Primorski c novink Poštnina plačana v gotovini nA Abb. postale I gruppo tiGlia OU lir 25. APRIL TRST, nedelja, 25. aprila 1971 Leto XXVII. Št. 97 (7885) D ANES PROSLAVLJAMO 25. april, dan, ki nam je ob koncu druge svetovne voj-Prinesel zmago odporniških ^ nad nacifašizmom v Italiji. a snaga ni bila ne lahka in 15,0 enostavna. Potreben je bil bapor vseh plasti italijanskega bbroda, da je bil izvršen obra-p1 z režimom, ki je domala s terorjem dušil vsako '-•bilko demokracije in svobo-f®> nas, Slovence, ki smo tar krat trpeli pod njegovo peto, f* je poleg vsega najbolj o-krutno vsestransko zatiral. Ko se je fašistični prisili pri-bfn&la še nacistična okupacija, Je v zavesti italijanskega jndstva utrdilo prepričanje, ka-e skrajni čas je že, da pome-2 * diktatorskimi strukturami, 7* j^ je ustvaril fašizem zato, r8 bi očuvai oblast vodilnemu ltalijanskemu razredu. Ta boj se je uspešno zaključi Predvsem zavoljo široke aik-jske enotnosti marksističnih, •ptoliških, laičnih in ostalih T^hokraUčnih sil. Te resnično ^beljubne sile so se odločd-za izgradnjo demokratične .Pravične družbe za itaJijan-J/®8 delavnega človeka. Toda f^Adi konservativnih pritiskov mednarodnih vplivov se po-italijanski razvoj, žal, ni J*®0 uravnaval po zmagovitih odporniškega gibanja, "kateri — konservativni — tivZjoči krogi, ki so, žal, še tini ° vraš6eni v tkivo nacdo-ajn©ga telesa, ohranjajo pri ‘ v)jenju fašistične ostanke, da g ^ Jih mogOi poslužiti, če bi za to pokazala potreba. Prl-®r decembrske fašistične pro-i.,.,acije v Trstu — da izmed liii k' ^ 86 dogajajo v Ita-g^’ mnenimo nam le najbližje-~~ to najbolje potrjuje. Sl^a Ekstremizem je za i talij an-demokratično ureditev tuje ^ najbolj nevaren ter 0fa ,Zato nevzdržna razlaga o si st°inosti dveh nasprotujočih ekstremizmov, enako nevar-ne Za italijanske demokratlč-t„. Ustanove. Kdor oznanja ra r18 stališča, v bistvu podpi-Ve®®isti|čne sile ter s tem po-bEvamost, ki nam obetavno preti z desne. gj^pdki v zadnjih mesecih 4at.b®tazaU> da poskuse desni-ho "j Prekucništva material-m j?1 moralno podpirajo vpliv-žaw 111 Etrufcture v naši dr-laftw.Gre. 28 pojav, ki bi ga m v Pomerjali z ledeno go-fa^^Ere manjši del (izrazito bjo Plava nad vodo, pod Vati m VSe tist°, kar je konser-sprJ?ega in ne pristaja na be Ki jih demokratič- rnajJj6 hočejo doseči z refor- Vemite+na stanovanjskem, lunina .^tnem, zdravstvenem in drugih področjih. levica pa ne preje-P°dpor od nikogar. v fašističnih nasdlstev btii 4U' -Milanu, Reggdo Cala-VI ’. A(luila in drugje po drža-, Jasno kažejo, do obstaja nevarnost za razvoj Takšni ne- varnosti se učinkovito postavljamo po robu z ustanavljanjem enotnih odborov proti fašizmu in zatiranju. Uresničevati moramo tisto idejno narodnoosvobodilno širino, ki je u-sposobila odporniško gibanje, da je premagalo fašizem vojaško in politično. Izkušnje izpod fašizma in še danes občutne njegove posledice za naš gospodarski to kulturni razvoj pa narekujejo vsakemu Slovencu, da se že zaradi lastnega obstoja — ne glede na svetovnonazorsko pripadnost — vključuje v takšno protifašistično snovanje, ki smo mu v zadnjem času priča po vsej državi in tudi v naših krajih. Pri tem nam je v zadoščenje, da mlada generacija razume, čeprav je v šoli tega niso naučili dovolj, kako odporniška misel ni prenehala živeti z dnem, ko je utihnilo orožje, ta se obenem zaveda, da se mora ta misel krepiti ter zbirati ljudi v boju s sovražniki naše ustavne ureditve, ki smo ji temelje položili v osvobodilnem gibanju. Zato se danes po eni strani spominjamo zmagovitega 25. aprila 1945, a hkrati tudi dolžnosti, ki nam jih kot demokratom to borcem za družbeni napredek nalaga sedanji položaj. SLOV ENSK* 1- P c' s V rr 7» 7 VEŽA’ tm S dri Urim<***<« d tvritom * ?