in na Adrfja-delavoice pri Tržicu, ki jih Ima so-vražnrk zasedene, ter «e }e vrnilo nepeš U odo v ano. Brodovno poveljstvo. tlemško uredno pcfoolo. Berolin, 15. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veliki g!a\Tii stan: ZAPADNO BOJTŠCE. Fronta generalfeldmar- šala prestolonaslednika Ruprehta Bavarskega. Z isto sikh kakor preišnie dni se je nadaf/eval infanterijski boj med Ancro in Sommo. Poskus modnih an-gle^kih si! z obiemalnim napadom zavzeti našo južno od Tiepvala za-pounieno crto se ie ponesrecil. Moćni, hrabro izvedeni franeoski infan-terf.Tski napach", ncioravljeni z nad vse moćnim bobnaiočim ogn'em, so imeli namen prebiti našo fronto med Ran-conrtora in Sommo. Ponesrečili so se s težkimi krvavimi izgubami. Prista-vo Le Priez (zapadno od Rancourta) je sovražnlk zavzeL Vzhodno od Bcllova in južno od Soyecourta smo zavmili delne napade. V uspešnih bojih v zraku sta zbila stotnik Boike in poročtiik VVint-gens po dve sovražni letali. Fronta n e m vk e 2 a presto-lonaslednika. Naknadno se poroča, da smo dne 12. sdpccmbra izgubili zapadno od soteske Souville dele svoje prednje crte. V trdih bojih, ki so se po-nooi nadaljevali smo sovražnika vrgli zopet ven. Zvečer se ie močen LriC^H>ki mmmi popnlnaam zloadl pr*d a«So fronto Thiaumoot - Fle-ory. VZHODNO BOJISČE. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega. Nobenih dogodkov. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. V od sekti Naralovke in vzhodno od tara so bila podvzetja nemšklh in turskih oddelkov usnešna. V Karpa-tih smo vrgli R'if-e, ki so bi!3 na za-p2dneni pobočiu Cimbroslave Velike prodrli v naše crte, zopet nazaj. Ena-ko smo zavzell nacaf v včerai opisanih bojin zapadno od Capttfa na so-vražnika izgubljeni defl pozicijfe. Na Sedmograškem stoie nemške in avstro - ogrske zete v ucodnem boju jugovzhodno od Hatszega. BALKANSKO BOJlSČE. Armadna skupina gfm. v. Mackensena. Zavezni^ke č«te so v novih na-padMi večkrat zlomile sovražni od-por ter ga vrjjle nazaj v spJošno crto Ouzeun - K3Ta Omer. Princ Viliem Hessefiski ie pri Kara Omer ju padel. Število v uvodnih bofih in pri zavzet-tu Tutrakana vjetlh znaša po seda-njih usotovitvah okrojtfo 28.000 mož. MAKEDONSKO BOJlSCE. Po silnem bofu je Malka Nidže (vzhodno od Florine) izcubliena na sovražnika. V pokrajini Moelene smo zavrnili sovražne napade. Vz-hkok sovražnikA na naše^ j^ecictte oa ktaiki visoki planeti sledi, da se sovražniku ni bUo jJOsrečUo, da bi nas y«ral glede svojih pravih namenov. Vsa naprava nove itelijan-ske ofenzive kaže daJjše trajanje bojev in razširjenje ofenzive do koro-ike meje. Snočno uradna poročilo nam predočuje silno borenje na Krasu. Po najljutejšem artiiierijskem ognju so se pričeli na Krasu infanterijski navali in se je razvila huda bitka. Italijani prodirajo v globokih vrstah. tu in tam se jim je sicer posrećilo, da so se vstalili, ali prvi ogromni napad ie smatrati v ce-loti za izjalovljen. Kraška tla so torej ogromno pozorišče krvavih bojev. Italijan sili čez Kras proti Trstu. Zato pa zadene na kraških skalah na najenergičnejši odpor, ki mu zabrani pot do tržaškega mesta. Od reke Vipave čez Kras do morja že divja bojni vihar največje sile, na frontnem delu med Vipavo preko Gorice do Plavi pa pričenja enak vihar. Artiljerijsko delovanje je bilo tuđi v tem frontnem delu veliko, do večjih in-fanterijskih bojev po artiljerijski pripravi še ni prišlo sicer. ali pričelo se je že tuđi infanterijsko delovanje. Ofenziva pa je natožena gori do ko-roške meje. Mesec oktober bo za goriško dežc'o krvav mesec. »Agenzia Stefani« isu»časno z novimi ogromnimi boji na goriški zemlji v dališem poročilu tozi o tra-jajočem slabem vremenu, o snegu, nalivih. kar vse ovira delovanje ita-lijanskih čet. Previdno poudarja. da je položaj italijanskih vojakov mno-g:o težji.kakor pa položaj zaveznikov. Od dneva do dneva so neznosnejše klimatične in talne razmere, v fur-lanski nizini kaker na kraški planoti so izpostavljeni Italijani najtršim preizkušnjam. Itaiijansko antiadno vodstvo najbrže nič prav ne zaupaf novi ofenzivi in tako pripravlja itaii-jansko javnost, da bi ne bila preveč razočarana, ako ne bo pričakovanih uspehov v nizini za Gorico in na t£-dih kraških skalah. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 12. septembra, V od&eku med ^faltarso in glavno točko Posinh skega potoka je poskusil sovražnifc včeraj po Ijutem obstreljevanju po-zicij, katere smo zavojevali dne 10.-septembra, napad, ki je bil nemudo-ma odbit. Naznanjeni so novi male uspehi naših čet v dolinah Vallarsi in . Posini. V malih praskah na Laga-i zuoi, dolina Travenanzes, na poboČ-? jih Cimo Boche, dolina Travignolo ini na Slemu, Krn, smo pregnali sovražnika in mu provzrocili težke izgube-Ob Soči nikakih pomembnejših do-godkpv. Sovražen letalec je metal bomlJe na Šempeter pri Gorici, ne dat bi napravil škodo. Klic po mašcevaniu. Lugano, 14. septembra. Ital«an-sko časopisje naznanja lahko po/-škodbo cerkve San Giovanni pri zadnjem zračnem napadu Benetlc, Časopisje zahteva nove represalija in >Corriere della sera« zahteva, da! ako italijanski letalci ne morejo napadati avstrijskih mest, pa naj pre-vzame Francija maščevanje nad nemškimi mesti. Italijani proti Briandu. Govor Briandov v franeoski zbornici je ozlovoljil i talijansko jav-i nost. Briand je namreč rekel, da Italija v maju 1915 ni imela nikakih lastnih pritožb proti Nemčiji. Italijan-^ sko vojno časopisje pa je vedno trdi* lo, da prav te pritožbe so silile Itali-jo v vojno z Nemčijo; torej je Briand prevrnil težo italijanskega vojnega časopisja in zato je zavladalo ogor-« čenje proti njemu. LISTEK. Kmetje. Rusko spisal Anton Cehov. Poslovenil V. V. (Dalje) »NiČ ni to, prav nič!* je tolazila 'leda in žalostna Olga ter gladila Sašo po glavi. »Saj je tvoja babica in zato je greh, če si huda na njo. To ni nič, ljubi moj otrok.« Nikolaj, ki je bil sit tega nepre-stanega \Titja, lakote, žeje in smrada, ki je že sovraiil revščino in jo zaničeval ter se sramoval svojih srarsev pred svojo ženo. je sedel na ; eći, da so mu noge visele dol, se cbrnil proti svoji materi ter rekel zlo voljen in z jokavim glasom: »fepsti je ne smete! Niti naj-manjše pravice nimate jo tepsti. »Crkni ti tam na peci, ničvred-než!« je zavpila Tekla togotno. »Kaj za vraga vas ie prineslo sem. le-nobe!« > Šaša. Motjika in vse deklice so se skrile na peči za Nikolajevim hrb-rom ter molče poslušale, in v straha so jim glasno bila srca. Ce je v kaki rodbini bolnik, ki je že dolgo in brez-upno bolan, pridejo taki težki tre-nutki, da zeki vsi socodiiiki iu lihfiin, vsak zase na dnu svoje duše njegovo smrt in samo otroke je strah pred smrtip njega, ki ga ljufijo in pri misli na njegovo smrt se jih polasti proza. Tuđi sedaj so se ozirala dekleta na Nikolaja in se nišo upala dihati ter so mislila, da bo kmalu umri. Na jok jim je šio in reci so mu hotele ne-kaj prijaznih, sočutnih besed. Kakor da išče pomoći se je na-sJonil na Olgo ter ji rekel s tihim tre-sočhn se glasom: »Olga. pri moji veri, tega ne pretrpim več. Na koncu sem s svoji-mi močmi. Za boga, za božjo Kristovo voljo, piši svoji sestri Klavdiji Abramovni, da naj proda vse. kar ima in vse zastavi, da naj nam posije denar, da pridemo stran od tu.« »O bog,« je dostavi! hrepeneče »da bi le z enim očesom mogel videti Mo-skvo! Da bi mogd vsaj v sanjah videti ljubo mesto!« Ko je bil večer in je bilo tema v hiši, je bilo tam tako žalostno, da je bilo težko spregovoriti besedo. Huda stara mati je namatala v skledi skorje rženega kruha ter jih žvečfla doto, ćelo uro dolgo. Ko je Marija pomolzla kravo, je prinesla v hišo čeber mleka ter ga postavila na klop. Potem je natočila stara mleko iz čebra v vrče počasi, neprenaglje-no, očitno zadovoljna, da sedaj v postu pred vnebovhodom ne bo note- den pil mleka. Samo malo mleka je nalila na krožnik za Teklinega otro-ka. Ko sta ona in Marija nesli mleko v klet, se ie Motjika naglo vzravna-la. zlezla s peči. stopila h klopi ter nalila na skorje nekaj mleka s krož-nika. Ko se je vrnila v hišo, je začela stara mati zopet žvečiti skorje; Šaša in Motjika pa sta sedeli na peči ter se veselili, da je stara prelomila post in da bo sedaj prav gotovo prišla v pekel. Pomirieni sta legli in Šaša je mislila še v polspanju na sodni dan. Gorela je velika peč, nekako taka, kakor lončarjeva peč in peklenšček, ves crn in rogat kakor krava, ie podil staro z dolgo palico v ogenj, prav tako kakor je ona gonila prej gosi. V. Na dan vnebohoda ob 11. zve-čer so zagnale dekleta in fantje, ki so se sprehajali spodaj na travniku, naenkrat krik in stekli proti vaši. Oni, ki so sedeli zgoraj na robu prvi hip nišo vedeli kaj se le zgodilo. »OoH, Gori!« so vpiii spodaj obupno. Gorelo je! Oni, ki so zgoraj sedeli, so se ozrli in zagledali stra-šen, nenavaden prizor. S slamnate strehe ene izmed skrajnih hiš se je dvignil seženj visok plamon ter metal kakor vodomet na vse strani iskre, KmaJn nato frmbd* vsa stre- ha v živem plamenu in slišati je bilo prasketanje ognja. Mesečina je pobledela. Vso vas je razsvetljcval rdečkast, tresoč se sij. po tleh so se plazile crne sence in smrdelo je po zasmojenem. Onim, ki so prišli od spodaj, je zmanjkovalo sape. tresli so se, da nišo mogli govoriti, suvali so se, padali in pri slabi razsvetljavi so videli slabo in drug drugega nišo spoznali. Bilo je strašno. Posebno straSno je bilo da so le-tali nad ognjem v dimu golobi in da je bilo slišati iz gostilne, kjer še nišo ničesar vedeli o požaru, petje in glasove harmonike. »Pri stricu Sjemjonu gori!« je zaklical krepek. hripav glas. Jokaje je tekla Marija zraven svoje koče sem in tja, zob je so ji šklepetali in roke je vila, dasiravno je gorelo na drugem koncu vaši. Nikolaj je stopil v svojih klobučevina-stih copatah na arag, otroci so v srajcah vdrli ven. Zraven niše va-škega pisarja so razbijali na železno pločevino. »Bom, bom, bom,« je do-nelo po zraku in srce se ti Je krčilo pri tem hitrem neprestan.em razbijanju in zona te je obhajala. Stare ženice so držale v rokah svete podo-be. Z dvoriSč so sonili na cesto ovce, teleta, krave, znosili so ven škrinje, kože in kadi. Črnega žrebca, ki so ga imeli sicer odlotoiega od čre- de, ker ie razbijal in konje poškodo-val s podkvami, so sedaj izpustili ter je rezgetajoČ dvakrat drvil skozi vas, se nato ustavil pred r/ekim vozom ter ga obdelaval s kopiti. Na onem bregu so začeli y cer* kvi zvoniti. Zraven goreče koče je bilo takd vroče in svetio, da si razločno spo-znal vsako bilko na zemlji. Na škrinji, katero se je posrećilo resiti, je sedel Sjemjon, rdečelas kmet z dol-gim nosom, kučmo potegnjeno do? uŠes in oblečen v mestno suknjo/ Njegova žena je ležala onesveščena: na tleh z obrazom v prahu in je ječala. Osemdesetleten. majhen, dal-gobrad starec, kakor pritlikavec. kf ni bil od tu, pač pa bil očividno ude-ležen pri požara, je hodil z beljn* za vitkom v roki gor in dol; na njegovi pleši se je odbijal svit ognja. Starešina Antjep Sjedelnikov, rjavei polti in črnolas kakor cigan, je sto* pil s sekiro pred hišo in razbijal okno za oknom; potem je začel razbijati po stoDnjicah. »2enske, vode!« je Kričat »Brizgalnico sem! Hitro!,« Kmetje, ki so bili ravnokar šd popivali v gostilni, so pripeljali bri^-galnico. Vsi so bili pijani, spodtikalf so se in padali in na vseh obrazih ]ee bilo brati, da si ne vedo pomagati iđ vseh oči sobjte potae sotetk »Slovenski Narod" veljt w Ifmblianl nj dotu dostavljen: « v upravniSUu prejtmin: ćelo Ieto ainrej . . • . K 24*— ćelo leto naprej . 0 • . K 23*—4 u mesec m \ # # • . 2-— na mesec w • • •% m l*w Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, đK 16. aeptembra 191«. 212. Siev. Jiiafti M i iKfil uja ii lola u jimzaiailii Inati. 12 ZLATffl HRABRIH SVETINJ. i Castniški namestnik Iv. Prti, pešpolka št. 29. je zavrnil pri obram« bi Monte Barca kot poveljnik skraj-ne čete zapadne skupine, brez zveze s sosednimi skupinami, osemnajst sovražnih napadov * močnmii sila-mi, brez pomoći iz najbližje blizine z bajoneti, ročnimi granatami in kamni ter do zadnjega preprečil vse sovražne poskuse prijeti njegovo skupino z boka in v hrbtu. Dne 3. ju-nija 1916 Je podpiral napad svojega bataljona na Itailjane z zeio uspeš-mrn ognjem s strani na sijajen način in ko je bila zveza s sosednim bata-ljonom vzpostavljena, je otvoril na umikajočega se sovražnika skrajno učinkovit ogenj; ko je njegova četa večidel že izstrelila vse svoje patrone, je izvršil drzen protinapad na nadmočnega sovražnika ter vjel 2 častnika in nad 150 mož. castniški namestnik Prax je imel že hrabrost-no svetinjo 2. razreda ter je bil 19. novembra 1915 ranjen od strela v glavo. Vzorni nastop Praxa opisu je jo njegovi predstojniki s temile voja-ško - kratkimi in ravno zato učinku-jočimi besedami: Izredno hraber, hladnokrven, podvzeten, svoje dolž-nosti se zavedajoČ In požrtvovalen podčastnik, ki je zastavil svoje naj-boljše, da obdrži zelo ogroženo, a zelo važno pozicijo, ki je samostojno zavrnil vse napade ter pokazal veliko razumevanje in spretnost. Praporščak v rezervi Rudolf P o d i v i n s k y pešpolka št. 87. je poveljeval 20. maja 1916 pri napadu na Gostesin Četi rezerve. Ko so pro-drif iz naskočne n~-*:~-s- ter \T>lenil 2 strojni puški. Pri tem ranjen od treh krogel iz pušk, je ju-naški praporščak vendar še vzdržal. Polovica vzete pozicije, zgrajene v po-lkrogu, je bila še zasedena od so- vražnika. Od sovražntka hotm u+ mo s kritjem, Id te je bilo vM, od sprdaj » aui dmo udai s M|vtti|o silo obstrdjevaa, )c zavrnil Pođi-vmaky dva aovrataa prottaapada tor držal na ta način gavzeto pocid-ip tako dolgo, da je prišlo olačenje. sele potem se je dal ves v krvi pre-nesti nazai. Ta nad v*e hvaievredna deianja hrabrega praporičaka. ki se je požrtvovalno žrtvoval za posre-čenje velike naloge tega dneva, so imela prav bistven vpliv na celotni položaj. Praporščak v rezervi Podi-vinsky je bil že odlikovan s irebrno hrabrostno svetinjo I. in II. razreda. Desetnik Ivan Laurinvec pešpolka št. 101. Je po zavzetju so-vražne glavne pozicije dne 31. maja 1916 južno od Conze v zvezi s samostojno prodirajočo četo z veliko drz-nostjo, ki je izzvala občudovanje vrseh udeleženih junaških tovarišev, in z nevstrašeno iznajdljivostjo na-padel kakih 60 korakov za zavzeto prvo crto postavljeno sovražno strojno puško ter po kratkem ljutem boju s tremi itaiijanskimi grenadirji, ki so se priznanja vrcJno postavili v bran, stroino puško osvojil. S pođ-desetnikom in 4 infanteristi je spre-jcl naio nevtrušeno boj s sovražni-kom, ki je vurl iz zadaj ležečil; ka-vern ter ga nntčil z bpmbami in ko-piti pušk. Črnovojniški desetnik nazivni četovodja Josip Hasibar domo-branskega pešpolka št. 3. je zapazil 20. maja 1916 po zavzetju hrbta Marciie v bližnji nasproti ležeći so-vražni poziciji stojlšče strojne puške. Sklenil je strojno puško vzeti, se splazil sam naprejjn jo našel od moštva zapušteno. Štirikrat, izpo-stavljen naisilne^šemu ognju iz fronte in z boka* se je splazil tja ter se mu je posrečilo ne same* vplerriti 7^wnl? srrojno pasira t enfm mu-njo^cua žaiojejn "TMrveG fadi 1tu novojniški desetnik Hasibar je bil že prej odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. (Dalje prihođnjiC.) MocKensenoun mm. Crta, na kateri so se ustavile truske in romunske čete prodiranju Bolgarov, Turkov in Nemcev je šla od Oltinskega jezera ob Donavi proti Jugovzhodu na Cara Omer in južno od Mangalije do Črnega mor-5a. Tu se je vnela ljuta bitka- O poteku te bitke do danes nismo imeli drugega poročila, kakor, da je padel princ Viljem Hessenski. Danes pa prihaja od Mackensenove armade poročilo o veliki odločilni zmagl na tej fronti. • • * ODLOClLNA ZMAGA MACKENSENA, Đerolin, 15. