Gibanje industrijske proizvodnje v nekaterih evropskih državah zadniin letiii je bLlo inogoče ugoto-. _ v vsen evropskih državah splošni po-rast proizvodnje. Statistični podatki pa kažejo, da se je v 1. 1956 kakor tudi v pr-veni polletju 1937 stopnja porasta iudu-strijske proizvoduje v državah Zahodne Evrope nekoliko znižala. V nekaterih za-hodnoevropskih državali je bila stopnja porasta zelo nizka, tako da se je začelo govoriti o težnjah k stagnaciji go&podar- ; Stva določenih držav. | I Strokovnjaki reg-ionaln« komisije Orga-nizacije zdru/enih narodov v Ženevi so izdelali naslednji pregled giibanja indu-strijske proizvodnje v nekaterih evrop-skih državah. Indeks industrijske proizvodnje 1955—1957 (1953 = 100) Država 1954 1955 19% 1957 . I. n. trim. trim. Avstrija 155 133 158 144 149 Belgija 106 116 122 127 127 Danska 106 112 111 119 115 Fiuska 114 12? 130 142 134 Francija 111 121 134. 139 145 Zafc. Nemčija 112 129 139 145 147 Italija 109 118 128 155 135 Nizozemska 110 118 124 130 127 Norveška 109 117 122 125 136 Švedska 105 111 114 118 117 Angiija 108 11* 113 113 116 Jugoslavija 115 134 147 151 165 Pov pr eč no te države 109 120 125 129 131 Ta pregled gibanja industrijgke proiz-¦?odnje kaže, da je bila doSežena naj-rišja stopaja porasta industrijske proizvodnje v Jugoslaviji. Znaten porast industrijske pioizvodnje so zaznamovali tudi v Avstri-ji. Izrcdno nagel napredek zabodiiouem-ške industrije v povojnih letih se je za-ie\ zmanjševati v 1. 1956. No, ne glede na to je stopnja porasta zahodnonemške in-dustrije ostala še vedno med najvišjimi. Sorazmerno hiter vzpon industrijske proizvodnje v zahoduoevropskih državah t prvih povojnih Ietih je bil oiuogočen s posredovanjem države. S tako obsežniui in daljnosežnim posredovanjem države v gospodarstvu pa se mnogi v vseh teh dr- iavah niso strinjali. Večinoma od začetka korejske vojne, a nato od prvili mesecev ' !T>3, je prišlo do vrste poskusov, da bi imezne ukrepe državnega posredova- :,,j odpravili, da bi zožili obseg planira- nja, zrnanjšali stopnjo obdavčenja, poseb- Bo dobička itd. Ker so taki ukrepi zelo pogosto vodili k opuščanju načela >pcli- tike popolne zaposlenosti«, so redno nale- lcli na nasprotovanje delavcev. Stavke de- ldvcev v vrsti zahodnoevropskih držav v žadnjdh letih po svojem obsegu niso za- ostajale za tistimi v času krize od 1. 1929 1. 1953. V spopadu z realnim stanjem iri. a predvse-in z odporom delavcev, je !r> do različnih kompromisnih odloča- V nekaterih državah še naprej vztraj- poskušajo spremeniti sistem ufavnava- in usmerjanja gospodarstra. V večini zalKxliH>evropskih držav je iz-voz imel pomemben vpliv na gibanje go-spodarske konjukture industrijske proiz-vodaje. Vse pa kaže, da je bila domača kreditna politika eden iznied najvažnejših fiiniteljev v tem pogledu. V težnji, da bi zatrli inflacijske tendence in stabilizirali valuto, so se v vseh zahodnoevropskih .4..... ,v..» jv>uui uutrepov, ju so vplavaii na tlvig obreslne mere in zoževanje obsega kredita. Naravno je, da so taki ukrepi vplivali na iloločeno zmanjšanje investi-cij, porečanje brezposelnosti, s tem pa tu-di na aplahnjevanje gospodarske koojuiak-ture, V naša državi se je po 1. 1953 začelo obdobje hitrejšega industrijskega Tzpona. Tako je v 1. 1954 porasla naša industrij-ska proizvodnja za 14 odstotkov, -y 1. 1955 za 16 odstotkov, a v 1. 1956 za 10 odstot-kov. Izjemno nagel razvoj industrijske proizvodnje v minulih mesecih 1. 1957 (za približno 18 odstotkov v prvi polovjci le-iošnjega leta v primerjavi z enakini raz-dobjem lanskega leta) kaže, da so hili pri nas tistvaijeni pogoji za dolgoročnejši in stabilnejši napredek na tem proJzvodJaeni področju. S. B.