•* BODIMO BUDNI! TPVTlMlI P ITT ITI litin a mu ruiiiia U MOSTE! CITTi! Slovenska prosvetna zveza je pod okriljem Enotnega odbora proti fašizmu in represiji izdala pred praznikom osvoboditve in odporniškega gibanja lepak, s katerim poziva na budnost proti nevarnosti oživljanja fašizma MEDTEM KO PRIČAKUJEJO IZSTRELITEV TRETJE KOZMIČNE LADJE Priključitev in odklop v vesolju Vesoljci opravljajo vrsto zahtevnih znanstvenih raziskav - Veliki odmevi sovjetske vesoljske odprave v V. Britaniji ■ Morali bodo ustvariti na postajah težnost umetno MOSKVA, 24. — Polet saljuta ta sojuza se nadaljuje po predvidevanjih. Danes zjutraj so vesoljci opravili več poskusov, da bi sojuz priključili saljutu, kar jim je tudi uspelo, nekaj, časa potem pa sta se obe ladji spet oddaljili druga od druge. Sa-ljut in sojuz letita v neposredni bližini in tako postaja vedno bolj jasen načrt Sovjetov, da zgradijo v vesolju večjo orbitalno postajo. Po neuradnih vesteh, naj bi danes izstrelili iz Bajkonura še eno ladjo s človeško posadko. Ta nova izstrelitev bi lahko zaključila serijo, ni pa izključeno, da bi Sovjeti imeli še kai za bregom. Po istih neuradnih vesteh, ki se jih seveda ne more Dreve-riti, naj bi bilo število izstrelitev še večje. Poleg sojuza 10 bi lahko izstrelili še sojuz 11. 12 in 13. Govori se tudi o imenih vesoljcev, ki bi se teh poletov udeležili: Pavel Popovič, id je bil leta 1902 na vostoku 4, 0 Valeriju Bikovskem, ki je bil leta 1963 na vostoku 5 z Valentino Tereškovo, o Vitaliju Sebastijanovu, človeku, ki je bil IB dni na sojuzu 9 skupaj z Adrijanom Nikolajevim. Sovjetska tlškovna agencija TA SS je popoldne pojasnila, zakaj so odložili televizijske oddaje iz vesolja: posadka sojuza 10 je bila preveč zaposlena to se ni mogla posvetiti televizijskim gledalcem. kov so preizkusili priključitveni mehanizem, ki tona tudi več e-liektronskih delov, da bi olajšali Človeško delo. Zdi se, da so bili ti prvi stiki le preliminarnega značaja, ker Je saljut ladja novega tipa to se še ne ve kako bo na priključitev reagirala. Vesoljci od 11.30 (po italijanskem času) počivajo in bodo spet začeli delati ob 18. uri ko bo vesoljska ladja spet lahko sprejemala radijske oddaje lz Sovjetske zveze. Poveljnik sojuza 10 Vladimir Ša-talov je nekoliko popravil ladjin tir, verjetno, da bi se še bolj približali saljutu. šataiov, Jelisejev in Rukavišniikov so začeli z resničnim »vesoljskim delom* s tem, da so vadili osnovne manevre za zgraditev orbitalne postaje, se pravi, da so vadili bližanje in priključitev. Zdi se, da je priklju-či-tveoi mehanizem popolnoma nov. To naj bi bil prvi sad pogovorov med Sovjetsko zvezo in ZDA, ko so govorili o možnostih rešitve ponesrečenih vesoljcev. Prvi korak za to, naj bi bil standardni mehanizem, ki bi dovoljeval pri ključitev med ladjami dveh različnih držav. Ni izključeno, da za dokončno priključitev čakajo na prihod tretje ladje, katere posadka naj bi imilHllimmilllliin.....................................................................................................................................................................im..........................................mi.iiiiiiiiimii