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroca: Njegovo Veličanstvo cesar Je poslal dne 15. septembra nastopno brzojavko na Njeno Veličanstvo ce-carico: »Generalni vojni maršal von Mackensen ml poroča ravno-kar, da so bolgarške, turske in nem-pke čete v Dobrudži izvojevaie odlo-čilno zma^o nad romunskimi in ru-skimi četaml. — Vll|em.t BOLGARSKO URADNO POROČILO. 14. septembra. Ob docav-Ski fronti je sovražnlk brez aspeha obstreljeval Kladovo in vas Davido-vac. Slabotnejši sovražni oddelki so fcoskusili pri vaseh Kostol Mala Vr-feica in Qo!ema Vrbica priti na dru-Ki bregt ml pa smo Bi prepodili. V Dobrudži trata prodiranje. Bol, ki se Je razvil na crti jezero Oltina - Pa-rakej - Aptaat - Musu Bej - Cifut kej f>b stari romunski meji, se Je razvil nam v prilog. Doslej smo vplcnili 4 brzostrelne tope. Sovražnik je bil % velikimi izgubami za njega vržen na* ral. Operacije tra}a)o dalje. O obali mir. Rttsko nrađno oorođkk 14. septembra. Balkan. V Okolici Silistrije, na desnem bte«u Donave, se vrše boji. Romuni so za-vrnili ve^ bolgarskp - nemških napadov in vplenili 8 lahkih topov. Laf. BerolJn, 15. septembra. (Kor, «.) Na merodajnem mestn označuj^o poročilo o vplenltvt 8 neniSkfl) topov Vnt kratkmnaki tgag^šsgB^ VELIKI KNEZ NIKOLAJEVlC VRHOVNI POVELJNIK PROTI BOLGARSKL Veliki knez Nikolajevič bo imel baje te dni razgovor z generalom Ivanovom ter se bo nato odpeljal na Rorrmnsko. Baje se bo potem začel napad romunsko - ruskih čet. Tuđi ni izključeno, da bo prevzel veliki knez vrhovno poveljništvo nad četa-mi, ki operiralo proti Bolgarski. Koncentracila rusktti In romunskih čet v Dobrudži. Švicarski Ijstl poročajo, da so koncentrirane glavne rusko - ro-munske čete v Dobrudži v okolici RaŠove. Najbrže se bodo umaknile do strategične crte Črnavoda - Kon-stanca. Odstavljeni generali. Ražen že včeraj omenjenih generalov, bo baje še več* drugih ro-munskih generalov odstavljenih ter bodo njih mesta zasedli franeoski in ruski generali. Odgovorni ča>tniki iz Tutrakana in Dobriča pridejo baje pred vojno sodišče. Poveljnlk v Tutrakana. Iz Sofiie poročajo, da so lastni vojaki ustrelil poveijnika generala Besarabesca, ki je prvi poskusil zbe-žati Čez Donavo in da je nato izginil v valovih. Vpoklicanje zdravnikov. Romunska vlada je razglasila, da se morajo vsi zdravniki. zdravnl-ški pomočniki in strežniki brez izje-kne starosti takoj zglasiti pri voja-ških satritetnih povelinikih ter so bili tekom 24 ur tuđi že ođposlani v lazarete, dokaz za velike izgrube ro-munske armade. Kljub temu prf-manikiije zdravnikov ter priđe na enega zdravnika 300 do 400 ranjenih ki bolnih. NacftoMlao foanuMl^ fldnMfinFA* MMm> 14. septembnt (Kor. nr.) ►Secokx )e tavodei iz Đukamšte, ćm se sestavi neposredno B«cijonalno ministrstvo in te bo pariament v kratkem skltom, RUSKE SKRBI ZA ROMUrtMCOL V petrogradskem »Dcnu« pile EMmistrijcv: ZavMtJe Tutrmkaiui ima lahko ođločtieii pomeo w zavecnike* Romtintka na tužni fronti ni prtmoč-n*. Ootovo jePonava naravnaovira. U to Mto akUvna utijgbt TU to po* trebnfli vtrdb Ronuraska nina* Ro-■umtka taa pad brodovi aa raki, rotnunsjei monitor)! Pt nt bodo mogli prepirati fortirmnK Poleg Uf» )i ob Donavi malo taliBilr V svest • pUtvim romuasksm operacijskim »zemljom more Imetf vsako prebitjt obdonavike crte Balftinejše strate* ffićne potledice. urod vtem to. da bi bile romunske četo na teveru In »a-padu objete. Vsako ogroženje Buka-rešte, ki je oporilča vie rusko - romunske vojne, lahko na en mah uni-či ves vojni nacrt. Italilani o u&odi Romuntke. MUaa. 15. septembra. (Kor. ur.) »Corriere della sera «trdi, da se vrše v ententi posvetovanja, glasom katerih naj bi ententa prepustila, kakor bi bilo pravilno Romunsko svoji usodi, katero ji očividno pripravlja koncentracija sovražnih sil. List pravi, da bi to ne bilo moralično Iepo, zlasti ker se Romunska ne bori samo za sebe, marveč tuđi za entento. To bi bilo pa tuđi Škodljivo za politično - vojažki prestiž entente in zlasti tuđi dejansko Škodljivo, ker bi ro-munskega člena v verigi okrog centralnih držav ne bilo mogoče nado-mestiti z morebitnimi udarci Franco-ske, Rusije ali Italija na njih frontah, ki bi pa tuđi morale svoj napor oja-čiti. Će bi bila Romunska podvrže-na, bi tuđi romunsko žito In romunski petrolej znatno ojačil sovražni-kovo odporno silo. V Italiji so zelo vznemirjeni zaradi položaja Romunske. Bolgarsko-nemška ofenziva v Dobradži je pre-vrgla vse račune entente. Rusija, pravijo, da je kriva te zmede in Sar-rail bi moral že enkrat pričeti de-lovati. Klfuč do hitre zmaF.e. »» ^-_ M^^;vu* WaV- ▼ listu ^an^n« *^rvrcnkrat bro discipliniran, dobro opremljen in ima močne pozicije. Ententa pa je sedaj mnogo močnejša in ima tuđi topove večjega kalibra kakor kateri-koli nasDrotnik. Rusi prodirajo v Karpatih. Itaiijani v Dolomitih, Ro-muni na Sedmograškem in vendar je sovražnfk na boljšem. Zlasti pot v Bagdad — tam je ključ do hitrejše zmage. Rusija in Romunska ne smeta pustiti te poti odprte. Če bo imela ententa zvezo preko Sofije, :e mo-sroče mnogo več doseci. Poslanik!. Dne 14. t. m. ponoči sta odpoto-vala romunski poslanik v Carigradu in Sofiji z 20 osebami iz Sofije preko Budimpešte. Pred odootovanjem je sporočil policijski nadzornik Bosni-akov poslaniku de Russija, da je Si-listrija zavzeta. Poslanik je preble-del, potem pa zlovoljno rekel: »To me ne zanima, važnejše je. kar s* godi v Bukovini.« Avstro - ogrski in nemški poslanik v Romuniji ter osobje pa se nahajata še vedno na Finskem. Romunske srosovltosti. Iz Sofije poročajo med drugim: Grozovitosti romunskih vojakov na bolgarskem prebivalstvu v Dobrudži so izzvule silno ogorčenje, ki gre tako daleč, da zahteva ljudstvo, da je smatrati romunske čete, ki so izvršile te grozovitosti, kot izven vojnih zakonov in da je z njimi tako tuđi ravnati. Vlada bo protestirala proti takemu postopanju Romunov ter zagrozila z represalijami, če se ne izpuste na romunska tla zavlečeni Bolgari. Casopisje zahteva medna-rodno preiskavo. Trditev, da se je bolgarsko prebivalstvo Dobrudže uprlo proti Romunski, doka2uje samo, da je bilo zasedenje teh pokrajin leta 1913 v resnici rop. V resnici pa do kakega upora niti ni prišlo. V sofijski katedrali se je bral rekvijem za bolgarske žrtve v Dobrudži, po maii so bolgarske žene vprizorile manifestacijski obhod proti ronuin-skim grozovitostim. Pred runanjim ministrstvom se je množtca ustavila in ga. Karavlov. vdova bivšega mini-5trstega predsadnika je z deputacijo zahtevala od vlade potrebne korake, Bolgarska vlada Je pozvala zastop-nika Zedinjenih držav v Sofiji, da naj obiSče razvaline poteanih vati ter sam konstatira, kake prozovito-»ti so Romuni počeniali. Obenem Je izdala vlada protestno noto na vse nevtralne države. Vri zastopoftl nevtrafadh drfav so bH pocvaflL da ae ■delcie mmdmarnAm Prelskava roflHMsktk mrtmofato***. Oosm Karavolov s# k ofernlfe, bo )• prttla te ztmao)eg» ndnistr-stva. proti vetkenm spomeniku car-)a Aleksandra U. osvobodltdja ter aakHcala: >V mtfvečjem m>evt moramo prad spomenikom carja oavo-bo«tel)a zsjdlcati, da njegovi vnald Sarrajlova ofenziva. FraMOtki polkovnik Roussat tvari v »Petit Ptrisienu« prad vtU-kim upanjam slede Sarraflovt oien^ zivt. Ti hoće Bolgarom pokazati ss> mo nemotnost, obkoiiti krilo njegova fronte m hoće preprečiti, da ne mo-rejo poli 1 jat i čet na severno fronto. »Eclair« pravi, da je pričo! Sar-rajl s svojj ofenzivo na nujno željo iz Bukarešte, da oiajša položaj Romunov v Dobrudii. TucH »Secolo« pravi, da sa Je sedaj pričela Sarrajlova generalna ofenziva, Francosko uradno poročilo. 14. septembra. Orijent-skaarmada: Od Strume do Var-darja streljanje topov s presledki. Nič drugih infanterijskih bojev, samo spopadi patrulj na raznih točkah fronte. Zapadno Vardarja so nadalje-vale srbske čete prodiranje. Zavzeli so bolgarske utrdbe med Kovilom in Venetrikom in izvršili uvaževania vredno napredovanje v smeri na Kajmakčalan severozapadno jezera Ostrovo. Po srditem boju, ki je pro-vzročil sovražniku težke izgube, so Srbi zavojevali višave zapadno gore 1506. Oddelki njihovih predstraž so prodrli do vznožja goreMaikanid-ža. V okolišu južno jezera Ostrovo se boji nadaJjujejo ugodno za nas. Eno naših letal je pri Krubiču ođ-strelilo sovražno letalo. Eolgarsko uradno poročilo. 14. septembra. Makedonska fronta. Okrog Ostrovskega jezera infanterijsko podvzetje manjše sile. V dolini Moglenice živahnejše — Q*^vražnik Je opetovano, artiljerijski ~ogenj. Ob egejski obali križari, kakor navadno, sovražno brodovje. ZAVZETJE KA VALE. Vest o zavzetju Kavale s strani BoJgarov je v Italiji zelo neljubo presenetila. Takozvano junaštvo gr-škega polkovnika Christodulosa, ki je baje po prvem zasedenju Kavale mesto Boigarom zopet vzel, so svoj čas v Italiji zelo slavili. Sarrajlovo stali^če. Iz Rima poročajo, da ni ententa ne samo mislila na to, da bi Sarrajla odpoklicala, nasprotno je ententa polna priznanja njegovega vojaškega in rx>litičnega dela. Itallianske težkoče pri Solunu. Italijanski listi poročajo o ne-verjetnih in izrednih terenskih težko-Čah, ki jih Itaiijani pri Solunu sijajno premagujejo ter tako odločilno vpli-vajo na ćelo ofenzivo. Vendar pri-znavajo, da raipolaga sovražnik % močnimj četami in topovi raznega kalibra ter da se trdovratno upira. Prodiranje italijanske infanterije je zvabilo močne sovraŽne čete k Stru-mi ter na ta način izvršilo važno na-logo v celotnem Sarrailovem nacrtu. Četrti grški kor. Beroltn, 15. septembra. (Kor. u.) četrti grški armadni kor, kJ je, kakor je bilo že javljeno, stopil pod nemško varstvo, je imel za zapoved-nika generala Kacopulosa. Kor je se-stavljen iz 5. in 6. divizije Iz Drame, iz infanterijskega polka št. 16, ki spada k 6. diviziji v Seresu in iz 7. divizije v Kavali. Vsaka teh treh divizij je šteia po tri infanterijske polke po 800 do 1000 mož in po dve gorski bateriji. Vrh tega spada h koru še artiljerijski polk devetih baterij, ki ima svoj sedež v Kavaii.___________ Grške homatije. MIN1STRSTVO DIMITRAKOPU-LOS? GrikJ krali Konstanti« le dal vpra&ati Dimltrakopulosa. ali pre-vzame sestavo kabineta. Dimitrakopulos je sestavo kabi-aeta v principu spreieL Po sprejemu pri kralju bo n»r ložH poslanikom entente svoje nacrte ter se iel* potem definitivno od? ločiL »Corriere della sera« pravi da se dr. Streit kot kraljev svetovalac udeležuje pogajanj glede sestave kabineta m da kampanja proti ententi traja- »MatlUf optsulo koiifu-sljo v Atenab. Ententa ne vć, komu na] raupa, Dimitrakopulos hlinl ententi prijateljstvo, proti Veni-zelosu se kate najhujlega sovražnika, Obenem jeob-drfal armadni šef Dusma-ttt& kl !■ d«mlaUooirit ves vpliv, vsled čosar bi ententa želela njegovoin-terveniranje. »Temps« pravi, da so kabinetna vprašanja na Grškem brezpomemb-na. Ententa mora tzpodvezati za čas vojne vse politično Življenje na Gr-škem. To pa bi bila edina garancija proti zahrbtnosti Grike. Dimitrakopulos odklonll sestavo kabineta. Atene, 14. septembra- (Kor. ur.) Preko Amsterdama: Dimitrakopulos je odklonil sestavo kabineta, Dlmitrakopulos ki Koromllas. Dimitrakofmlos je bil v ministr-stvu Venizelos leta 1910 justični mi-nister. Brez pravih gimnazijskih in visokošolskih studij velja za odlične-ga jurističnega strokovnjaka ter je bil poklican na vseučilišče v Atenah. Nekaj let sem je v vojaški iluzbi. Z njim skupaj je bil tuđi Koromilas v ministrstvu Venizelos. Svojo diplo-matično pot je pričei Koromilas kot generalni konzul v turškem Solunu, kjer je veljal kot središče grške propagande.. Pozneje je prišel kot poslanik v Washington ter se je vrnil leta 1910. kot zunanji minister v Atene. Nazadnje je bil poslanik v Rimu. Dimitrakopulosove Izjave, Pariški »Journal« priobčuje zelo nejasne izjave Drmitrakopulosa. V spiošnem smatra Venizelosovo politiko za pravo, ne strinja se pa z njegovim naziranjem glede intervencije grške armade v sedanjem trenutku. Vendar se mu zdi vsaka odločitev boljša, kakor čakanje. Gunaris in Skuludis ništa resila nevtralnostno vprašanje Grške v skladu z grškimi interesi. Danes, ko stoje italijanske *-*- «o Ralkanu. je vprašanie dva- »Ećho de Farisć^piTeftrauid V&t n\z Aten, da poročajo Nemcern prijazni grški listi, da je nemški poslanik par ur pred napadom na francosko po-skništvo pismeno obvestil ministr-skega predsednika Zaimisa, da je iz-vedel iz gotovega vira, da se izvrši med pol 7. in pol 9. zveČ'jr franco-skemu poslaništvu namenjeni napad, ki naj bi opravičil nadaljno nastopa-nje entente. »Echo de Pariš« naravno izpodbrja resničnost tega poročila. Spopadi v Korlntu. Iz Aten poročajo, da je prišlo v Korintu do novih resnih spopadov med Venizelisti in rezervisti. Baje je bil ponoči izvršen atentat na franco* ski konzulat Korintu. Revolucijonarno gibanje na Grškem. Geneva, 15. septembra. Lvonski listi poročajo iz Soluna, da narašča revolucijonarno gibanje na otokih: Kios, Mitylene in Samos. V Pireju so aretirali 31 oficirjev, ki so se hoteli odpeljati v Solun. O svojih prizade-vanjih, spraviti en del garnizije iz Kavale na otok Tazos in od tam v Solun je bivši poveljnik 6. divizije rekel: Posredovanjem dveh poročni-kov sem stopil v zvezo s franeoskim zapovednikom otoka Tazos. Dogo-vorjeno je bilo, da bo pripravljenih nekaj ladij, ki bodo odpeljale meni vdane oficirje in vojake, skupaj kakih 1500 mož. Nacrt se je posrečil, toda odpraviti smo mogli Ie en del vojne-ga materijala iz divizijskega skla-dišča. DRGBNE VESTI IZ GRŠKE. Ententni zastopniki v Atenah so garantirali grški vladi osebno var-nost osobja avstro - ogrskega in nemškega poslaništva ter nedotaklji-vost arhivov poslaništev centralnih držav. Brzojavna zveza poslaništev z njihovim! vladami pa ni več mo- goča. Vse v grških pristaniščih ležeče avstro - ogrske in nemške ladje so bile od entente zaplenjene in njih po-sadke aretirane. Venizelistični listi poročajo. da zbira grška vlada raočne čete iz prcn vincije v Atenah, baje da varujejo javni red in mir.___________________ Boji na morju. Promet z Anoltio. Ne samo, da so Angieži zaprli vsa svoja pristaniSča za nevtralno plovbo, so prekinili tuđi ves brzojavni promet. Vsa pošta na Angleško in iz Anglije Je ustavljena, tuđi urad-ne zveče so pretrgane. Anctifa gradi za Japonsko ladie. Angieži li$ti poročaio, da so sklenlle angleSke ladjedeinice z ja-ponsklmi trgovskimi finnami pogodbo glede zgradbe 104 ladij s 464.370 tonamf. Ladie bodo zgrajene Se pred kpncem 1918. Jeklo bp dala Ame- 2rz. stcv. »SLDlflEgftSKl NARODA 16. t»i*. Stran 3. Bitka ob Sommi Drugo dejanje bitke >b Sommi se je pnčelo, tako pravijo pariški listi. Med Ancro in Sommo se vrše silni francoski in angleški napadi in kakor vedno Angleži nišo imeli no-benega posebne^a uspeha, samo Francozi so zavzeli pristavo Le Priez, zapadno od Rancourta, kraja, oddaljenega 3 kilometre proti vzho-du od Comblesa In 9 kilometrov se-verno od Pćronna. Angleška fronta gre sedaj od Thiepvala, sevemo od Pozieresa na Ginchy ter zapadno od Comblesa, kjer se stika s franco-sko fronto, ki se zabrne proti vzhodu severno od Le Foresta v loku okrog Comblesa v smeri proti Rancourtu, nato proti jugu na Bouchavesnes in Clerv ter tik zapadno od Peronna čez Sommo. Če so si postavili Francozi nalogo, vzeti Pćronne, to za-vzetje tuđi ne bi pomenilo velikega napredovanja in bi fronte mnogo ne izpremenilo. • • • FRANCOSKO URADNO POROCILO. 13. septembra ob 11. po-n o č i. Severno Somme smo svoje pozicije na onem delu naše fronte, ki leži nasproti vaši Comblcs vidno razširili. Z jurišem smo zavzeli ves po sovražnika mogočno zgrajeni sistem jarkov južno dvorca Priez. Tekom dneva so bili na našem sredi-šču in na našem desnem krilu srditi boji. Nemci so delali krepke napore, da bi nam zopet iztrgali izgubljeno ozemlje. Ljutemu sovražnikovemu napadu, izvedenemu po dveh polkih in naperjenemu na dvorec Bois-La-be, se je najprej posrećilo, zavzeti dvorec, ali naše čete so z novim neodoljivim napadom vrgli sovražnika iz te pozicije, ki jo imamo novič po-polnoma v svoji posesti. Bolj južno j£ bil tuđi gorski greben 76 predmet napadalnim poskusom. Po vrsti bojev, ki so se razvili do boja od moža do moža, je naša infanterija ponol-noma obranila svoje pridobitve. Šte-vilo včeraj in danes narejenih ne-ranjenih vjetnikov presega 2300. Znatni materijal, ki ga je moral so-vražnik popustiti znaša, v kolikor je doslej preštet. 10 topov, med njimi več težkih, in kakih 40 strojnih pušk. — Na desnem bregu Mase so Nemci po temeljiti artiljerijski pripravi na-padli pozicije, ki smo jih pred kratkim zavoievali vzhodno Fleurvja. Bili so popolnoma odbiti in so popustili v naših rokah 70 vjetnikov. Si-cer ni javiti nobenega važnega do-godka. 14. septembra ob 3. po-p o 1 d n e. Severno Somme so Francozi tekom noći odbili več nem-ških poskusov napadanja južno grebena 76. Po novih izvestiih je vce-rajsnje protinapade Nemcev izvršila divizija, ki je bila v naglici pripelja-na od' fronje pri Verdunu. Južno Somme je napravil sovražnik brez uspeha več poskusov proti raznim točkam naše nove fronte; južno Chaulnesa je prišel pri enem teh na padov sovražni oddelek — ki se ce ni na eno stotnijo — pod francoski ogenj in je bil skoro popolnoma uničen. Na desnem bregu Mase sta j bila brez truda odbita dva nemška ; napada na nove francoske pozicije v i s^ozdfčih Vaux in Chapitre. Na drugi fronti je noč mirno potekla. Drugi del ofenzive ob Sommi. Pariški list »La Victoire« pravi, da se ravnokar pričenja drugo dejanje ofenzive v Pikardiji. Glavni efekt te ofenzive mora biti zavzetje Pćronna. Angleško izkrcante v Belgiji? Po Rotterdamu krožijo vesti, da nameravajo Angleži izkrcati čete na belgijski obali. Japonsk? generali. Iz Christianije poročajo: Japon-ski poslanik je izjavit, da je oJ.šlo 7 japonskih generalov, ki so prišli sko-zi Christianijo, preko Londona na zapadno fronto, kjer bodo stODili v aktivno službo. Dva generala sta imela že spomladi pod Brusilovom na vzhodni fronti poveljniška mesta. Pau se vrnil. »Matin« poroča, da se je francoski general Pau 13. t. m. zvečer vrnil iz Rusije. Novo franeosko Dosoiflo. Senat je soglasno sprejel zakonski nacrt o novem posojilu. Vojna z Rusijo. Deset dni po romunski vojni na-povedi so naši in nemški oddelki dne 9. septembra prvič prišli v boj s so-vražnimi četami jugo - vzhodno Dome vatre. Po nekaterih malih praskah so začeli sovražni topovi precej moćno streljati na naše pozicije ob Dorni vatri. Ti napadi, ki so se začeli dne 9. septembra, so se ponavljali tuđi naslednje dni z enakim uspehom. Namen teh napadov je naše pozicije v tem prostoru ogroziti, da bi umaknili pri Dorni vatri na ro-munsko ozemlje segajočo, sovražni-ku skrajno neprijetno ost naše fronte. Sovražni napadi pa tega cilja nišo mogli doseći. Ti napadi nišo imeli ni-kakega vpliva na potek bojev v prostoru Kirlibaba. Severno ozemlja CapuI smo sicer zapustili nekaj vi-šav. a boji se vrše še z veliko Iju-tostjo. RUSKO UR4DNO POROCILO. 14. septembra. Neizpreme-njeno. Rusko poročilo iz Male Azije. 13. septembra. Naše čete so zavzele takozvano PIramidno goro južno vaši Pirdjan ter zasedli visine ob levem bregu reke Darasi. Na go-rah je začelo snežiti in ponoči zmr-zuje. DROBNZ VESTI IZ RUSIJE. član sveta v naučnem ministr-stvu Nikolaj Rajev je imenovan za vrhovnega prokuratorja svetega sinoda. Vojaške oblasti so dovolile, da se smejo sole vrniti v Minsk. Amerikanec Meserve. ki je v Petrogradu ustanovil podružnico National City Banke v New Yorku, se vrača v Ameriko ter nosi s seboj nacrte in ponudbe za udeležbo ame-riškega kapitala pri ruskih rudoko-pih, gozdarstvih in industrijskih pod-vzetjih. Tuđi pri novih železniških zgradbah v Rusjji se bo banka ude-Ježila. Prltlsk entente. Kaj je z Dansko? V seji ogrskega drž. zbora dne 13. t m. je poslanec Rakovszkv med drugim izrekel v Kojem veB- kem govoru glasom »Pester Lloy-da«: Će se ^e četverozvezni diplomaciji posrećilo pridobiti na svojo stran Romunsko, Grško in tuđi Dansko, potem gotovo ni bilo iz-ključeno, da bi bili mogli tuđi mi te države pridobiti itd. — Tuđi Dansko? » Četverozveza agitira na Špansketn. Geneva, 15. septembra. Propaganda na Spanskem za četverozve-zo postaja vedno večja. Vsi veliki listi četverozveze so poslali posebne poročevalce na Špansko. Vodstvo poročevalcev sta prevzela lord Northcliffe in urednik »Times« Ste-ad. Pariški »Eclair« javlja, da je Maura popolnoma pridobljen za če-tverozvezo, docim je većina njego ve stranke za nevtralnost. List pravi, da bo treba še trdega dela, pred-no se stranka spreobrne. »Progres« javlja, da je vzlic mnogo ur trajajo-čim avdijencam angleškega in fran-coskega poslanika pri kralju nevtralnost Španske še neomajana, vsled česar je za sedaj odložena ustanovitev koalicijskega ministr-stva. Lord Northcliffe je napravil enketo o številu na Spanskem žive-čih Avstrijcev in Nemcev in je do-gnal, da jih je 80.000. »Temps« javlja, da je imel Maura javen govor, v katerem je prizna! velike skupne interese med Špansko, Francijo in AngleŠico, a se je vendar izrekel za odločno nevtralnost Španske. Angliia krši ameriško nevtralnost. VVashington. 15. septembra. (K. urad.) Brezžično poročilo zastopnika Wolffove^a urada.) Generalni gubernator na Filipinih je sporočil vojne-mu departemeofu kršenje ameriške nevtralnosti s strani angleške torpe-dovke, ki je ustavila filipinski parnik »Cebu« v teritorijalnih vodah in ga preiskala. Amerika bo pri Angliji odločno protestirala. Ogrski državni zbon V včerajšnji seji je Ojrrski državni zbor nadaJjevaJ razpravo o predlogih glede sklicanja delegacij. Posl. Lovassy Je izrekel svoje začudenje, da hočc raje ogrska vlada nositi vso odgovornost, kakor da bi sklicala delegacijo. Seđanji sistem v vodstvu zunanfe politike to diplomacije mora nehati in uvesti SC moca strof a kootrol*. PotL Bakoayl)e tU4i m zlar stl ministrskemu predsedniloi očital politično kratkovidnost Ta igra i odgovornostjo je ravnotako nevarna, kakor sramotna in treba ji je na vsak način narediti kooec. Ustavno vladanje je najboljša opora stališču velesile naše monarhije. Ogrska ostane le zvesta svoji tradicionalni politiki, če zahteva obnovitev ustavnosti v Avstriji, Posl. Barta je ugovarjal nazoru, da ne srne ogrski parlament ruzpravljati o zunanji politiki in je zahteval sklicanje delegacij. Razne politične vesti. — Izza predzgodovine romunske voine. ^Russkoje Slovo«, glasilo zuiianje^a ministrstva, piše o pred-zgodovini romunske vojne: 2e po nestanku s carjem v Konsunci leta 1914. se je Bratianu odvrnil od centralnih držav. Koj po izbruhu vojne so se začela posve tovanja, kdaj da vstopi Romunska v vojne*. Končno soglasje o tem se je doseglo sele zdaj, v zadnjih dnevih julija, ko je ententa garantirala teritorijalne koncesije, vojaško pomoč in financijalno podporo. Pogodbo sta popolnjma na tihem podpisala kralj in ministrski predsednik, nakar sta oba takoj za-pustiia Bukarešto. Kralj je potoval v Sinajo, Bratianu na svoje posestvo. — To naj bi bilo utrdilo oficijelno mnonje, da Romunska ne misli opustiti svoje nevtralnosti. — Temu ck>-stavljajo nemški listi: Štiri dni pred oficijelno vojno napovedjo je brzojar vil zastopnik petrograjske brzojavne agenture iz Rerija v Pctrrr^ad, da se je vojna napoved že zgodila. Ta prezgodnja vest, ki je prevrnila vse romunske mobilizacijske nacrte, je nastaJa iz prevelike gorecnosti poslanika Diamandija, ki je dal razširiti to alarm - vest, ne da bi ga bilo mi-nistrstvo zunanjih del v to poobla-stilo. Na vrprašanje v Bukaresti, je bilo potem v zadnji minuti prepreče-no, da ni rusko časopisje tri dni pred uradno vojno napovedjo naznanilo s\retu, da je izbruhnila vojna med Avstro - Ogrsko in Romunijo. — Berlinski »Lokalanzeiger« javlja: Četverozveza je dne 8. avgiista po diplomatičnih pooblaščencih Franci-je, Anglije, Rusije in Italije garantirala Romunski. da postane in bo pri-znana za velesilo. V smislu te obljube se bo Romunska že kot priznana velesila udeležila mirovnih pogajanj. Nato je Bratianu dne 15. avgusta podpisal pogodbo, s katero se je Romunska definitivno zvezala z enten-to. Kralj je natančno vedel za to koncesijo in ni resnično kar se trdi, da je Bratianu kralju kaj prikriva!. — Ruski naučni minister f^nati- iev je odstopil, ker je ministrski predsednik ukazal, odložiti začetek šoiskega poduka, ne da bi bil vpra-šal ministra Ig-natijeva, Ministrski svet je sicer dal Ignatfjevu popolno zadoščenje. a Iprnatijev vendar ni hotel ostati na svojem mestu. Za-časno je finančni minister Bark pre-vzel rudi vodstvo naučnega mini-sterstvra. Gorica. Cadorna je ix>ročal ta teden, da je bila zađe ta streha cerk-ve sv. Ivana od bombe našjga letal-ca. Cerkev sv. Ivana ob ulici Sv. Ivana, je majhna podruzna cerkev, ki se komaj vidi izmed hiš naokoli. Porušena pa je tuđi fasada giedališkega poslopja. Gorica ima gledalisče, se-veda majhno »Teatro Sociale« se imenuje. Prvotno se je imenovalo »Teatro Bandeu« po ustanovite!ju Jakobu Bandevu pl. Freuenhaus, možu slovenske krvi. Gleda!išče je bilo ustanovljeno leta 1740. Pogorelo je gledališko posiopje leta 1779. in član Bandevove družine je gledališče dve leti pozneje znova post:ivil, obnovljeno je bilo leta 1S56. po arhitektu Andreju Scala iz Vidma, leta 1900. je bilo v notranjosti preslikano in preurejeno, ostalo pa je vedno malo, neznatno gledališče. Nastopili pa so vendar v tem poslopju igralci sve-tovne slave: Ernesto Rossi, Adelaide Ristori, Duše, Mascagni; produciraj pa se je tuđi d* Annunzio. V blizini gledališča so razvaline municipij-skega poslopja, bivše Ritterjeve palače in tam nekje blizu med sipinami ima svoj sedež poveljstvo karabi-njerjev, kakor je tuđi posneti iz ita-lijanskih uradnih poročil. — Be^nci so pripovedovali, da so padle Italija-nom, ko so prišli v mesto, velike za-loge živil v roke. To pa zanikajo drugi, ki so od si i zadnji in ti vedo, da se le uničilo povsodi vse, kar je bilo mo-goče, da ni prišlo Italijanora v roke; tako pripovedujejo, da so bile uniče-ne zaloge mostne aprovizacije, da so na primer v kleti jezuitov v ulici Laoni odprli pipe io Je vtno bteklo kakor rudi po marsikaJri gostini Je iztekk) vino in piva — OorUHd ffrad to atite dnevt groano trpd ia Je skoro ves nabit, tako so divjali ita-li|anskl topovi, pri cerkvi na Travniku je odbit zvonik poleg vojašnice. — Đegunci pripovedujejo, da je prišlo iz Gorice preko Sviće pismo, ki naznanja, da mora biti seđaj v Gorici okoli 5000 ljudi, neka] so iih internirali. Uršulinke baje otvore svojo šokx — Od Karmina ob italijanski meji je oddaljena Gorica 17 kilometrov. Torej 17 kilometrov daleč so prodrli v deželo po tako ogromnih naporih in tolikih žrtvah. — Razna poročila omenjajo, da so v predmest-jih Gorice še vedno boji. Seveda, saj teče del nove bojne crte čez pomerij goriskega mesta in Rožna dolina, prostor proti Šempetru, na Blančah je pozorišče bojev, ki se odigravajo na tleh goriskega mesta. Obeta se še velik bojni ples na goriški zemlji v mestu in naokoli mesta. O Gorici in goriških Slo vene ih pišejo italijanski listi in oglašajo se v njih tuđi odličnejše osebe. Rimski vseučiliščni profesor Salvenini piše v »Secolu« o Gorici, pa pravi, da občinska statistika je izkazaia pred vojno v goriškem mestu 7600 Slo-vencev, uradna državna pa 10.700 in misli, da so bile številke izpremenje-ne v korist slovenskega elementa, resnlca pa da je ostala ta, da je pri-hajai v Gorici na dva Italijana po en Slovenec. Salvenini živi daleč proč od Gorice in je slabo podučen o raz-merah v njej pred vojno. Revizija ljudskega štetja v Gorici je dala 10.000 Slovencev, ali gotovo je ostalo se najmanj 2000 Slovencev vpisa-nih za Italijane. Revizija se je Izvršila v par dneh. Resnica je ta, da je bilo v Gorici pred vojno okoli 12.000 Slovencev, 12.000 Italijanov in 3000 Nemcev. Pravih Itaiijanov komaj 2000 do 3000. Kaj pa »Santa Lucia, Monte Santo, Monte San Gabrtele« itd. Od- pravljeno je nefcaj italijanskih sko-vank za slovenska krajevna imena na Goriškem, ali ostane jih še pre-vec. Tako ne vidimo odpravljene »Sante Lucie« in naša Sveta Gora naj ostane še vedno iMonte Santo? Naš Sveti Gabrijel še vedno Monte Gabriele? Prav je