MOGOČNA DEMONSTRACIJA V VVASHINGTONU Četrtmilijonska množica V Rimu bo danes zasedanje partizanskih poveljnikov proti vojni v Vietnamu lustava vietnamskih partizanov na čelu povorke Povratniki iz Vietnama vrnili odlikovala WASHINGTON, 24. - četrt milijona ljudi je prehodilo danes ulice središča Washtagtona ter se ustavilo na zborovanju pred sedežem kongresa, da bi izrazili svoj protest proti ameriški udeležbi v vietnamski vojni. Red v povorki so zagotovili demon stranti sami z brezhibno organizirano redarsko službo. Redki po iicaji so sledili povorki jz primerne razdalje. Ogromna množica se je že v preteklih dneh začela stekati v Wn-sihington iz vseh držav ZDA. Še sinoči se .je pred Belo hišo zbralo na stotine povratnikov iz Vietnama, ki so odmetali preko ograje okrog predsedniške palače o-dlLikovanja, ..ki so jih dobili zaradi udeležbe v vojni. Kup drugih medalj pa so dali v na jlonsko vrečo, kot jih v Vietnamu uporabljajo za trupla umrlih, ter jih poslali kongresu. Na stotine častnikov se je zbralo v neki vvashtagtan-ski cerkvi, kjer je bila žalna maša za padle v Vietnamu. Častniki so prišli oblečeni v civilno obleko, ker so .jim vo jaške oblasti prepovedale, da bi se udeležili manifestacije v uniformah. Množica, ki se je zbrala na današnji povorki, na čelu katere so nosili zastavi ZDA in južnoviet-namske osvobodilne fronte, je bila zelo heterogena: prevladovala je mladina, bilo pa je tudi mno- go starejših in priletnih ljudi, kot tudi otrok. Nekatere matere so vzele s sabo otroke v vozičkih. Pred kongresom je povorko pozdravil načelnik demokratske skupine senata Mike Mansfield, ki je v kratkem nagovoru pozval predsednika Nixona (ta se je danes previdno umaknil na week-end v Čamp David), naj določi točen datum za umik vseh ameriških sil iz Vietnama. Senator Hartke, prvi podpisnik zakonskega predloga, ki predvideva takojšen umik čet ZDA iz Indokine, pa je dejal, da se ameriški narod zaveda, da prisotnost ZDA v Vietnamu traja že predolgo, da je bilo že preveč krvi prelite, da so Američani zakrivili že preveč grozot in da je torej skrajni čas da odidejo iz Vietnama. Današnja demonstracija je zaključila teden protesta proti vietnamski vojni. Prihodnji teden pa se bo začel novi val protestov, ki pa bo menda imel bolj hrupen značaj. Organizatorji nameravajo med drugim pritegniti pozornost javnega mnenja s tem, da v urah največjega prometa blokirajo ulice mestnega središča. Demonstracije proti vojni so bile tudi v drugih mestih. Najbolj masovna je bila v San Franciscu, kjer se je zbralo več desetin tisooev študentov, delavcev in sindikalistov. PO VSEJ ITALUI PROSLAVE DNEVA OSVOBODITVE Na zasedanju ho govoril predsednik vlade Colombo o odporniškem gibanju Včeraj velika proslava v Milanu ■ Sprejem zlatih odlikovancev pri Saragatu RIM, 24. — Po vsej Italiji to v teh dneh tvefane proslave obletnice osvoboditve, proslave odporniikega gibanja, na osnovi katerega je zrasla sedanja demokratični Italija. V Rimu bo jutri v Campidogliu tretje vsedržavno zasedanje partizanskih poveljnikov odporniškega gibanja. Na tej svečanosti bodo prisostvovali partizanski komandanti, družinski člani padlih borcev, odlikovani z zlatimi medaljami odporniškega gibanja, poslanci in senatorji, predstavniki oblasti, kulture, novinarstva ter občine odlikovane za vojaške