samo to, da se v s i slovenski kraji imenujeio po slovensko in vsi slovenski hribi in gore. Naš Km in Mrzli vrh sta od početka vojne samo Krn in Mrzi: vrh. Tako bodi glede vseh imen slovenskih gora in krajev. Italijanski topovi na goriškem pokopali scu. Prof. B. Lovrić, c. in kr. divizijski župnik, poroča v dopisu v »Našem Jedinstvu«, da so Italijani postavili baterijo na pokopališče v Gorici. GortŠka ljudska posojflnica na-znaja ponovno, da uraduje v Ljubljani v uradu ^Zve^e slovenskih za-drug«. Janez Terdinova ulica 8. Darovi za begtmce. Gospod Adolf Loran v Ljubljani ie poslal tukajšnji posredovalnici za goriške beg:unce znaten znesek 100 K. Za ta velikodušni dar se posredovalnica najtoplete zahvaljuje. Službe za begunce. IŠče se sluga za drogerijo: treba, da zna vsaj malo nemško. Neka uprava barak isče uradm'ka z znanjem italijanščine, nemščine in hrvaščine. Čevljar dobi mesto. Obrniti se je na odbor za pomoč beguncem, Dunaj, I., Lands-Kron?asse 1, II. nadstropje. Gospod Alatko Kante, okrajni šolski nadzornik v Sežani na Krasu, bo slavil dne 19. septembra 601etnico svojega rojstva. Zaslužnemu šolniku Idičerno: Še mnogo let! Napeto zanimlv zračni boj nad Trstom. Kakor znano iz našega urad-nega poročila, so izvršili italijanski Caproniji velik napad na Trst. V sredo popoldne se je odigral ta napad. Ali tržaska zračna straina postaja pod poveljstvom poročnika linijske ladje Banfielda, ume vedno postaviti se uspešno v bran proti ita-Hjanskifn tetalom. Direkten napad izvrši poveljnik sam s svojim brzim aparatom, flotilja pa služi v obram-bo manevriranja. Italijani so se doslej vedno izognili direktnemu spo-padu v zraku in Caproniji so imeli vedno le napadalno nalogo. To pot so spremijali težke Capronije gibe-nejši obrambni aparati, ki naj bi šči-tili po možnosti ponesrečene zračne bojne ladje in jih spravili na vamo, in Šest torpedovk in dva motorna čoina so tuđi poslali na pomoč. Ban-field je prisilil en italijanski obrambni aparat, da se je. moral spustiti na morje; rešil se je aparat v varstvu torpednih čolnov. Napad na Trst je bil pač revanša za napad na Benet-ke» ali dočim so napadi naših letalcev za Benetke naravnost katastrofalni, ud dosežeio itiđflanBlri feCririd oana& dalci v Trstu takorekoč nikakega uspeha. Naslov in značaj dvornega svet-nika je dobil dr Anton Mahkovec, po^ licijski svetnik v Trstu. V Trstu preskrbuje aprovizacij-ska komisija telečje meso po kolikor, mogočc nizki ceni. Te dni se je pro-dajalo po mesnicah: prednji deli s priklado 5 K 20 v. zadnji deli s pri-klado /6 K 50 v. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu t Trstu se otvori y sredo 20. septembra. Eiioien tip in enotna cena obe-dev in večerij v Trstu, lzkušnje, ki si jih je pridobila tekom sedmih ted-nov, odkar delujejo prve tri javne kuhinje, so prepričale aprovizacijsko komisijo o potrebi, da se uvede eno-ten tip in enotna cena za hrano v javnih kuhinjah. Z dosedanjim sistemom dvojnega tipa in dvojne cene (po 60 vin in po 20 vin.) se ne more nadaljcvati radi financijalnih težkoč, ki bi postajale vedno večje, čim več kuhinj bi se otvorila. Da ostane torej tinancijelna izguba, ki jo ima aprovizacijska komisija z javnimi ku-hinjaini, v tistih mejah, da 30 komisija lahko prenaša in kakor je bila nanio tuđi pripravljena od vsega začetka, je potrebno, da se cena obedov poviša od 20 na 40 vin. in cena ve-čerji od 20 na 30 vin. in da se ob-cnem izenači tip hrane. V tem smi-sl:i se bodo s 25. septembrom odpra-viii obedi po 60 vin., kakor so se raz-deljevali dosedaj v kuhinji na Trgu sv. Ivana. Vse kuhinje bodo torej 25. septembra dalje razdeljevale enoten in enak — (četudi različen po sesta-vi) — tip hrane, in sicer obede po 40 vin. in večerje po 30 vin. V ruskem vjetništvu se nahajajo Emil Ambrožič iz Dolenj, star 35 let, v Moskvi, evak. bolnica 10; Valentin Jerman tuđi iz Dolenj, 27 let star, v Saransku, gubernija Pensa, Fran Jeretič iz Podgore, 35 let. v Sengtle-ju, gubernija Simbirsk; Marij Oor-jup, Gabrije 32, v Kufnesku, guber. Saratov; Ignacij Bratuž iz Čepova-na 21, v Sengileju; Anton Bucik iz Kanala 23, v Rajsku; Anton Veliko-nja iz Cerkna 26, v Jegarievsku; riektor Kolenc iz Gorice 29, v Sengileju; Avgust Culot iz Gorice 24, v Kirzanovu; Josip Čehovin iz Gabrij 27, v Pavlovskem posadu, okr. Bo-gorodsk. Smrt med begunci. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani naznanja, da je F i g e 1 Mohor, dni-nar iz Gorice, stanujoč v uh"ci Šoške-ga mosta št. 54, dne 1/5. t. m. v ljubljanski deželni bolnišnici umri. Pogreb bode jutri v nedeljo ob poldrugi uri popoldne. Sorodniki se s tem va-bijo, da se zglasijo pri gori imenovan ni posredovalnici. PoročU se bode jutri gospod Franc B a t j e I, trgovec in krčmar iz Gorice, sedaj v Ljubljani, z gospi-co Marijo Gabrijelčič iz Koj-skega. Vse najbolje! Umri je na Dunaju odvetnik dr. Julij de Baseggio. Truplo prepeljejo pozneje v Koper. Šola za slovenske begunske otroke v Vagni pri Llpnicl. Ustanovila se je v Vagni šola za slovenske begunske otroke. Za učiteljico je imenovana gospodična Amalija C e j iz Gorice, ki ie službovala prej v. Istri. Poreč ob zapadni istrski obali so tuđi obstreljevali italijanski le-talci v sredo. Dvajset bomb je padlo, razdrta je mala koča. Poreč je mai-hen obrežni kraj brez posebnega strategičnega pomena, prihajal bi v poštev samo kot železniška postaja. Trideset tisoč kroo skritih pod drva. Odvetnik Salvi v Zadru je bit; spravil 30.000 kron svojega denarja v železni shrambi pod drva v svoji konobi. Ko je pred kratkim pogledal tja, je videl, da je denar izglnil. Pri-jeli so nato bivšo njegovo sluikinjo in njeno sestro, pri katerima so našli še ves denar. Razprava radi umora Save Ml-leusničeve na Reki je trajala 28 dni; ter končala s tako razsodbo: Glavnf obtoženec Salomon Papo ie obsojen radi umora, ropa in požiga v dosmrt-^ no ječo, drugi obtoženci so obsojeni na ječo od 3 do 15 let, jeden je opro-ščen. — Kakor znano, so Meleusni-, čevo ponoči umorili v njenem stano^ vinju ter ukradli dragocenosti in denarja za 60.000 K, potem pa njene* stanovanje zazgali. Kdo ka] ve 0 Francu Gomilšeku p. d. Skalarju črnovojniku iz Ladr^ pri Kobaridu. Po njem povprašujei brat Jožef, vojni vjetnik v Cremonf v Italiji. Kdor bi kaj vedel, naj spo-; roči na naslov: Andrej Skočir, Jese* niče - Gorenjsko. Svojega očeta Viktorja Tom§i-ča, ki je bil prej vslužben v MoserjeJ vi tovarni na Malih Rojcah pri Gori-i ci, i5če Alojzij Tomšič, učitelj v Br©-s zovici, pošta Materija, Istra, O svo-; jem očeru nima poročila, odkar soj Itaiijani vdrli v Gorico. Kdor bi kaji vedel, naj sporoči na navedeni na? Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. septembra 1916. 212. Stev. Dnevne vesti. — Občinskl svet liubHanskl ima tedno. Javno sejo v t o r e k, dne 19. septembra 1916 ob Šestih zvečer y mestni dvorani s tem-le dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega magistrata poročilo q prošnjah Frauenverein Josefinum« za napravo provizorne odprte šupe na vrtu zavoda ob Polianski cesti št. 16, ur-šulinskemu konventu za napravo nove greznice na dvorišču in za za-sutje stare greznice in odvetniku dr. Valentinu Krisperju za napravo stanovanja za hišnika in ene sobe na podstrešju hiše §t. 2 na Slovenskem trgu. — Cetrtič odlikovan. Stotnik iVHibald Perko, sin bivšega škofje-loškega živmozđravnika gosp. Andr. Perko, ie zdaj že ČetrtiČ odlikovan. Debil je ponovno najvišje pohvalno priznanje. — Dopolnflne Izkušnfe za eno-fetno prezenčno službo med vojno. Izšel je uradni razglas o dopolnilnih Izkrršnjah, ki se vrše med vojno vsak mesec — izvzemšl mesec september na kadetnih šolah tn višjfh vofaških realkah. Posamičnosti je razvideti iz urackiega razgfasa. — Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz sta fzročila gospod veleposestnik Fran Oalle in soproga v Bistri mesto venca na krsto umrie gospe Hilde TSnnies, 50 faron v dar za vojne namene, — Darilo. Gospod Franc Schnei-der, trgovec v Ljubljani, je daroval povodom smrti svojega očeta, go-spoda Emanueht Schnefderja, znesek 1000 kron za vofnoskrbstvene na-mene na razpofcuranje c. kr. d*žckie-%2t predsedništva. VekTcodnšnemn darovalcu iskrena hvala! — »Rdeđ križ«. Tvrđka Schnet-der & VerovSek v Ljubljani je darovala »Rdečemu križu« mesto venca umrlemu ravnatelju gosp. Moro cnesek 20 kron. — Gospod dvarnl sveta* Pr. SiikHe, ki živi že kaki dve leti n* Du-jm^l lp na svotom idmgbk IŠm Dunaja ponesrečil. Po strmi poti vo-zeć kolesar se let veliko silo sale-tel v gospoda dvornega svetnika, ga podrl na tla in ga tako poškodovaL da je bilo njegovo stanje neka) časa jako opasno. Gospod dvornl svetnik se nahaja zdaj v sanatorija in je mi-nila vsaka nevarnost Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja. — Družbi $▼. Cirila in Metoda fe poslal gospod L. Hofbauer, učitelj v Do!u pri Hrastmku 20 kron, kateri znesek so darovali učitelji gg.: čan-der, Hofbauer in Pečnik mesto cve-tic na grob ljubemu tovarišu Rudolfu Krpaču, bivšemu učitelju na Zidanem mostu. — Moška Ciril - Metodova podružnica v Ajdovščini deluje vkljub težkim časom jako marljivo. Sedaj je zopet nakazala glavni družbi 50 K, in sicer so darovali 10 K ajdovski igralci na krogle pri gosp. Cermelu. 40 kron pa je podarila gdč. Ženka Godina pevcem o priliki pogreba svojega očeta. Hvala! — Kdo kaj ve? Andrcj Knez z Vica, 21 let star, vojak 17. polka je bil dne 19. funija 1915. vjet v boju ob Pnjestru. Takrat je sporočil to svojemu očetu in naznanilo je došlo v primerno kratkem času. Od takrat dalje pa ni nobenega glasu več o njem. Ako bi kdo ka} veđe), naj sporovi našemu uredništvu. — Kdor v© kaj zanesljivesa o usodi našega sina, stud. iur. Milosla-va Sveteka, enoletnega prostovoljca Lir. 27.t XXII. Marschbaon, 3. Komp. naj blagovoli to javiti na naslov: lv. S v e t e k nadrevkient južne železnice v p. Ljubljana, Kuhnova cesta štev. 21./II. — Lrnetnteka razstava v LJub-Ij^ni^ Zagre! ški »Obaor« piše o zad-nj; umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu tako - le: Bila je dobra zamisao, da se u današnje vrijeme, dok u Ljubljani ima3e toliko stranaca i inteligencije te pripada svim narodima monarkije, priredi izložba slovenačke umjetnosti. Kad nema slovenske opere ni drame, izložba u Jakopičevom paviljonu imala je biti neka afirmacija slovenskog umijenja i slovenske kuture. No o\u umjetnička izložba, po redu XII., ntfe na žaJost bila nć^sretniie aranž1raT>a. Izložene su bile u svemu 122 umjetnine, pa je svakako valjalo strože paziti na izbor, da se što bolje uzmogne reprezentirati mlada irmfet-nost Slovenaca. Šteta što nisu bila izložena i neka odlična stari)a đieta. Dobro bi#hu zastupani na izložbi Sternen I JakopiČ. Vavpo-t i č je izložio više slika, tako »Por-trait djeteta s psom«, jedru od najboljih njegovih radnja. Jama, či]a se }edna odlična slika nalaza i u Jugoslavensko? akađermji. Jzlo^Ho je ljubljanske motive. Kako ima malo umjetničkih slika iz Ljubljane, to su ti motivi danas dobro došli. Šaša Š a n 11 izložio je devet slika. Međju njima dobar radimng *Iz Rovinja«. Interesantan je medju mladima kipar D o I i n a r. Izložili su još Gaspa-ri, Smreka r. 2mitek. Trat-nik, Sternen - Kleinova. Šteta, što na ovoj izložbi nisu bile izložene najbolje radnje Oroharo-v e. — Izložba nije dala pravi pogled u slovenačku najnoviju umjetnost, a ni stariju, pa ovako nije postignut onaj rezultat, koji se njome namjeravao postići. — Umri fe v Li ubijan I na Sv. Petra nasipu i>osestnik in harvarskt moister Franc Merala. Naše so-žalje! — V Gradcu ie umrla gospa Jo-slpina Lavrenčič, Iz rodbine VI-čič, soproga gosp. Makso Lavrcnci-ča, bivšega trgovca v Spodnji Siški. Naše iskreno sožalje! — Poročil se ie danes g. Anton Breznikar, c. in kr. poročnik v rezervi r erdč. Franico KogovŠko-v o iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Nevarna tatkiska družba se klati po Beli Krajini. Kakor se čuje, so to haje cigani Brajdeči iz Smihela pri Novem mestu. Za Iežišče so si iz-brali gorovje nad Tančogoro, kjer so se mastili z ovcami in kozami, delali škodo po njivah med komzo in krompirjem, znašali skupaj ćele nuli e grozd ja, viomlii v Stfri vinske hrame m oclnesli mnogo blaga, žhril itd. Postali so Že tako predrzni, da so vsak čas vpadaB v bKžnfe vaši, da ni bila ie pri belem dnevu lastni-na in življenje kmetov v varnosti. Orožnild so }fh že nekaj poloviM, a glavnih ptfCev, med njhni par ciganskih deaertejev, šc ni v rokah pravice. Najbrže bo ta drubaf v xv«f z veliko tatvfno, ki se fe agođtta pred neka) tednf na Boftmcfh, ko le b9o pokVadetie masti m platoa v vrutoo-st! Čez 800 kron^Ob te]IprOB stn»-iMno opoflttr^MH luci ođaJliG nnoffo na de>5tvo, đa Je v tako vrfnflb pr»-iskavah &yv*xMkm mtMfumArdm vamostnim organom irvrševinjc stofbe v slovenskih kraflh sAbo otcžkočeno, večkrat nemogoče. V SAM ta StrtaMI doM M khko ođda|B pri naknpovalcflu Ki- razglasila, raznovrstne produkte, kateri to bMi dosedaj večinoma brex cene in so se zametavali, kakor: od* padke od hmelja (listjo in stebelca}« sačme tropine, vinske tropinc, trtno Ustje, krompirjevšno, listje od buC, od fižota, drugo za krmljenje porab-no lrstje in plevel n. pr. koprive itd.), dalje storže m stebla od koruze in divii koštan] proti primerni odSkod-nini. S tem je podan zlasti za rcv-nejš« sloje vir dohodkov, ker se k temu deiu čisto lahko pritegnejo otroci in se od strani posestnikov tega blaga lahko dobi do vol je nje, da se sine listje in podobno obrati. Na-svetovati je tedaj nabiranje tega blaga zlasti šolski mladini Sola Legat v Mariboru« zasebni učni zavod za stenografijo, strojepis-je, računstvo, pravopisje itd. Zadnji-krat se vršeče izpite iz stenografije so prestale z odličnim, oz-iroma povoljnim uspehum gospcKlične; Dragan, Kiiberl, Supanec, Miiller, Golec, \Vodoscliek, Skergcth, Staiizer, Jugl, Sorko, Smitsch, Morvath, Ingolitsch, Deutscher, FilLptschitsch In gospod Ledinek. Iz strojepisja sledeće gospodične: Lorber, Lirzer, Miiller, Mingaroni, Ornig, Supaiiec, Stanzer, Dragan, Morvath, Kiiberl, Lorenz, Skergeth, Jugl, gospa Meschek in gospodje: Varbnjak, DoLinar in Ledinek. »Senea živlieuia«. Kino Ideal prcd\aja danes v soboto 16., nedelio 17. in pooedeiiek 18. t. m. (le 3 dne-ve) učinkovitost svoje vrste z naslovom: »Senca živl|©nia«, senzacijo-nalna drama hoianđske provenijence, v 5 dejanjih (1500 mK Visoko dra-matsko dejanje tega filma zahteva in tuđi ima odlične igralce. Vsak sode-lovalec se odlikuje s sijajno igro in izborno mirni ko. Fotograffčno ne-oporectio, tefinično na višku časa stoječo sliko smemo pristevati med najboijše fHmske proizvode. Druga učinkovitost tega monstre - sporeda je očarljiva življenska slika »Meis-senski porcelan«, koje čedno malo dejanje nam kaže umetnost mične plesalke, in ki zasluži neomejeno pohvalo. Kot dodatek temu prvovrst-nemu spoređu so še »Sascha - Mes-strov tedec«, zanimiva vojna poroČi-la. Ta spored se predvaia le tri dne-vew od danes 16. do pooede!3ka 18» septembra v Kino Idealu. »Življenje ie resno«. ?!? »TrUby« ?!? Voda ockiesla doske. Te dni ]e na Trnov^cem pristanu nek čomar zložil pri Ljubljantci veiik kup desk. Ker je pa včeraj voda narasla do desk, je vse vzela s seboj in se jih je nekuj ustavilo pri jezu, koder se izteka GradaŠčica v Ljubijanico, nekaj jih je lastnrk pobral na čoln, a hna vendar precej škode, Dotičaik, ki je v četrtek na drž. kolodvoru, pri skladišČu zamenjal ročni voziček (ciza) in staro svojo nerabljivo pustil, naj zamenjano cizo pripelje na FigovČevo dvoriŠče, kjer dobi svojo. Po stari cizi se je dotič-nik spoznal. in ako ne pripelje zame-njani voz nazaj, se ga ova takim blagom trgujejo i. dr. — gostilničarji, restavraterji in izkuharji so izvzeti, toda le taki, ki maščobo rabijo za svojo obrt, ne pa z njo kupčujejo, — se opozarjajo, da bodo morali svoje zaloge nescvrte in scvrte masti, suhega Špeha, loja, margarine, zinočaja (surovega masla), masla, vseh rastlinskih masti, kakor tuđi namiznega olja v smislu nove naredbe svoje zaloge naznaniti. V Ljubljani bode naznanila sprejemal mestni magistrat. Po tiskovine bodo morale priti stranke same in sicer se bodo dobivale od dne 19. septembra dalje v obrtnem oddelku; oddati jih bode pa 21. in 22. septembra v nekdanji Gal-letovi hiši, L nadstropje, mestna po-svetovalnica, od 8. do 12. dopoldne ter od 3. do 5. popoldne. Naznanila bode podati po stan hi z dne 20. septembra. Pripomniti pa je, da bode moral naznanilo oddati vsak zadeven obrtnik, bodisi. da ima kaj maščobe, ali ne. Naznanilo bode morala vsaka stranka lastnoročno podpisati. Kdor bi podal napačne podatke, ali se naredbi sploh ne pokorH, bo najstrožje kazno van. -f Kranjsko dežetao mesto za Itrmila v LjubUani je priČelo poslovati in ima svoie prostore Turjaški trg št. 3. II. nadstropje. 4- Kranjska dežela je dežeta krompiria, a vzlic temu je bilo tuđi na Kranjskom potrebno uvesti na-kazila na krompir. Vzrok, da so ljud-je zadnji čas prinesli jako malo krompfrja v Ljubljano, je deloma tuđi to, da so ga prekupci izvažali y dru-2e đežele. Kako so znali delati pre-kupci, to se v kratkem pokaže pred sodiščem. Državno pravđništvo toži natnreč več tržaških prekupcev, ki so samo iz kranjskega in škofjelo-škega okraja izvozili en milijon kiio-gramov krornpirja v Trst, Plačali so ga dobro in ga seveda še veliko dražje prodali. Verjetno pa je, da so izvozili ne samo ta iralijoii kilogra-mov krompirja, nego najbrž še mar-sikaj drugih prtdelkov ter itak v jako težkih razmerah živeče tržasko pre-bivalstvo odrfi, kar so mogli. -f V Mostah »n v Rožn? dottnl niraajo nakaznic za krompir. Za kruh dobivalo nakaznice od mesta, za kromptr so jim bile odrečene. Kaj storiti? Ker so nakaznice za krompir pripomoček za pravično razdeli-tev krompirja, ki ga dobi Ljubl}ana za mesto samo. bodo županstva morala pač na kak način poskrbeti. da se tuđi v teh občinah pravično raz-dete množine krompirja, ki bodo ob-čanam na razpolago, Kazne stvori ♦ V Osjeku našM 25.751 k£ skrl-tega sladkoiia. Redarstvo in me-ščanska grarda v Osjeku sta preiska-la trgovine vsega mesta, ali imajo kje kaj sladkorja skritega. NaSli so po raznih trgovinah skri^g|r «lad-korja za 25.751 kg. Tako/je najbrže tuđi po drugih mestih. , * * * Sijajna nagrada. Angleška vlada je razpisala 400.000 kron nagrade tistemu, ki najde truplo ponesreče-nega vojnega ministra lorda Kitche-nerja. Listi sklepajo iz visokosti raz-pisane nagrade, da je moral imeti lord Kitchener pri sebi jako važne dokumente, tako da taoče angleška vlada za vsako ceno preprečiti, da bi prišli ti dokumenti v sovražne roke. * Tra«eđUa zaHubOeneea starca. Prernožni, a že «ad 70 let stari posestnik Aleksander Horvat v Cer-čegu na Ogrskem. se je zaljuMl ▼ mlado dekle Katarino Na«y in ji ponudi, da se t njo poroci. Dekle pa ni hotelo ničesar sHsad o IJubezni in poro« hi ie vse starčeve ponuđbe ođklonila V neđdjo je starec povabfl dekle na Izlet na Blatno ieaero. Tam je Se enkrat ponovil svojo ženitno ponođbo, t ko Jo je dekle xopet od-bflo, ie starec vzet nož in Je z enim sankom umorfl dekle. Pohitel fe po-tem domov in se botel obesltt, a pre-pređi so mu to Se pravodasno in sa trročffi sodlSča. • iflTtlld In pfoStttka. Vsa v svfll Is v briljantih in v sprmstvu dveh šla po Rakoczijevi ulici v Budimpešti lahkoživa plesalka Tesa Oebesi. Pred hotelom »Excelsior« je stal ben sanski invalid, oprt na berglji, kaj ti izgubil je bil v vojni obe nogi. Ko Je šla mimo njega plesarka v spremstvu dveh mladih in zdravih gospodov, je invalidu bilo kdo ve kako pri srcu — dvignil je bergljo in udaril plesalko, ki se |i sicer ni nič zgodilo, a se je od straha onesvestila. Pasantje so potem navalili na invalida, ki je v boju izgubil obe nogi, in ga s palica-mi naučili, kako je treba spoštovati lahkožive plesalke in njene mlade in zdrave pa vendar nepotrjene kava-lirje. **Topov| v starih časih. Ctari MeksiKSffčT!5^riniofe ^tOTt&envrppo-ve. Kadar so ustrelih*. je seveda po-Čilo, a počila je navadno le cev, iz-strelki pa nišo daleč zleteli. V tride-setletni vojni so Švedi rabili z us-njem prevl.ečene lesene topove. Ti-betanci so še v minolem stoletju proti Angležem rabili na železne obroče iz usnja narejene cevi za topove. Najbolj Čudne topove pa je dala napraviti ruska carica Ana. Njeni topovi so bili narejeni iz ledu. Napraviti je dala šest ledenih topov in dva ledena možnarja. Njej na čast so iz vsakega teh tppov Šestkrat ustrelili in — čudo! — nobena teh ledenih cevi ni počila. Najdražje topove pa si je dala v minolern stoletju vliti neka indijska knjeginja. Njeni topovi so imeli srednji del cevi nare-jen iz jekla, okrog tega pa je bilo vli-to zlato. Vsak teh topov jo je veljal poldrugi milijon kron. * Avtomobili belgijske princezi-nje Lujlze. V časopi&ih že mnogokrat imenovana belgijska princezinja Lu-jiza je kupila pri tovarni Puch dva luksori>ozna avtomobila za 60.000 K in ju po svojem tajniku zastavila za 19.000 kron. Leta 1915. je vojaški erar rekviriral ta dva avtomobila, ju cenil na 11.000 kron in deponira! de-nar pri sodišču, ker je bil nastal med Puchovo tovarno in med zastavljal-cem prepir, čigava sta avtomobila. Princezinja Lujiza je namreč od to-varnc pač kupila avtomobila, plača-la jih pa ni in ko je njen tajnik avto-raobila zastavil, je zastavljavcu izro-čil pismeno izjavo, da tovarna Puch nima nobene pravice do avtomobi-k>v. Tuđi je bilo iz avtomobilov odstranjeno zaznamenovanje, ^l sta vozsl še last tovame Puch, ker ništa plaćana. Sodna obravnava še ni mogla dognati, ker tajnik princezinje Lujize ni prišel pričat. ♦ Španska kot zavetišče. Span-ska Je bila vedno zavetišče za politike, ki so morali pobegnlti iz južne Amerike. Ko je prezident Castro izgubil oblast v Venezueli, ko je moral prezident Diaz zapustiti Mehiko, $ta pobegnila na Špansko, kjer ie pred kratkim umri v pregnanstvu tuđi bivši mehikanski prezident Hu-erta. Tuđi sedanja vojna Je prignala mnogo beguncev raznih narodnosti na Špansko. Većinama žive v Madridu, dočim se je zatekel v Barcelo-no bivši, jaka znani marokanski sultan Mulev Hafid. Spanska vlada plaču je bivšemu sultanu primerno pod-poro, ki jo porablja v kavarnah, vari eterjih in pri bikoborbah. Muley Hafid je v Barceloni jako priljubljen, manj priljubljen pa je znani ameriški rokoborec Johnson, menđa ker pre-več rad rabi svoje v boksanju jako izvežbane pesti. Med begunci v Madridu je največ Nemcev, ki so pribecrli tja iz Maroka, Algira In Portugalske. Osebe. ki vsled pogfrešania po-trebnega telesnega gibanja trpe na pomanjkanju teka, neprijetnih te-žavah po jedi, dolgotrajnem želod-čnem trpljenju, bolečinah v križu, zagatenju in hemoroidih, odstranilo z uživanjem naravne »Franc Jožefo-ve grenčice« v mnogih slučaiih vse te hibe. Prof. pl. Buhi v Monakovetn, eden najznamenitejsih učenjakov na polju vede za preiskavo balezni, trdi, da je Franc Jožefova grenčica sigurno in na$?lo odvajalo sredstvo ter fo vsi hvalijo radi prijetnega okusa. Darila. Upravni&vii nafih bslov so po-siaU: Za »CIiH - Metodovo družbo«: Mar. Ooričan. učiteljica v Postojni, 6 kron, mesto šopka na krsto gospodu T. Copfn v Pristavi, ta Ivan Me-Jafc, tn^>vec v Ljubljani, 20 kron, v spomin p^dlemu junaku Janko Rohr-nMBiTiu. Skupaj 26 kron-Srčna hv^a! _______ ^- 1L.-I. *~ Siuhji Hst obscga 10 strmi, Izdmiatefl bi odgovorni urednik: Valentin Kopitar* |*rin!iia bi tlsk »Narodne tiskaro*«. 212. Stcv. •SUJVENSK! NAKOP*, 4— !•. icpitMtm UH& Stran 5. - Iipolnujoči pretužno dolžnost, javljamo vsem torodnikom I in znancem, da se je po volji Najviljega naš ljubljeni, predobri I soprog, ozir. oče, stari oče, brat, stric in tast, go&pod I Franc Merala bartarski mo|ster In posestnik I včeraj, dne 15. septembra 1916 ob polu 4. uri po pol u dne, I večkrat previđen s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, I makeoolni bolezni presclil v boljše življenje. I Pogreb predrage^a rajnika bo nedtljo. dne 17. septembra I 1916 ob ool 4. uri pop. iz hiše žalosti sv. Petra nasip §t. 29. I Maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi sv. Petra. I Ljubljana, dne 16. septembra 1916. I talaložl ostaH. Pifebna naznaniU se ne izdajo. 3010 I Podpisani tužnim srcem naznanjamo, da je na5a iskrenoljubljeaa, nepozabr.a, sr'nođobra in ncnadomestljiva soproga, rrati, hči, tašča, stara mati, sestra, svak;nja in tetka, gospa Jospina Lavrenčlč roj. Vic č v Mrtek dne 14 septembra ob 8 uri zvečer, po kratki in mučni bolezni previđena s tolažili sv vere mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice bodo v sobeto dne 16 septembra ob 5 uri popoidne v hiši žalosti Etisabethstrasse 22, svećano blagoslovili, potem na osrednje pokopališče v Gradcu prepeiiali in zača^no v tukajšnjo župno rakev pjložili, puzneje prepel'ii! v Postoino. Sv. masa zadušnica se bode darovala v pondeljek 18. t m. ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Lenarta v Gradcu. Grade c-Pos toj na, dne 15- septembra 1916. Maks LavrecćiC, zasebnik. soprog. — Siiva Lavrenć!£, Slava česent roj Lavreačlć, Kcre. — Alofslj Lavrenćić ^ r r. Ivan Lavreaćlć, c. in kr. ksd-t (^eč^i na b^rern p^>u) Franci L&vrenčič, fsg%gfa. šivalm stroj W ij JOSIP PETELIMC-U JSSSt™«. * *—— —- «Gritzner" u „Hfrana" strojev v priprosti in luktus opremi, barva lesa poljubna, v«! stroji vezejo (Stikajo), krpajo perilo in nogavice, ter Sivajo naprej in nazaj. Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poizkusi v trgovini v LJUBLJAHIp gv. Fttra nasip 7, — bliza frančiškanskega mostu, za vodo, levo, 3. hiša. _ _----------------------------------------------------------------------------------------------------------------^^——^^^,—^^—^^^ Darila. XXX. zaznamek prisoevkov. kl so Uh do 31. avgusta 1916. vposlali c. kr. deželnemu predsedništvu naslednii darova'ci: F. Doncski iz nahiralnikov: Okrajno glavarstvo v Litiji, zbirka orožniške postaje: v Litiji 26 K, v Zagorju 90 K, v Izlakah 12 K 16 v, v Vačah 13 K 46 v, pri Sv. Križu 11 K 96 v, občinski uradi: Višnja gora 14 kron 60 v, Žalna 5 K 30 v, St. Vid 9 kron 62 v, okrajno glavarstvo v Litiji 25 K 15 v — 208 K 25 v. Davčni urad v Ljubljani za okolico 83 K 25 vin. Davčni urad v Kočevju 1074 K 72 v. Občina Koprivnik 163 K 23 v -1237 K 95 v. Davčni urad v Ložu 95 kron 87 v. Finančna deželna blagajna v Ljubljani 140 K. Davčni uradi: v Kostanjevici 67 K; v Ribnici 9^6 K 18 v; v Idriji 9 K 86 v; v Tržiču 100 kron. Hranilnične obresti do 1. julija 1916 99 K 99 v. Davčni uradi: v Idriji 14 K 25 v; v Litiji 126 K 49 v; v Ljubljani za okolico 102 K 31 v; v Idriji 11 K 20 v; v Velikih Laščah 501 K 72 v. Znesck ?S94 K 32 v. Zra-ven znesek prejšniih seznamov 2\.53S K 74 v. Skupaj 24.433 K 06 vin. Olavnato zelje . • . . 22 R, 100 kg. Okrovi........23 K, M „. pri bratih Jellisek, Bisenz, Moravsko, Proti predplačifu. 2967 VofnopoMne dopisnice. K d-5C za 1000; ^00 voia5kih ali ljubezenskih K 5*—; umetniških razplednic K 6 razpoŠ-lia po povzetju 2999 Schleiar-leva zMorja rarglodnic Đn&al XVI ;5, 3ronnongasse 67. Ako ne ugaja, denar nazaj. Kupi se no a ali stara, rabljena Poizve se ^n Agnola w Lfubljani, Dunajska cesta. 3003 Supafem in prodat am ali ▼ ko-iĐisifon vzaaiem samo starinske stvari ia tad! 1145 staro zobovje. iert Mmi &rivsc in M\w, Frančiškanska ulica St. 10, Ljubljana. Samostojen mož, dr£, usluždentc jp let star, prijazne ga značaja na lepem prometnem za življenske razmere u god-nem kraju dolenje Kranjska, tš& gospodično ali vdovo tuđi z enim otrokom, poštenega tn pnjaznega značjana od 30 do 40 let starosti kot samostojno go-spodmjo. Žensko M majkno penzijo in znanjem šivanja imajo prednost. Činjeni dopisi ako mog oče s sliko naj se poHjijo pod imenom „PošUnostl 2&J4" na upravu. vSlov. Naroda" St 14.089. _______ 300. V zmislu določil ministrske naredbe z dne 30. avgusta 1916, drž. zak It. 276, se odreja splošna naznanitev masti (nestopljeno), maSČObllih Iz- delkOT wnth vrst In namiznega olja po stanja z dne 20. septembra 1916. Dolini so naznaniti svoje zaloge: 1. Izdelovalci maščob vseh vrst in namiznega olja. 2. Trgovci in vsi obrtniki, ki to blago prodajajo. 3. Kmetijski podjetniki. Potrebne tiskovine se dobe pri mestnem magistratu (obrtni oddelek) in se morajo v vseh rubrikah natančno izpolniti in prinesti dne 2L In 22. septembra 1916 med 8. In 12. uro dopoldne ter 3. In 5. uro popoidne na mestni magistrat (posvetovalnica — mala dvorana). Naznannice morajo podati tuđi vsi oni (pod 1.—3.) navedeni, ki nlmajo nič blaga v zalogi. Prestopki se bodo kaznovali pri politični oblasti z denarno globo do K 50C0-— ali z zaporno kaznijo do 6 mesecev, pri obrtnikih tuđi z odvzetjem obrtne pravice. Mestni magistrat ljubljanski, dne 15. septembra 1916. v deželnem gledališču. SGbote 16., nedelja 11 in ponedellek 18. septembra. _____Nepreklicno samo Se tri dnil m —^— Senzacijonelno z dunajske vojne razstavei ■■ DUNAJ v VOJSKI. Resne in vesele slike iz naših vojnih dni v 4 dejanjih. VELIKANSKI USPEH IMA POVSOD TA UČINKOVITI FILM IZ DUNAJSKE VOJNE RAZSTAVE I s Na Dunaju nad 300 krat proizvajan. : Na Dunaju je bil ta film proizvajan v vojni razstavi več tednov pred rasprodanim gledališčem, ravnokar ga i grajo vsa kinogledališča na Dunaju, v Gradcu so pa morali te dni na spložno željo podaljšati dneve predstav. Na sporedn ie ostale sljajne točke. Samo le 3 dnil *^Hf ■■ MT ■• za mladlnol Coreb 19., sreda ZO. m fetnek Zl. septembra: Zmssoslaoie liabeznl. Drama iz življenja v 3 dejanjih. V glavni vlogi TEODOR LOOS Gospodina Rito zo ose. Prvovrstna filmska borka v 3 dejanjih. Sestavila Ruth GOU in W. Karfiol. p^* Hi xm mladino. ""98 jLjubljanska kreditna banka v Ljubljani ■i DelnUfc« al»wnle« ».0O0.OO0 ktH»». „ St 1*1^3■*!6V4i IfllOfi sl^OVa 2a ■—•rwrt f«ndl okreglo 1,000.000 k»■. Pošlovalnicsa e. Icr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. Stran 6. »SLOVENSKI NAROD*, One 16. septembra 1916. 