vrline. Po pozdravu župana bo imel u-radni govor predsednik vlade Colombo. Danes pa je stalni protifašistični odbor v Milanu priredil veliko svečano zborovanje ob obletnici osvoboditve. Na tisoče udeležencev se je zbralo ob 16.40 pri Porta Venezia, od koder so šli proti središču mesta. Prisotni so bili lokalni parlamentarci, sindikalisti ter predstavniki partizanskih enot. Na čelu je šel milanski župan Agnasi ter župani pokrajine. Občinski stražniki so nosili zastave vseh sodelujočih občin, demonstranti pa so nosili napise: »Dovolj s fašističnimi provokacijami*, »MSI izven zakona*, »Branimo republiko*, »Za fašizmom se skrivajo gospodarji*. Zanimiv je bil napis: «La Mazza del Governo colpisce solo a sinistra*, ki se očitno nanaša na milanskega pre- “-vna nevarne ®®taokracije. """"..muimiiim.ii...mm...mm.. Oiaban De/mas zaključil obisk v Jugoslaviji Skupno poročilo o razgovorih - Podobna stališča o najvažnejših mednarodnih vprašanjih ■ Mitja Ribičič povabljen v Francijo lOd našega dopisnika) i^OGRAD. 23.-0 uradnem u l^sncoskega premiera Cha-rjlj ^Imasa, ki je po razgovo-^^ogradu včerai in danes Skopje, Zagreb in Ljub-So danes popoldne izdali s° v?, sporočilo, ki poudarja, da Sa^pTr^čni razgovori v ozračju in prisrčnosti zajeli ev-hjeg8 vDrašanja, probleme Sred-d^ktno111 Bližnjega vzhoda ter In-Ugašanja gospodarskega vbraša na svetu in dvostranska 6q i2rn'18- V razgovorih je prišla dpv d:/'a- velika podobnost pogle-^hjih °®E?vnih mednarodnih vpra-sta / Glede evropskih vprašanj bost ? strani izrazili pripravlje-F,' a, .nadaljujeta prizadevanja za octa”Can'e naPel°stl‘ v Evropi, Hi jnPrav° blokovske razdeljeno-ti.ajen Za- zaB°tovitev pogojev za ®li Sv.rnir- Obe strani sta potr-Edvjgj. K). Privrženost načelom ne-stJ' ne vmešavanja v no- tranje zadeve drugih in spoštovanja suverenosti ter pripravljenost, da prispevata k pripravam za sklicanje evropske konference o varnosti. Po oceni zastopnikov obeh držav je položaj v Sredozemlju nevaren za svetovni mir. Francija in Jugoslavija se zavzemata za razvoj čim bolj vsebinskega in vsestranskega sodelovanja med državami na Sredozemlju in sodita, da je treba krizo na Bližnjem vzhodu rešiti na miren način ob spoštovanju resolucije varnostnega sveta OZN. Obe strani sta prav tako prepričani, da je vojni v Indokini mogoče napraviti konec samo s pogajanji, ki naj o-mogočijo narodom tega področja, da brez tujega vmešavanja sami odločajo o svoji usodi. Obe strani sta izrazili svojo pripravljenost, da delujeta za krepitev in razširitev vseh oblik sodelovanja * državami v razvoju. Pii proučevanju dvostranskih odnosov so zastopniki Francije in Jugoslavije potrdili željo po nadaljnji krepitvi medsebojnega sodelovanja na vseh področjih ta še posebno na gospodarskem, kjer je še veliko neizkoriščenih možno sti. y tej zvezi so med razgovori proučili nekatere načrte, katerih priprava je že precej napredovala ta ki ba jih lahko v kratkem dokončno izdelali. Ugotovili so tudi obstoj ugodnih pogojev za skupne naložbe v jugoslovanskem gospodarstvu. Proučili so nadalje nekatere aktualne finančne in kreditne probleme ter izrazili željo po nadaljnjem razvoju kulturnega in znanstvenega sodelovanja. Skupno poročilo na zaključku z zadovoljstvom ugotavlja veliko koristnost sedanjih srečanj in razgovorov med vodilnimi državniki obeh držav. Soglasno je bila izražena želja, da se ta praksa nadaljuje tudi v bodoče ter da pride do izmenjave mnenj o vprašanjih skupnega interesa v duhu prijateljstva in medsebojnega ra zumevanja, kadarkoli je to potrebno. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je z zadovoljstvom sprejel povabilo, da uradno obišče Francijo. Datum obiska bo določen po diplomatski poti. Med obiskom v Skopju, Zagrebu in Ljubljani se je francoski premier Chaban Delmas skupaj z zunanjim ministrom Schumannom razgovarjal z uglednimi osebnostmi treh republik. Podobno kot v Beogradu je v teh razgovorih pri šlo do izraza tradicionalno prijateljstvo med francoskim ta jugoslovanskimi narodi. Francoski mi-inistrski predsednik je ob vseh priložnostih poudaril pomembno vlogo, ki jo ima Jugoslavija ne le v Evropi, ampak na svetu. Skupaj s svojimi sodelavci je francoski premier danes opolnoči od potovai z letališča na Brniku v BOŽO BOŽIC fekta Mazzo in na njegovo poročilo vladi, o katerem je bilo toliko polemik. Na Trgu Duomo je govoril Riccardo Lombardi, ker je bil predsednik poslanske zbornice Pertini zadržan zaradi resne obolelosti svojega družinskega člana. Poslanec Lombardi je v uvodu svojega govora omenil dogodke iz 1919. leta, ko so škvadristi najprej požgali sedež lista »Avanti*, nato pa so zasedli palačo Marino. Od tu so odkorakali proti prefekturi, kjer jih je čakal oblečen v nočno srajco in s plaščem povrhu prefekt Lusignoli ter je te kriminalce pozdravljal na balkonu. Če nekdo misli, da bo lahko ponovno prišel na balkon in da mu bodo ploskali, se bridko moti. Lombardi je nadaljeval, da je odporniška Italija porazila fašizem ter da sedaj ne zaskrbljujejo nasilni škvadristi, saj je «fašlzem strahopetnost*. Toda oživljeno delovanje škvader sovpada z delom različnih sil: raznih krogov sodišča, policije, gospodarskih krogov in onih, ki so bili v SIFAR. Vlada mora jasno povedati, kaj meni, ko govori o republikanski zakonitosti in o tem, da bo preprečila vse prevratniške manevre. Ni dovolj kričati, da se ne bomo vrnili nazaj, temveč je treba iti naprej, treba je prenoviti demokratični ustroj protifašistične Italije. Za razliko od preteklih let predsednik republike Saragat ob jutrišnji proslavi osvoboditve ni priredil v Kvirinalu tradicionalnega sprejema na čast udeležencev odporniškega gibanja, temveč je povabil vse odlikovance z zlato medaljo, poveljnike polkov in drugih vojaških oddelkov, župane in predstavnike padlih. Proslava je imela značaj 50. obletnice, ko so prenesli truplo neznanega vojaka na »Oltar domovine* v Rimu. V svojem govoru je Saragat dejal, da gre za počastitev enotnosti domovine. Nato je govoril o stoletju enotnosti Italije, o proslavi 50-letnice spomenika neznanemu vojaku ter končno o odporniškem gibanju, ki predstavlja najvišjo vrednost politične demokracije kot jamstva za svobodni razvoj v pravičnosti in v svobodi. Saragat je obširneje govoril o pomenu pojma domovine, ter je dejal, da domovina zahteva resnost in delavnost. Satailov, Jellaajev ta RukavLšni- nadzorovala potek celotne operacije. PoJiet sojuza 10 je že 17. s človeško posadlko v zgodovini sovjetske kozmoraavtike. šataiov in Jelisejev sta v vesolju že tretjič. Vsalkokirait sta letela skupaj. Časopis4 govorijo o VLadlmiru ša-talovu kot o dobrem poveljniku. Piše «Kamsamolskaija pravda«: »šakalov Je miren človek, vesoljec z veliko Izkušnjo, ki meni, da njegova starost 43 let, ne predstavlja nobene ovire pri bodočih vesoljskih poletih«. Zdi se torej, da