212. Stcv. ■r Anerikintka ^. J senzacija % TRILBVt i Ml 22. do 23. aeptuabra w L \ KINO / \lDEAL^/ trgovske Sole, ki je dovršila trgovski kurz z odHko, dobra steno^rsfmia in strojepiska, isce sa takol primerno mesto. 29S2 Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. Trgovsko izobraiena GOSPU i z večletno prakso želi primernega opravila za dopoldanske ali popoldanske ure event. po doeovoru. Ceniene ronudbe n tirr. »Si. Naroda« pod „ngodnou101 2993. JCigijenična maita/akhn . Julii Singer 'Dmaj 1. WiesD5erstr. 8 Ceniki z idravniškim coukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 143 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, z nekaj let prakse, teli vstopitl s 1. oktobrom v kakŠni pisarni. 2976 Pismene ponudbe pod „Pisama 2S7811 na upravn. »S!o7. Naroda«. Zbiratelj kupi stare podobe, - stare okvirje in druge stare umetnine in jih plača po dobrih cenah. Ponudbe z navedbo predmeta, naslova jn stanovanja, se prosi r.a upravn »Siov. Naroda« z zaznamkom , Startne 2965M. B^P" B^y Proda se ~^HB "^0X3 po$c$ti>o s 65 oralov zemlje z velikim sadonosnikom, ki se pripravi do 26 polovnjakov pijace. Redi se lahko po 10 glav goveje Živine. Poslop-je vse v dobrem stara z ooeko Irito, 10 minut od velike ceste, voda pitna. Cena štirinaisttisoč kron. 2972 Franc Dofoič, ! p. Jazbine, p. Dramlje pri Celju, Štajersko. O aL. ^—- —^ pi trčen međ, bimel, uosek in Jonež, po otcu, kupuje tvrtku MAKS LAUREKCIC Gradec, EHsabethstr. 22. * ! Vam plačam, ak" moj uni- : ■k^aMMB^ čevalec korenin Ria balxam ne odpravi v 3 dneh brez bo'ečin Va^h karfln oćes, bradavic, ofatiSćaccev. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 lončki K 4-—, 6 lončkov K 5,50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Potoni« BOf, rok, pazdnht naglo odrravi lla-prašek. : Cena IV2 krone, 3 Skatljic* 3»/2 krone. j Ktsiasv. — Kosice (Kassa) I Postfach 12 824, Ogrsko. 1930 jj^ Amerikanska ^_ | j senzacija ^f^ i /trilbyV \ od 22. tfo 25. M^tirtn * Z \ KINO / i pomoćnica in uajenea i 5prcjme tel^ej Ualcntin tlrbaneie, l^eu. mej?ter, Ljubljene, T>elenj$K« c. 1. Deielal «A«r Kraa|skl name ▼ sviho nastanuve c. kr. aeželne komisije za agrarske operacije V M|*M stanovanje s 7 do 8 sobamL Pismene ponudbe obse^ajoče na-tančen naslov, letno naiemnino tn termin oddaie stanovanja. :e na^'oviti na „Đeželni stavboi nrad v L]ubl|aniif. 2Q63 (JfttirO 1Z ^vedskt* Celuloze za VlVlLw poštne zavoje. IlFIlffO s ^on°Pnim medstav-Vi Vllw kom za šivanje žakljev VlViVw za povezanje težkih zavojev dobavlja najcenejše in mjkulantnejie JW — ME Dim Telefon itev. 18. Vzorci zastonj in franko. 2977 Prekurcem popust. G. Flux w Gosposka ulica 4, -« I nadstropie, levo 2985 Uradno dovolfena, ie 20 let obsto-feča nafstareiia lioblfanska pciiedovelia stanovanl in slnželi v udobnost cenj. obCinstva zopet v •redlšću metta. s Priporoća In mameića le bolfie r sini twm fsalts vrste kakor privatno trgovsko in gostilnliko oiobi« Izbira razližnih slateb, slasti xa±ensie Vestna in kolikor motao hitra postreiba xa«otovllena. Pri vnanjTh rprašanjih se prosi za od^Ofor zitraki. Na glavnem trfu ▼ lfovemmestn sta iz prosto robo na proda] V obeh hiŠah se nahaja prostorna trgovina z vellcimi portali in z več prostornimi skladiŠči. Obe hi^i irrata dvojna velika stanovanja. V eni niši je dobra restavracija s prenočiščem in velikim gostilniSkim prostorom in več velikih vin->kih klttij. Ta hiša je dav-ka pro^ta. ! }(atančni po goji se izvelo v Rntolfo-veta, Slavni trg st. 73. Poleajskp. Ivan Bizovičar umetai in trgovski vrtaar Ljubljana 839 Kolezijska ulica št 16 priporoča svojo bogato opremljeao vrtnarstro ter oknsno izdeluc | vence. Sopke ia trakove. :t Izposoievanje :: •h Brtvalklk *o>lk i đrovone crotlieo f | kakor hiil MlH-r aolfto «oteraolloiio crotUco sa troraao SS lal lMlho^Mb S i Vsakovrstne sadike do | naj21ahtnejSih cvetlic in | zelenjadi. Sprejcmtm na-ročila na de2elo. Vsa na* ročila se tzvršujejo točno in solidno. ■r—jawki L IImiHm , 8 VrlBOFa •MBfcMj|aH» SI ■Mi «■ OTbi ■ nnn otroških vozičkov i« aavaitee OO oafBajoflO time. M.Paklč v Lfvbliud. n ii i HRrtiim. —T- fm Franc Furlan | ' las'etniK fjjttiinfitt -ten i krnćavnlćarstvo zaloga stedllnikov sonahafas 125 \ ^mbrožev trg štev. 9. v li'j&i, Donajska tesla 21 Velika zaloga steklenine, porcela-na, svetilk, zrcal, šlp, kozar cev, vrčkov Lt. d. gostilniška in kavamar-ska namizna posoDa po n3fitUEiih con&ihi Parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretupa sukna. ! JOS. REICH I Poljaci m - Oiko nllca 'ti. 4. Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. • Postrežba točna. Solidne cene. .^aaaaaw. ,^^£. aaaai « *E i 1 —■ Tako>| m praia «=» VILA z vrtom. Co*ta m Eoiaik it 41, Mabljua. 2937 lite 00 primerrn manjši 3008 LOKAL MM pisarnov bolj v sredini mesta. Napoved do pvndeljka v upravništvu. Tliiiii voja^^me prost, ž* 1» nr-vpri ? 1 no-vembr m t 1 zastopstvo prvo-vr^tne tvrdke zdanja in špirita, nadalje Ia znamlco masti za u-snie, ter drucje dobro voel ane vZ'rce 2983 U-»peh zasi^uran, znanje po ćeli Kranjski in Primorski. Le Ia tvrdke i majo prednost. p.rudbe pod „Sigurna knpčija/ 2933'1 ra uprav. »Siov Naroda«. Proda se izvrstna 15 pesti viboka. štiri in pol leta stara, izborna za vsakovrstno vprego. Proda se tuđi krasen KONJIC goV arabske pasme, ~W iz\rstna žival, star 15 mesecev. Naslov lastnika pove upravništvo 3003 KAVA! Ze zrnleta, že s sladkorje n in vsemi primesmi v kockah za V2 litra kave, Ena taka kocka slane samo 30 vi«. 500 kron plačam tistemu, kateri more rečif da ni vTedno. HaTodilo sa pripravljanje se glasi: I tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogrna vzeti, 2 minuti pokrito pust'ti in naiboljša kava je gotova. — Po posti oo-•illam naimam 20 kock, to je 1 kg K 5-50; ! Ovoj se zaračuni po Jastni ceni ! PoSilja se proti novzetiu. Soreimem pa na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25-—. Naročila sprejema in izvršuje razpoSiljalnica Ivan Urek Llobljana 5, Mostai trg št 13, drorličo, desno. 196 Lasne kite naibolfšo kakovosti po 7V 9, 12 In 18 kron; lasno nodloao in mroftico vseh vrst; „Neril", barva za laio fn brado od Dr. Dralloa po 2 In 4 K, laano vode in masti; i Santpoon ia umivanje las, šminke In pnder ponlicnl i. t. d. priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklic?nfa w votaiko slnlbovaaie fe lokal odprt samo za prodafo blaga In sicer vsakl dan samo od • do ',2l in v oedetio od 9 do 11 are dopoldan. T Ć X TIL nova BMčaa papirnata vrtića je najmočnejša vrvica. Itasll prikladna sa povezooo mt bi totkik ali lahklh naftnih zavitkov. Voa vrata s»a«orl|ala sa povasavo IsdahMo Ogrska tekstilu industrija 3001 daL drvsaa Roisaaegy-f6iogjrir, Zgor Ofrsko. mr Amerikanska >— ^r oenzaolja ^r /trilby\ 4 od 22. do 25. septenbra « L \ KINO f Vbdeal^/ nove ia stare knpi vsako mnoiino tvrdka „Ljubljanska industrija probkovih zamaftkov JELAČUf ft Ko L|ubljana. 2925 Proda se pnpraven za učenje. Naslov pove upr. »Slovenskega naroda« 2991 Išče se stanovanje s brano pri bolfši rodbini za ^ana am O£ ^ai^ni aanai ^bvb^b Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2950 Fermač 5 let star, temnoruiave barve, izvrstea za lov, ao proda. sooo Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Malinov sok garantirano naraven, v najfinejši rafi-nadi vkuhan, v poŠtnih zavojih h 12 K franko po povzetju razpošilja A« TO" sek. Praga, EraL Vinobradi št« 1274/LL Za večje dobave specijalne oferte. 2837 Proda Se v Šmarjeti poleg Rimskih toplic velika 2990 ■ E"ilCt£a ■ S trgovino, z lepim vrtom sadonosnikom in hlevi. Cena ugodna. Več se izve pri lastniku K. ULAOA ravnotam. Na prodaj sta 3' 2 in 10 letna KONJA pri lastniku VLADIMIR JU KA UČI C U, na Razdriem pri Postoj ni. — Cena po dogovoru, 2825 Imam naproda] v zalogi starinsko vloženo (einlegano) pohlštuo. Kunstler v Litiji. 2987 TrgovsKgga sotroika izurjenega v trgovini z mel. blagom, v slovenski in nemŠki korespondenci, ter trgovskego oojenco sprejmeM. O5£T, trgovec, Muta-itafOrskO* — Vstop obeh takoj-_____________2967________________ mT Amerikanska ^. Y senzacija in; /trilby\ 4 od 22. do 25. septembra v k \ KINO / V ideal/ 212. Itev. »SLOVENSKI NAROD*, dae 19. septembra 1916. Stran 7. Štuje denarall! vk* u taj. li tek. n*ntTZt!mi^^^^^^^^^^^^^^^^* tfPJft ^^^^^^^^^^^^^^^^fS3a*l^fl«^Blfaii. kajltlce M. M|al*li: ss K 268,243.476-—. h O. kr. tP^ I>*»iv. u K 119,818.048-—. i: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer Centrala u taaji. — fctnovtjen 1864. - 29 potrt**, fltf Iffljil tlf-Sff. Pltia tBtl (f H9 JSfcHlltoll SunlT). *!■«« kapital hi reservc 65,000.000 knm. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, ■• pr.: Prtvztmanjt ttsiftnUk vtof na hranilnt Najkulantntjie izvrSevanje ■■■■■ili ■■ro+ll na v«eh tuzemskih ln inozemskih mestih. — Izpfečev&nje ku- knjifice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno urodnim obre- ponov In Izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — štovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovcdi. — Kurovanje in prodaianje vradaostnJJi Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ocnjevarno shranicvanje vrednostnih papirjev, l'Stin, papirJeT strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shrinjevanj« in upravljanje (depoti) vrednostnih dragotin »td. pod lastni zaklepom stranke. — OpraTllUć« c kr. rszr. lotortf« BrezplaCna revizija izžre- papirjev in posojila nanjc 128 banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. izpla&Ua Ut nakazllm v Amerlko ln ta «\am«rlk*a Ustmena In pismena pojasnila ln nasvsM o vs«h v bančna stroko spadajočlh transakcija*! vsekdar br«z plačno. wmmWv%o\n^ie: Prometna banka Ljubljana. — Telefon ste*. 41 rt i i g i wi == priporača ---- j^ T ¥ ^^^^^^ aav ^^ ^^^ ^^ Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za sa nakup in prodajo zemijišč in posestev n VALENTIN &CCETTO zapriseieni sodni izvedenec I7b7 Ljubljana, Trnoiski pristan 14. Na prodai imam v sredini mesta več dobro obrestujočih se 1» s 2L ■ Natančno -e izvc na gorenji naslov. —— SA s% 1%^ Zajamčen uspeh. T'soće %?£££ pisem JB t*. J jci c- 9 1 *3 ^:> e^ j> jr a** '* dobite ob rabi med. 2793 TiT «/T PiV5 \tYPtn* 73 nrci o^^stveno nreiskano, ^ar ne^Vođiilvi ?.-\ Vi. JI* nUa SkliJU^ 4đ pidl vSako starost, zaneslilv utueh. Ribi se zunanje. Edina krema za prsi, ki ji vs!ed čudovitoga ulir.k-« rrodajajo iekamarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušic« K J-3 \ velika pusica, za-dostna za uspeh X 8\S0. Ra^^ošiljanie strofo diskretno. Hcs. dr. A. S!z, laboratorij, ĐcnaJ IX., Laklorer^?sse 6 Z. I cl ago t L]ali.;juil i Arogtrilt Kmnm tn „Atu-lj**'. Franr Knc£|nbljaBa- SSfSS-Sfi' 11 Sili iiUa sdMBUo.! ••■• •••»••t.i.so« Specialna mehanična pletiloa industrija in trgovina za površne in spodnje joDice, moderčke, telovnike, noaravice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zas!u2ek, poak brezplačen, traino delo sigurno Ket* delaiti brez agentov, to cene veliko nlijc. | Drosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli •?žko do prepričunja, da oblika evlja ne sme bit; col.ubna, emveč obliki noge popolnoma ^rilagodena. Ciovesks noge nišo se enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-I nost vsakega izkušen. veščaka. —.^———— --___________________---------~ __I 61 Posknsite pri Fra« Q 7 a rt 4n ari u spcciaHstu za ortopeđičn?. in anatomlCna nali OZaillllCIJU Obuvalaf LjuMfana, ŠeienDurgova nlica St. 4. Dr. Igo Jane, odvetnik v Radovljici, vljudno naznanja, da uraduje njegov za časa vojne postavljeni substitut g. dr. Anton Svigelj, odvetnik v Ljubljani v odvetniški pisarni v Radovljici v hiši Poso-jilnicc v Radovljici vsak četrtek ob navadnih 3ooj uradnih urah I v lim, iifii H ostan] ¥ vcaki -vi Gtin\ kapa]. 1. EKD Ml trgovina i umi Đuaaisko Nj¥3H3sto, 3p3iald« avStrlisk., 2968 M Sopki, venci s trakovi in napisi se j izdelujeio po Dafnitjiii cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoStovanjem Viktor Ba]t Naslov za briojivi: j Viktor Bajt9 cvetfitni Ml on, Ljabljaaa. I : Strojna in cilinderska olja : nafboljse kakovosti dobavlja točno tn Bajoesojio Specijalna tvrdka za produkte mineralnih olj J. MAITZEN, Ljubljana. txq —— Kneza Auersperga radioakt. termalne toplice ——' Toplice na l^ranj^I^cm Sezijas 1. maja — 1- oktobra. Terrraloi basini, termalne separatne kopćlji, lužne kopelji. Indikacija: Revma protin, nevral^ija, (Ischias), elcssudacija, posledice ranitve in zlomljenih kosti. —-___.. Prospekte daje gratis ravnateljstvo. -^—^—^—»—• Moderna dekUika šola ln penzijonat Dunaj III.« Hintzerstrasse 3« I. Sola sa kuhanja in goapodlnjatvo* II. Obrtno-delavska sola. III. Šola za nadaljno Izobrazbo. (Tortbfldungsscbal«.) IV. Trgovtka ioSa. 9045 -------------- Prospekti zaston]. -------------- Električne žepne suetlUhe, baterije, male žarnlce, najbolji« kakovosti 2889 dobavlja najoenejie preprodajaleem A. WEISSBERG, Dunaf Untere Donaustr. 23|3, odd. III. Slovenska korespondenca- Katalogi zastonj. j Damske Eslobnke • v najvećji izberi priporofca \, MINKA H0RVAT, modistka i LJUBLJANA, Stari trg žtev. 21. I Popravila najceneje. 3954 Popravila najeonej«. A I FAM7 R D F 7 NIU *im mas MlUte" ^1"1 Mprise Ž\ LI \J 11 tu mJ i\ lU Li 11 11\ leni ttrokOTsjtk c kr. dtL Mđlita #L)nblJana, Kongresni trg 19b 838 (■••proti nuntke certnra.) Največja in najsposobnejSa trrdU in izposojerateJđi ilavirjcv tn harmonljev na jngu Avstrije. — Telikanaka zaloga vaega glasbenega orođja, stran in nrozlkali|. Eđfni zalotnik dvornih in komornih tvornic: BCsen-dorfer, HOlzl & Heitzmann, FOrster, Ehrbar, Gebrflđer Stingl, Rad. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Oloss. Hofniann in Hofberg (amerikanski harmoniji). .^s^aT" Obrokl od S 15-— naprej. NajbogatejSa izbira v vseh .^b^^b^B^b\ modernih slogth in lesnih barvah Ogleite si k!avirje z SbI^b^H^b^P angle§ko ponavliajočo mehaniko. 10 letna postavno .am^^Bir^MBB^^aal obvezna garancija. Itafemnlna najnižja. lamena naj- ^^^BB^S^^^^HJ^H ugodnejša. Ugla*8T«a|e ter popravila strokovno in ceno. Cl^^^a^^BjjHjf-^r Ker imam zgoraj navedene prve iabrikate txkl)«ćao le ^^^HH||^nf fai za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom fftlsl- ^Bm^BjKIaMBa^aa* flkatov in navideznega „pofelaa" pri kričačih, ki se ff^jjrjgjBŽaP^^K|^B drznejo govoriti o 9,dolireBa blag«M, das! nimajo ni jg£l|^^^8M|lHWB^BB|BBB jednega pomembnega fabrikata v zalogi. ^8WhSqhBBbV9H^^ ^^*a^^^*"^—^*jJ^^^^J^^^^a^^h^^^^J^»^^Ja^^—-m i i > '_ - 1,. \i^— ------*^n—p-jf-Ti^^i^^p^jajMMMaa^SSBaaM^^aM^^SMM^^^MaM^S^Mai^CMaBMS^MlM^M —■MaaBMJfcB5^5aw^Sawa5^Maifc j ^^i JADRANSKA BANKA vzzz I Delniška glavnica: K8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000-—. I sraSJBMA: Vlog. « ^tlco i„ jih obrestuje p« «stih 4 * % I C^*S«' MMK^mRA: Meni«, devize, nedoostne papirje itd. h Ylog« m tokoćl la ilr« rmtmm proti najagodneiSemn PsdrataiM i . U obrestovanja. Dvi^a se lahko vsak dan brez ozira na mora- ""oHi^T"1 HVAJAi Čeke, aakaznice io akreditive na vsa ta- in inozemska mesta. y torij. RentDi davek plača banka iz svojega. mlŠZ* BAJE PKBVJMI: n blago, ležeie v javnih skladiščfh. 6 IUFUJC Uf P1ODAJA: Devize, vahite, vrednostne papin'e itd. ia srećke *5!S£ .—.««.. D -»-i i -i. • -« i i. i * • c. kr. razredne toterije. *T±Sk ■■■■■■■■■ Borzaa naročila in |.h izvrSnje najkulantneje. ! Brzojavni naslovi JADRANSKA. . to Telefon St. 2S7. i_________________________________________________________________________________________________ _. ...___________ T Stran 8. .SLOVENSKI NAKOO\ aue 16. septembra litlb. 212. stev. koncem awwt jaUJa tk UlyOOfiUV9aV«i Glavnica K 40,000.000 Češka industrijalna podružnica v Ljubljani, Stritarjeva ulica 4t. 9. Vsakovrstne bančne transakcija. Vloga na knjižica in n; ank iskoči raiun Kredite za aprovizačne nakupe in financiranje voja dobav. ulica coroneo št. Zl (ex kazališče Minerva) ▼•liko nakupovalno skladiiće cnnj, kn- Suje cunje, pregriniala volneaa in bosn-Aieva, po dnevni ceni. Zunanje ponuabe j je pošiljati istotam na ime: 2966 Gaspari JI Perlmuieis Spodnješt&jerska VI bela in rdeča. v poljubni mo?ini in po zmer-nih cenah, HT oddaja "VB I. poflaj. vinarska zadruga v ------ ćPriporoča os bno izbrane == novosh 5 Dunaja. V&'ka nbera okusmh ktobukov *a dame in dety'ce kafo* tudi bogata 3aicga 5am>h kiobufeu- 2306 So idno b aio. ćPrr$nano nhJce cene. *pQ~Tavi*a točno m ues^no s IŠce se pri dna In poStena i Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda". 2^61 Slovenske u itlrl glasove, 1913. Fr. Marolt, L|ubl}ana« Cena K 1-50 In 1-80. 2725 Našim vojakom, šolam, društvom itd. naj-toplejše priporočamo. — Naflepse darllo. ygggggg^gggggigii«inm«^«ggg^HggggCTgggsg^ uvijeni L1M2. a tSi ^gggjnigmsj .^giggaggaggggnggggifgagigtiMgigggagnra^ pgBai^ggrzife^^?!;gggaff??ggtfa^tf!;gw«gTO?gY^fgggggwyg^ & i i i i i t i i i Proda jalnica i Miklošičeva ulica ŠL 6. o^ i? Lmbli nas proti hotela „Union11. io poltveoa Mm.'. 121 Delavnlcai Igriška ulica štev. 6. | Električna sila. Suhe gobe i vinski kamen, me), vosek, ■ kumno in janež T T ter sploh vse deželne pndetke kttpi veletrgovina 2 67 Anton Eolenc, Gel]e. Istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov. ^ggagSSa^g^gg^^^ff^^BFff^^aag^g^^gg^g^^^gggg'g'ga^^ft^^gFg^1 cfaan Sričar v Šelenhttrgooa ulica šteo. $. aloga i%gotouljenih oblek za 2935 ;; gospođe in dečke. 09 4rmadne zapestne s ure t natančno reguurane iz mklja ali jekla K 12, 16. 2G; z ia-dijskim svetilnlkom K16, 2, 24; v srebr ourovju K 18,24,28, z radijskim svetilnikom K 30, 36. Srebrna zapestna ura K 30, a6. 40. 14 kar. zlata zapestoica K 100, 120, 140; 3letna pism. garancija. Pošilja se po povzetju. NikaKc-ga rizika. Zamena dovoljena an se denar povrne. Prva iovarna ur JAK RONRAO. c. i. kr. dvor. dobavrtel, lost (Brui) 1467. Ctski Brcrplicna poiiljater mojega gl. kaUloga na Itljo Tsakeai* vseh dežela tzposluje in2enir 689 aV*LJJftp- oblastveno avtor. in zapriseženi patentni ođvetnik na Dunaju V!.f MaHahilferstrass« at. 37. u K V-: 200 umetni&kih 1OO ljubavnih 1OO cvetličnih 1OO vojaških 2979 fci.jc__ razpošilja trgovcem In preknpcem specijalna trgovina razglednic Marija Tičar, Ljubljana. Priznano najboljše aif brzošivalne strojs v navadnih In najflnejžih oprtmah z lUietno pismeno garancijo ———— . B kakor tudi najbolj priljubljena • B 0 . vo specijalna trgovina šivalnih strojcv in koles ter vseh posameznih delov Hd. L]ubllanay Sodsa ulica št. 7, LJablJuia. Sprejmem zastopnika ali zastopnico. ACOReC* 'SPfGMElATRCOUiPB' : KOLGSi in peij li ra^RlJTOZiJfCCSTAiJj - nOUj«(/6T= naspr,vKQl!ZCJA T dcmsl o in otrosUo Konfekcijo :elo solidne tv/ndke M. Kristofic-Bučar Ljubljana, Stari trg žtev. 9. — Lastna hiia. N»(noTe|š6 IV" KOSTUME ~&& Na|noT©Jša i Plašče, jope i Zaloe — domaće obleke Perilo, ćepico, športu« klobuke in steznike. OtroškG oikiie t obleke u Hifienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke. wm~ Pošilja na izbiro tudi na deželo. ~mm n»inQv«]sa i BLUZE ~&m NajnoTeJša ■RRILfl KMMMMMMMMMMMM Kmetska posoiilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestujc hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega Davka. Rezervni zakla) na) X 900.000. Ustanovljena leta 1881. 212. stev. »SLOVENSKI NAROD* Om il6. septembri 191«. Stran 9. Vojni vJetniU Poizvedovalni urari za vojne vfetnike na Dunaju nam je sporočil iinena sledečih vojnih vjetnikov na Ruskem, Lažkem in v Srbiji, doma s Kranjskega, katerih svojci se tuurad-no nišo mogli izslediti. Tozadevna pojasnila daje poizvedovnica Rdečega križa v Ljubljani, II. državna gimnazija, soba 53. Pripominjamo, da znači prva številka za imenom starost, druga številka pa polk. Auguštin Jožef, 29. Lir. 27. pešec, umri v Tula, 39. Ver. Ev. Spital, Rusija; Alobenc Aleksander, 25, pp. 17t pešec, zdrav v Rusiji; Akcnyk Jurij, 26, Lir. 27, pionir, zdrav v Rusiji. Bernhard Franc, 28, ?, ranjen v Rusiji, Breskvar Ivan, 22. pcšec. zdrav v Rusiji. Bočjak Ivan, 20, pešec, zdrav v Rtfsijir Brauhar .Jožef, 33, pocMesetnik, zdrav v Rusiji, Bravnicar Alozij«^?, kadet, zdrav v Italiji, vsi Lir. 27pfeercan Alojzii. 35. ?. ? v Rusiji. Bizjak /akob. 29. ?. ranjen v Italiji, Berce Anton, 29. ?, ? v Rusiji, Bizilj Karol, 30. ?. zdrav v Rusiji, Breskvar Franc, 28. ?, zdrav v Rusiji, vsi p. p- 17. Colfa Jakob. 21. pp. 17, pesec. ? v Italiji; Carlini Karol. 27, pp. 27, pešecf, zdrav v Rusiji: Cigale Rudo!!. 23, Sch. Jag. B. S, pešec. zdrav v Rusiji. Čebular Franc. 32, jye^c. zdrav v Piisiji. Čuk Jožef. 32, ?e<2c. zdrav v Rusiji. Cernak Franc. 23, pesec. zdrav v Rusiji, vsi pp. 17: Cač Jožef. 24. pp. 22. pesec. zdrav ^ Rusiji; Černivec Anton. 22. Lir. 27, pod-deretn;k. zdrav v Rusiii; Čerrc Jožef, ?, Lir. 4, pešec, zdrav v Pusiji. Derganc Jožef. 20, L?r. 27. pe-Sec, bolan v Rusiji; Dankl Fridenk, 39. pp. 97, pcšec, zdrav v Rusiji; Dem^ar Jurij. 2F. lov. b. 3. ?. ? v Rusiji; Fiirst Ivan. 21. pp. 17. ?, ? v Rusiji; Ferlančič Franc. 36. pp. 5. pešec, ? v Rusiji; GrasiČ Tgrnncii. 20. poddesetmk, zdrav v Italiji. Orahek Jakob. 24. pešec. zdrav v Rusiji. Gašpnrič Marfan, 26. ne^ec. ? *- Rusiji. Gorenc Ivan. 20, nešec, zdrav v Rus'ii. Gabriel Franc. 21, pešec. zdrav v Rušili, vsi r»p. !7; Galovič Franc. 39. Lfr. 27. ?. umri dne 2S. februarja 1916 v Italiji; Gim^eli ?, 20. vp. 97. pešec. zdrav v Ru^'u; Oričar Jo?ef. 22. pe?:. zdrav v Rusiji, Goršič Mart'rt. 32, de*?fnik. bolan v Rusiii, Oril Franc. 25, četc^vod-ra. zdrav v Rtisiii. vsi Lir. 77\ Gro-hevšek Ivan. 21. Sch. T5«r. B. 8. pešec. zdrav v Rusiii; Groznik Leo-po?d, 26, Sch. Jae. B. 8 rv*-c\ /rirav v Ri^iji: Ga5par Štetan, 27. ?, ?. ? v Rusi??. rfofner Aloizij 21. pe^ec. ^cKiv v Rusiji. Hribar Tvan. 31. pesec. zdrav v Ru^Hi. H^b?an Pn'moz. 26. pešec. zdrav v Rusiii. Mubert Oa-?ner. 30, nešec. ? v Pusiii. vsi r>p 17: Hladnik krracii. 28. Kais. Land. R. 4. ?. zdrav v Rusiji. Irkoli Ivan. 25, pp. 17. rešec, zdrav v Ttalifi. Jontes Anton. 42. pešec, umri 12. decembra 1915 v TtaTnf. Jujr Aloi-7'i, 26, pešec, zdr^v.v Ru^ifi. Jelene Franc, 26. desetnik, ranica v Ttal;ii. vsi pp. 17: Juchon Pavel. 20. nr. 36, pešec. ? v Rušili: T?*r»Ve Jozpf. ?, pp. 22. ?, umri ? 101." - ^rh?i": Jernec Valentin. 22. Pion. B. 3. pod-desetnik. r9ri?e™ ^ Pu^in": Te^vč^n Franc, 21. F. ,T. R 7. ?. ? v Rr*Mi: Jeran Andrej. 33, ff. p. p. 27. peš^c. ? v Rusiif: lan Mom). 32, Lir. 27, bolan v Rusiji: Javoršek Melbiior, 23, L!r. 27. pešec, zdrav v Rusir. Korošec Lovrenc, 21. pešec, zdrav v Rusiji. Knal Jožef, 24, ?, zdrav v Italiji, Kern Marko. 34, pe-šec. ranjen v Rusiji. Keržan Ivan, 20. pešec, ranjen v Rusiji. Kotar Anton, 20, pešec. zdrav v Rusiji. Kump Mati ja, 25, pešec. zdrav v Rusiji, Kunstelj Jožef, 27, pešec, zdrav v Rusiji, Kastelic Ivan, 20, ?, ? v Ita-liii. Kostačnik Ivan. pešec, zdrav v Rusiji, Klemens Viktor, 22, pešec, zdrav v Rusiji, Knaus Alojzij, 31. ?. ranjen v Italiji, vsi pp. 17; Kovač Anton. 28. pp. 97. ?. ? v Rusiji; Korošec Franc, 27. pp. 27. pešec, ? v Rusiji; Krek Stanislav, 39, pn. 42. narednik, umri vsled ran 29. novembra 1915 v Italiii: Korošec Anton. 22. F. J. B. 20, ?. ? v Rusiji: Kec Jožef. 29. Lir. 27. pešec, ? v Rusiji: Kovač Franc, 34, Lir. 27, pešec. zdrav v Rusiji: Kaifež Anton. 38, Lir. 3, nad-poročnik. ranjen v Rusiji; Kos Anton. 25. Sch. Jajar. B. S. pešec, zdrav v Pusiji; Kozmak Alojzij. 30. Art. R. 3, poročnik, zdrav v Rusiji. LuskoviČ Jožef. 28. pešec, zdrav v Rusrfl, Lavrič Franc. ?, ranjen v Italiji, Lovšin Jožef, 29, p^šec. ? v Rusiji. Luschina Franc, 30, pešec, zdrav v Rusiji vsi pp. 17; Lužar Anton, 22, pp. 14, pešsc. zdrav v Rusiji; Leskovic AleŠ. 23. dp. 4, pešec, ? v Rusiji; Langer Rndolf. 24, pp. 94, ?. ? v ItalfJI; Laznik Anton, ?, Lir. V. 7. snri a dMntsa 1915 ▼ Sr- biji; Lotrlč ?, 29, Utr. 5, stotnfk (rn*-jor), rdrav v Rusiji; Losar ?, 20, Sch. Jag. B. 8. pešej, zdrav v Rusiji. Metelko Ivan, 23. pešec, zdrav v Rusiji, Malnic Jožef, 29, pešec, zdrav v Rusiji, Miklovčič Ivan, 21, pešec, ? v Rusiji, Mihovec Franc, 2o% pešec, zdrav v Rusiji; Marinčič Vladimir, 26, pešec, ? v Rusiji; Me-lek Anton, 22. pešec, bolan v Rusiji, Moller Ernest, 34, desetnik, ranjen v Italiji, vsi pp. 17; Mezik Žtefan, 25. pp. 27, pešec. zdrav v Rusiji; Mrak Bohuslav, 33, pp. 27. pešec, ? v Rusiji; Možina Franc, 24, pp. 36, kadet, zdrav v Rusiji; Modic Boris, 2^. Art. Baon 8, nadporočnik, zdrav v Rusiji; Martinšek Vincenc, 24, Sch. Jag. B. 8, pešec, zdrav v Rusiji; Mojstro-vič Alojzij, 34, Sch. Jčig. B. 8, pešec, zdrav v Rusiji; Matozel Ivan, 38, Lir. 27. peše;, ? v Rusiji; Mihelčič Rudolf, 27, Lir. 27, pešec, zdrav v Rusiji. Novak Jakob, 36, pp. 96, pešec, ranjen v Rusiji; Novak Anton, 20, Lir. 27, desetnik, ranien v Rusiji; Novak Ivan. 26. F. J. B. 7. pešec, zdrav v Rusin*. OvijaČ Franc. 25, poddestnik. zdrav v Rusiji. Ordavc Ivan, 20. pešec, zdrav v Rusiji, Oven Stanislav, 21. ?. ? v Italiji, vsi rm. 17; Osred-kar Ivan, 20. pp. 97. ?, zdrav v Italiji. Prunk Altred, 35, nod.lesetnik, zdrav v Rusiji, Pcn-še Aiolf, 23, ?, zdrav v Itaim. Pctek .Tožef. 20. pcšec. zdrav v Rusiji. Pe^ak ali Pečiak Peter. 20, pe^ec. zdrav v Rusiji. Pa-nož Isrnacii, 40. ?. ? v TtnliM. Petrič Karol. 22. pešec, ranten v Rusiji. Prevc ?. 25. nodde^etniV'. ranim v Pusiii. Per Jožef. M. pešec. 7drav v Rusiji. Pavšič Jozef. 38. r>e$ec. ? v Rusiji, PauTin Aloizii. 20. ?, ranjen v Italiji. Pori^oršek Franc. 2L nešec, 7c!rav v Rusiji, vsi r>r» 17; Pirkel BosTHn'r, 28. poročnik ? v Rr^ji. Prek Franc. 42. r>e$ec. zdrav v Ru-5;ji. Patilič Ten^cii. 33 nadTdra\Tiik. ? v Rusiji. Prr^ik^r Pndoif. 27, pešec. zdrav v Pnsiii, Panlin Franc, 24. rešec, ? v Rusiji. Poje Ivan, 32, ?. bil v?et v Črr?! srori. Pimat Viktor. 2«. rrnr>^rščnk. ''drar v Pns:?;. vsi I ir. 27; Palčar Frartc. 26. F. J. B. 7, ?. zdrav v P^^iii: Potokpt Tvari 35, S:h. J?.j?. B. 8, peS?", zdrav v Ry-S"i: ^nteT* -\nton. ??. r»n. d ?. zdr^v v Rusiii: Petel^^ Jrze* 37. vm. 22. pp5^»f.. T<^r3^T V T^Ttc???; r*TTC<*^ Fr^nc. _-?- rn ">- O -^^OT, ,» OiTc'i?- P*Vi*č. Iva-n, 32. pp. -5. nadporočnik. zdrav \- RrcM": t31-** Tn^'** ^7. v^ ^?. hp-Šec. ? v Pnc";: Premn] Peter. 34. pp. T7. ne?o^ ? v P'i^iii. Rnnlek Frpric. ^4. ne^ec, zc^rav v P"«stji. Pr»1-'^ce M?^?el. 24. pe^ec, ? v Rusin. P^'m^n Vi^ko. ?3 r«pn. t7; P^v-nik Tvan, 40 desef^*V zd*-av v ^ti-siii. Ponret Tv?*n. ?Q ?. r&rD^r v Pm-sii'. Runar A7oi7ii ^0. ne5?0'". ? v Pn-s:ij, vsi Lir. 27; Peisser Teodor. 39. T.:r. 10. pe^p", 'Hfiv ^* T^ijc-"^: Pu«s 5^tan:slav. 22, r>p. ?. npšec. ranjen v Rnsni; Pof^'c: Jožef. 21. I and-^rhiifz. P. 2. °. zdri^^ v Ttoi*ii: p.-»i Franc. 37. Sch. JSg. P. ^ pršec. zdrav v Ru«"ii. Sober Filin. 20. nešec. zdrav v Ri^TJi. Sever Alojzii, 24. r>e%ec, zdrav v Pusiii, Snd.^r Tttti. 26. pc*?c\ 7-t^.v v Rusiji Snedič Pe+er. 24. ?. ? v Pn-siji. ?ohn Frape. ?9. nešec. ranjen v Italiii. vsi pp. 17; S<^ei Tvan, 23. pr>. 97. peše^. ? v Itiliii; Sever Mafija, 25. vp. 97. pešec. zrfrav v Ttaliii; Sitar Matei, 35. Lir. 27. nešec. ra-nien v Ttaliii; Sušnik Ivan. 36. Lir. 27, pe^ec. zdrav v Pus;ii; Slapa-Slana Franc. 22. pp. 20. ?. ? v Pn-s*ji; Stimea-Stajer Jo^ef, 19, pp. 59% ?, ? v Rusiji; Sedevač Andr^i. 36, Sch. Jag. B. 8, pe^ec. zdrav v Rusiji; Seku^č Mihaef. 2*. rm. 27, ?, ? v Italiji. 5turm Pudolf, 27. peš^c, zdrav v Rusiji, Skrjanc Tvan, 27, re^cc, zdrav v Rusiji. ?reh^»r Jožef, ?o. pešec, zdr^v v Pusiii Stn^ Jožef. 75, pe^ec, ? v Ttaliii. Strnad Franc, 20, rešec. zdrav v Ttaliii. v^i pp. 17; Skrl Ivan. 28, pp. 97, pešec. zdrnv v Italiji; Sebenik Joržef 33, pp. 97, pešec, zdrav v Ttalifi; Slos-^r Jo*ef, 21. po. 97. nešec. zdrav v Ttal'ji; $ri-bar Ivan. 29. Lir. 77. pešec. ? v Ttaliii; Slibar Jožef. 32. L?r. 27, pešec, zdrav v Rusiji; Skofic Blaž, 21, F. Jae. B. 7, ?. zdrav v Rusiji; Smer-kolj I^nacij, 21. Sch. Ja*. B. 8, pešec, zdrav v Rušili. Scholze Fmil, 21. pp. 22. pe§ec, zdrav v Rusiji. Turk Karol, 35, Lir. 27. pešec, zdrav v PnsHi: Toman Anton (Hu-?o>, 35, Lir. 27. pešec, bolaTi v Rusiji; Totovčanski Fridrik. 24. pe^ec. zdrav v Rusiji, Turk Matej. 38. pod-desetnik. zdrav v Rusiji, oba pri p. p. 97; Tridm Peter, 22. pp. 28. pešec, irmrl 18. februarfa v Srbifi: THnk-aun Franc, 24. pp. 27. pešec, ? v Rusiji. Urankar Matija, 32, pp. 17, pešec. zdrav v Rusiji. Verderber Marko. 32, pp. 17, pešec ? y Rusiji; .Vaukcnuiiii Ete- ter, 27. pp. t7, pe5ec,* zdrav v Rusiji; Vider Emil, 19, pp. 22, pešec, zdrav v Rusiji. Zakrajšek Anton, 38, pešec, zdrav v Rusiji, Zaiec Rudolf, 29, ?, ranjen v Italiji. Zadnikar Leopold, 24, pešec, ? v Rusiji, vsi pp. 17; Zakrajšek Jakob, 35, pp. 97, ?, zdrav v Rusiji; Zirsko *van, 21, pp. 27, ?, ? v Italiji; Zajc Franc, 28, Lir, 27, pešec. zdrav v Rusiji; Zorč fvan (Anton). 