se mu obetajo še drugi vesoljski podvigi: dolga bivanja na kozmičnih orbitalnih postajah ter poleti na Luno. Alekseja Jelisejeva pa predstavljajo v glavnem kot odličnega tehnika, ki se v vesolju počuti kot doma. Tudi o njem pravi «KomisomolskaJa pravda«, da je eden od najbolj izkušenih sovjetskih kozmonavtov. O Nikolaju Rukavnišnikovu se govori, da je pravi genij, kar zadeva «vesolj-sko gradbeništvo«, kot bi lahko Imenovali novo znanost o postavljanju vesoljskih postaj, šataiov mu je med poletom v šah očital, češ da bi hotel spremeniti hladilnik v sesalec za. prah. Sojuzi imajo na krovu vse mehanizme za priključitev, sojuz 10 pa bi lahko imel tudi varilni aparat, takšen, kot ga je uporabil Valerij Kubasov na sojuzu 6, ko se je vadil variti v vesolju. Po navadi pri priključitvi samo povežejo električne žice in imajo eno samo vesoljsko ladjo. Za postajo, ki bi morala ostati v vesolju dalj časa, pa menijo Sovjeti, da bi bilo boljše posamezne dele zva-,riU *Vest o novem sovjetskem vesolja skem podvigu je sprožila val komentarjev tudi v Veliki Britaniji. Poudarjajo, da bi postavitev vesoljske postaje s tremi vesoljci na krovu, pomenila velik napredek v vesoljski tehnologiji. To je seveda podrejeno dejstvu, kot pravi ravnatelj radio astronomskega observatorija v Jodrell Banku, sir Bernard Lovell, da Šatalovu, Jelisejevu in Rukavišnikovu uspe poskus, da se preselijo iz svoje vesoljske ladje v soljut. Če bi se to uresničilo, bi sovjetska vesoljska tehnologija prehitela, ameri-kansko vsaj za dve leti. Po Lovel-lovem mnenju bi vesoljci v orbitalni postaji lahko opravili nekaj ■stvenih in tehničnih poskusov, ki jih je nemogoče opraviti na Zemlji. Na primer, če bi kozmonavtom uspelo priti v saljut, bi lahko mnogo bolje opravili razna astronomska opazovanja kot na Zemlji, ker na našem planetu opazovanja moti atmosfera. To so sicer že naredili tudi Američani, vendar samo z avtomatskimi sateliti, kjer ni bilo človeške posadke. šatalovo, Jelisejevo in Ru-kavišnikovo bivanje v vesolju bi dovolilo poglobitev nekaterih a-spektov vesoljskega zdravstva. Do sedaj so na tem polju najbolj napredovali prav Sovjeti. Vesoljsko zdravstvo sedaj ve, da daljše bivanje v breztežnem pro- Molise, pa se je ustavil rdeč avtomobil, iz katerega so izstopile štiri osebe. Najprej so mladince zmerjali, nato pa je eden izmed napadalcev potegnil samokres »berretta* kalibra 22 ter izstrelil 29 nabojev. V noge je zadel mladega Simelija, katerega so morali kasneje operirati. Kljub pozni nočni uri, se je takoj zbrala večja množica ljudi, zaradi česar so se štiri napadalci morali zateči v bar, kjer so razbili zadnja vrata in sta dva zbežala, policija pa je prejela Antonia Bondiana in Antonia Zec-chinija. V rdečem avtomobilu so našli kose verig, palico z žico v sredini ter nož z rezilom dol gim 15 cm. Zecchini je bil 1968. leta že prijavljen v Pescari zaradi sodelovanja pri tatvini ter naslednje leto. ker se je upiral javnemu funkcionarju. Policija nadaljuje preiskavo v zvezi s številnimi bombnimi atentati, do katerih je prišlo v Milanu v preteklem tednu. Izvedli so 40 preiskav na domovih in na sedežih raznih organizacij ter zaslišali številne osebe. štoru lahko povzroči poškodbe mišičevja, ožilja ta tudi na okostju. Zdi se tudi, da se v vesolju organizem prej postara. Kaže, da je edina mogoča rešitev tista, da ustvarijo umetno težnost na krovu vesoljskih postaj, da bi