29, F. Jiig. B. 20, pešec, zdrav v Rusiji. 2ulič Anton, 20, pp. 17, pešec, zdrav v Rusiji; Znid^rsič Ivan, 22. pp. 97, ?, ? v Rusiji. Vojno ln mterRiilozi Priobčil dvorni svetnik dr. Udvard princ Liechtenstein. (Dalje.) »Avstrijska zveza za bt>j proti tuberkulozi« si je stavila nal >go, da predvsem z uporabo za vojno zgra-jer/h, ugodno ležečih bolnišnic in bolniskih barak, ki se več ne rabilo, preskrbi kolikor mogoče hitro in brez velikih stroškov provizorična zavetišCa, v katerih bo moč nastaniti tuberkulozne častnike in vojake. Tako pridejo ti v ugodtte klimatične in higijenične razmere, s čemar iim je duna moznost, da oz^ravijo, s čemur se pa tuđi pred okuibo ščirijo njih tovariši. Razven tega pa ima »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi« važno zadaćo, da razširi zc obstoječa zdravilišča, kakor so iih zaradili društvo »AUand« in razna deželna društva za boj proti tuberkulozi m da v vseh kronovinah, kjer se to se ni zgtxlilo, ornogoči gradbo novih, vsem modernim znhtevam odgovar-jajočih zdravilišč. Tako se sedaj na planini »Palroschoss« pri Briksenu na Tirolskem v visočini 1700 m nad morjem, gradi novo obsečrto zdravi-lišče, oziroma skupina zdravilišč, ki bo v kl'matiškem oziru morda še nadkriljevala slovila klimatiška zdravišča Davos in Levsin. Skoro vsa obstoječa zdravilišča za tuberki^iozne so se že tekom vojske na državne stroške izdatrto raz-širiia, boćisi s prostornimi prizidki, bodisi s tem. da so se ?z bolne voia-ke p°sta\ile posebne trpezne barake. Take bistvene razš'rne imamo zaznamovati pri nižjeavstriiskem 7dravil«?čti Alland. nri štajersk-'h zdraviliščfh Horgas m f!nzenbach, pri salcbur^kem zdravilh^ču Orn^en-hof. pri moravskih zdravilisčih v OeviČTi in Paseku, nri šlezijskem zdravili^ču v Oberschaaru, pri če-šk'h zdraviliščih v Ustju nad Labo, Plesn, Ro^skammu pri Momotovu in v Toplicah. Na Nižjeavstrijskem ie tuđi deželno dobndelno driT^tvo RdeČer^ kri^n stopilo v kro^r bojev-nilco^/ priti tuberkulozi. P~ed kratkim ie otvorilo manjs'e, v sistemu tr-nežn-'h barak 7grpieno zdravili^če v Pernitzn ter namerava ^ezidati ob-sežr:o stavbo pod ?ne?nikom. K tom ob^toie^;m 71 vodom naj priH^'o 5e dnljna zdravil'^ča v? Oo-renie - Avstrftskem. Koroškem, KVanteVem. Prednrlskem in v Galiciji, ki iih ima »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi« zcrraditi z iz-dn^-'m? r'r^n^rf'm? snbvenci.fanr in s sodelovanjem de?elnih komisii za nreskrbo vračaio^ih se boievnikov. Na Kranjskem se fe v ta nnmen že izbral izborno ugajajoč in krasno le-žeč stavbni prostor na Oorenjskem. nh vznozju senčnatih srozdo^\ pod zapadnmi vrhovi Kamniških nlanm. Zdravili^če. ki se nai tu zsrradi. bo dokai obsežno in pomembno, ker ie n?men'eno tiT<1i za primorsVe pokro-iine. Tako nai se v vseh kro-novinah ustanove zdrnvMfšča. odročivališča, go^dna ravetišča itd. Pole? tepra stremimo za tem. da se — kjerkoli to dopuščajo kraievnc m klimatiške razmere — pri obsto-iečih javnih boln^nical? zgrade posebni paviljoni za 20—40 težko obo-lelih tuberkuloznih. To nam narekuie čiovekoliubje in želja, da te, iz voi-ske 5e vrrrivSe bolnike po možnosti nastanimo v njih domovini, ali sal v nje blizini, s čemur jim ie dana prilika, da tekom dolgotrajnega zdrav-Tienja često vidijo svoje sorodnike. Na druei strani s to izolacffo bolni-ko\- varujemo okužbe rodbino, posebno otroke. ki so tej nevarnosti najholj izpostavljem*. Upati pa tuđi smemo, da. se s primemim zdravije-njem večje število teh bolnikov ohra-ni pri življenju hi defaz-možnosti. Nara\Tio je, da zahteva akcija takega pamena in obcega. kakor je pričetl boj proti tuberkulorl, Izdatnih denarnih sredstev. Ob sebi je nmev-no fn miiiister notranfih zadev Je to na ustanovnem zborovanln fzre&io naglašal, da se bo država v obflni meri udelefevala te akcffe. kakor }I )c že doseda} dala na razpolago \t~ datnih sredstev. KotnaJ kaka draga vofnooskrbovalna akcija pa zaslnff ▼ tolikej mefi finandjelno prfpotnoč obđbHtUv o>oMte vjbIi giMpodv- skft sWev, kakor imenovana, kajti tuberkuloza je bolezen, ki ugonobuje danes ljudstvo, kakor nobena druga, ki ovira tvorno moč prebivalstva in ki oropa obrt in industrijo najboljših delavskih moči. četudi je ta nova vojnooskrbovalna akcija v prvi vrsti namenjena vojščakom, ker izvira iz čuta hvaležnosti, ki ga gojimo na-pram tem junakom, ki so, tvegajoč svoje zdravje in življenje, branili proti sovražniku našo domovino, naše rmetje in posest, ustvarimo, pod-pirajoč »Avsrrijsko zvezo za boj proti tuberkulozi« vendar prepo-memben čin miroljubja, ki bo še poz-nim rodovom v korist. Vse te stavbe in naprave, ki bodo sedaj vračajočim se vojskom odprle svoje zračne so-bane in solnčnate lope, nišo morda kakor marsikatera druga neizogibna vojnooskrbovalna stvaritev minljiva potratna investicija, one so marveč polnovreden prirastek na kapitalu na£e domovine, traine vrednosti za boj proti ljudskim boleznim in za ohranitev ljudske moći. Vojščaki bodo, kakor upamo, kmalu po sklepu mirti ozdravlieni. ali saj izdatno iz-boljšani zapustili ta zdravilišča. Zgradhe pa bodo ostale in bodo otvorile svo«a vrata onim tuberkuloznim bolnikom. ki so sedaj sk^i tedne in mesece. razširjajoč svoje bacile, hi-rali v žalostnih razmerah. Drugi bol-nikt zoret se bodo spreieli v paviljone pn bolni^nicali. ki ostanejo rezervirani za tuberkulozne, ali pa jih bodo prenesli v gozdna zavetisča, kier bodo. lečeč na solnčnih ba!ko-nih ali v zavarovanih lopah na zraku in solncu, zopet našli svoje zdravje. Razven tega se bode po nacrtu »Avstrijske zveze za boj proti tuberkulozi" širom Avstrije ustanovilo ce?o omrežje oskrbovalnic za tuberkulozne, ki j!m kot zdravstvenim nadzorovaln-'cam in Mjeničnim po-SAretovalntcam pripade glavna naloga v zdravstveno - sociialnem boju proti tuberkulozi. če rudi vojska nikakor ni r>o-speševalka kulture, pomenja ?>Av-strifska zveza za bo] proti tuberkulozi«, ki jo je porodila, kulturno delo prve vrste v sTnžhf !iudske kreposti in Ijudskega zdravia. (Dalje prlhodnjiC.) : 2971 U VII 668/16-5 , V imoiia ITieg. Veličanstva cesaria! i Obtoženka Lučna Peterca, po- sestnika hči iz Dobrunj št. 34 je kri-I va, da je zahtevala dne 14. julija I 1916 v Ljubljani izrabljaioč izredne vojne razmere za neobhodno potrebne reci namreč za 2 do 4 komade krompirja, kar pomeni 1 kg po 36 do 37 vin. torej očitno Čezmerne cene. S tem je zagrešila prestopek po § 14 št. 1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zakona in se obsoia po § 14 cit. naredbe z vpo-rabo §? 266 in 260 b k. z. na 3 dni zapora. poostrenega s postom in v denarjih na 10 K, v slučaju neiztirlji-vosti v nadaljnih 24 ur zapora ter po i § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskejra postojanja. Zajedno se izreče v smislu § 19 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 22$ drž. zak.. da se srne razsodba objaviti v lis.tih ^Slovenski Narod«, »Domoljub« in »Slovenec«. C. kr. okrajno sodišče, odd. VII. Ljubljana, 6. sent. 1916. Dr. Ogoreutz m. p. 2988 U 240/16-3. I ho Ih. feHiiBtii raja! C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odd. I., je o obtožbi opravitelja dr-žavnega pravdništva zoper Dolenc Jerneja zavoljo prestopka po § 14., št. 1, zakona z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228, v navzočnosti opravitelja državnega pravdniŠtva gosp. Rajkota Peterlina, obtoženca, po danes dognani glavni razpravi, po predlogu obtožitelja, da se naj obto-ženec postavno kaznuje, razsodila: Dolenc Jernei, Boštar, rojen leta 1886. v Stražišču. kat. oženjen, posestnik v Stražišču §t. 11, ne-kaznovan, ie krfv, da je meseca juliia 1916 zahteval v Kranju, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reci očitno čez-meme cene in sicer za 400 kg krom-pirja h 23 h, s čemur je zakrivil prestopek po § 14. št. 1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. St. 228, in se obsođf po § 14 cit. zakona z uporabo §§ 14 cit. nar. in 266 k. z. v 24 ur zapora in 30 K dename globe, v slučaju ne-izterliivosti v nadaljne 3 dni zapora, po § 389 k. pr. rM da plača kazenske stroške, Kranl, dne 30 av^nsta 1916. to uredite Imim oglasa Mmm Ri\mn"\ 1 stebleclca 2*40 S MATmONiS JEDiNSTVEM u svoJoJ anaJtičnoJ KAKVOČf t naJbolJe \ pGaVNANlJslfiUR-[(UJI PORODIM I PIĆE I !SfliBte5 (eiti in Mu! (tepke) za kuhanje, kupi vsako množino. Veležganjarna sadja H. Rosner & Co., Ljubljana. I^ar«l Linljart == urar ■■ £;ublana, Jrtar'je Ccrczijc cesta St 7. Zaloga vseh vrat iepnlh nr, nr . na nihalo a polnlm bttlem, atenskih in kuhinjskih nr, bndllk. | Hi kljaste volne nre, ura t sapestiileali I % radijeTim kaxalnlkoat ali brex afaga, : zaloga srebrnih In Blkl|astlh vr „Oao- | ga" po najnižih ptaab. 131 i i -copravlla se Izvršujojo najbolj«. i o 3. i 5° M. Schubert preje Bilina & Kasch, Ljnbljana, Židovska ni. 5. priporoča veliko zalo^o tkanltt ln glace-roka vio, modno blago za gospode in dame, raznovrstne fino parfnme, ročna dola in matorl|alf klmroitao predmeto. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovan;e preoblečenih gnmbov. Proti 9 ZĐbo&oIu io siolii zoh izborno delufe dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl ntrdl đlesno in ođatran|«to neorifetno sapo lx nst 1 staklenica % njrrodUom ■ fl*t0. Po polti se pošiija najmanj 2 stek!enld Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Linblfanl, Reslfeva cesta *ter. t po]tg Fraac Jožcfote^a jnbilejncga mostu. V tej lekami dobirajo zdraffla tuđ I člaai botnlikib bltgajfi jo2. teleznice, c. kr. tobačec tovarne fn okr. bol. blagajae ▼ Ljubljani. Melnadne-ustna in zobna voda. Simia, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnaii Pro«im vfjudno, pošljlte mi zoptt tri steklenice Vaše Izborno deloioče amttsoptfćno melnaino-nstne lobno vodt, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočai Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar Stran 10. •MjOVEMKI NAROD*, dat li. aipamara ItMfc tVLmm. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaBaaaBa*aaai MT Nad 50 l«t «tost«Jeto ~W I parna bai-varijainkcmi&io snaženje obUk ^^ apretura sukna ^^= Ljubljana, AntAllRftf (HtaUMt ««» prlparote. I Pos4r«*b« futat la totaa. ■•!■»!• mm. I Bližnja se veliki dneoi 5rečc! ¥ cara te 1. lefcruarja 1917 iiirefeaai boda gkuvml iaMthl iltdav tih libornili iretk: Novih sreik fitsir. rtečega križa . . . 3M.0M in SNOM kron barskih snčk...... 200.000, 400 000 i a 100.000 fraok. 3% zcmiK&ik sreek iz leh 1830 . . . 99.0M in 00.000 kron 4% zemijiskih srečk ir leta 1889 • . . 00.000 in 100.000 kron 17 irebaaj vsako leto! Svota glavnih dobitkov i. 1917 s 3,230.006 kros oziroma franko?. a^a/-» Maaecai obrok santa K 7*— aziraama K 3*75. ^Hal Ta arećka iavajo trajao deuarao yr««no*t ta |a fsgOa doaarfa kakav prt la terljah ▼ alačafa naiziraaaala Izključana I — ftaaterajto torazaftafta* • poiaanllo ia igraloi nacrt, kitite i narottloml 2414 Srečkovno zastopstvo 1, LJablJana. I: Q, F. Jurasek : I uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil [v Ljubljani, Wollo¥a ulica it 12. I ZaSoga ier izposojevalnlca glasovirjsv, pianin in harmor.ijev. I 2o?3 Ugodna zamena in 10 (etno jamstvo« S^ecialni zavod za nglaievaaja tar popra-' == tU* T»ah giasbO. == Ua>laiavalaa ▼ „eiaabanl amallol01 tar ¥ vsah ------------slovansklh zavođllL —— Ion pišlva 1. J. Naglu Ljubljana, Kongresni trg št 12. lx Biwn iJilnnji nnhittvsi Qi¥92L|Q LQIuyu |IUIllJllu ia spalne In ]edllne ioba, aalose hi go«p#aka sobe. Preprege, laatorfl, mođrod sa TMti ilmnatl modrodi otrolkl vozUId IM. NaJsoUteelia blafo. $vo;e častite odjemcuce vljtiđno prosim, da se noj pri nakupu oroija m municije vsakdo izkaže s posebnim dovcifenjem od c. At. okrajnega glavarstva ah od c. kr. državm policije v Ljubljani, da ima pravico do vrožja in municije. Ne da bi se izJcasal s tem dovolienfem, ne smem prodati orohja ah mumrift, kakor $udi ne popravljati oroifa. Za časa vofne se cembi ne rcMpoštijajo. Fran Sevčik puškar m trgovtc m orošjtm v Ljubijam. VIA lanilii! . - vata vrat ia viaot, ^ ^niatva, lisavca Ifel ■ mjUm tnUf y ffifei la laitlaiatal kavtakatla aaaapA1| klvMIama, BnnU trp Itav. L Ceftiki franko. Oniki franka. Šablona a !• mono9ramlf pri- ■tma sa itamlaita »r^Of ■•ml« atav tepa« robe« lit vaab vrat parilo »a tfoMn pri TONI JAGEH £jrtli«n, Zliorska »lica ittt, 5. Teodor Kom fpopraf ■•anib Kara) vokrifatec strci«klipar, mijalit Mnlif. tw iBit^artr iHmiiff LinMiana. hlianta cesta 0.L Priporo£« se si. občinstvu za tzvTie-vanje vsakrSnfli kleparskih 6.t\ ter pokrivanje 2 angleJkim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z ttKsi-tfMiflra simUi icmi) pm bum x izborno In plosnato opeko, lauio> cementne in streino opeka Vsa sUvblnska in galanterijsk« kle-oarska dela v priznano solidni irrriltvl. RM b haUalttl WHHL Ma\l)W IMai Poprave točno in ceao. Prondii atezpiaCflo in p*tt prtstt. Jm Ria modni otelile : za gospode : LJablJaM, Praoca Jožefa cesta S. Voja&ke In uradnl&ke 1 uniforme: ▼ najkrajšem časa. LHIKUSCH I ^apaa"Bi|awPa^B^^p*BT Ia^Hp ^a^^lla^a^^aTa^a^aaapap^B^P^Br^aTa/ 1 I Papra^laseia¥iltt|aiaMiMiiiaali«Ra Saiara, valaHaa haiiaiiiill, tako} a« »paraK bniiaaa i KS 4. 5. 6. aMaaad apamatp S. Gilatai, ▼ etaatntaaai niWa^laai atttijo t 4 rcstfvaiati klišjuS K 6- ioK 8W; ^fhifh kiaHak 1 ogHdaUmi, CopICem ttd. a 6 Kttagmj K7J0 tucat K Mo 3M &* aw|§jAMAa alaaM aa afaMaste laa tiMMM« ■—■----- R 7 50 Poiilja pa povietju. Vojno paatne poiiliatva pio* ti vposlatvl socsloi v naprej % dodatno IK ti porto. Spedjaftna trfovHu za soffnSke )elden« predmete A. VEiaaBERG, DunaJ II., Ifotafpa a^aaMiaia^raaaap sa/laVf oalalolaaL IV« Katalog* In agaaaatt ea giaa za prodajake gratia. Sloveaska tovespaadeaca. Zaatopalkl aa iftča|a> r 69/16 5. 2^84 OkHc. Dm tt. MpteMbra lili ob 10. ari dopolđae NboM pr9tt*w1\mt sMlal draftM v trwm Trta Mi P^Mvta araieeai ML ŠL MM fnlilo ok»U 1000 suhih ohellenlh smrebovlh tadjev hi okoll 100 kob. ractrov rezoneso suhega smrebovesa ino. Vae to je last »edaj nezaano kje se nahajajoćega Valaatiaia fctrarla Ia Cntft Vrka it 11. C kn okrajno sodišče na Vrhniki odd. L9 dne 12. acptctnbra 1916. ^_____ I Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato ralogo v ' i>oznib koles. MU SffOJi I ^^ ^ ^ saretfbtm la okrt j Bropatii IbzI za Kzeoi! i hffl. ' Pisalni stroji „ADLER", pUtilii stroji Brez konkurence! F. L Popper čevlji aa gaaaafe ta faaae ao aat«m naJboJj prileJhnV UM ia najboijia takoraatL NapradaJ samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Preferoofa aiica št 5. Oojatcrski Ct?lji a tarirte, tigfjesttal (t?W n