omogočili vesoljcem življenje v okolju, ki bi bilo vsaj delno podobno zemeljskemu. Zaostritev odnosov med Indijo in Pakistanom NOVI DELHI, 24. — Pakistanska vlada je sklenila, da bo umaknila svoje konauliamo predstavništvo v Kalkuti s pojutrišnjem dnem. Istočasno je zahtevala naj Uidi Indija zapre svoje toonssuOiaime urade v Daki. Medtem Je indijski visoki komisar (veleposlanik) v Islamabadu že odpotoval v domovino, kjer se bo posvetoval z indijskimi državnimi voditelji glede zaostritve odnosov s Pakistanom. Sklep pakistanske vlade, da odpokliče svoje konzularno predstavništvo v Kalkuti je pripisati silovitim manifestacijam indijskih demonstrantov, Id so preprečili pakistanskemu predstavniku, da bi prevzel dolžnosti namestnika visokega komisarja po prestopu prejšnjega konzula v vrste vahodnobengalsklh upornikov. Moro odpotoval v Afriko RIM, 24. — Zunanji minister Moro je danes ob 13.50 odpotoval z letališča Ciampino v Dakar, od koder bo pričel svoje potovanje Po petih afriških državah: Senegalu, Slonokoščeni obali, Gani, Nigeriji in Demokratični repuhhki Kongo. Moro se bo vmdl v Rim 2. maja. Slovenija šteje 1.725.088 prebivalcev LJUBLJANA, 24. - Prvega a-prila je bilo v Sloveniji stalnih prebivalcev 1,725.088, gospodinjstev 515,716, stanovanj 479.390. Te podatke je uredništvo »Dela* izvedelo na Zavodu za statistiko SR Slovenije, so pa le začasni, saj bodo natančni podatki znani šele prihodnje leto, ko bo 200 ljudi še enkrat temeljito pregledalo 35 ton popisanega gradi'”. Možne so namreč manjše korekture zaradi spodrsljajev popisovalcev. Zanimiv je podatek, da je zdomcev 49.563. Omeniti je treba, da v številko stanovanj niso všteti vikendi in zasilni prostori, v katerih prebivajo ljudje. MOSKVA, 24. - Agencija TASS sporoča, da je danes zapustil Sofijo generalni tajnik KP SZ Brež-njev, kjer je prisostvoval 10. kongresu bolgarske partije. Milanu Nova provokacija Fašisti streljali in ranili mladinca MILAN, 24. - Preteklo noč je večja skupina mladincev lepila po Milanu plakate v zvezi z današnjo proslavo osvoboditve. V Ul. Šataiov, Jelisejev in Rukavlinlkov ne TRŽAŠKI DNEVNIK TRŽAŠKA POKRAJINA V POČASTITEV SPOMINA PADLIH V ODPORNIŠTVU, DEPORTIRANCEV IN PREGANJANCEV, VABI PREBIVALSTVO, DA SE UDELEŽI DANES, 25. APRILA OB 10,30, PROSLAVE OBLETNICE OSVOBODITVE V RIŽARNI PRI SV. SOBOTI NACIONALNEM SPOMENIKU. ZADNJA PREMIERA SG V SEZONI 1970/71 Lepa uprizoritev Brancatijeve satirične komedije «Raffaele» Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Naslovno vlogo je s prepričljivo igro podal Silvij Kobal Režija Jose Babič - Mnogo aplavzov in cvetja i vse s predvajanjem tudi italijanskih del funkcijo posredovalca med dvema kulturama, po drugi strani pa se je njegova uprizoritev srečno ujela z dvema pomembnima datumoma, 25. in 27. aprilom, ko italijanski in slovenski nairod praznujeta obletnici svojega protifašističnega upora. Komedija «Raffaele» je namreč satira na fašizem in na vse tisto, kar je bilo in kar po logiki dstaja trajno v njem v ideološkem smislu puhlega in plehkega, v formalnem pa smešnega, je pa tudi satira in tragikomedija obenem na račun tiste plasti v narodnem občestvu, ki jo pooseblja slabič Raffaele in ki je tudi proti svoji volji in zato da Slovensko gledališče je sinoči predstavilo v Kulturnem domu svoje zadnje delo na letošnjem repertoarju, komedijo Vitaliiama Brancati ja «Raffaele». S tem delom je MiHliffiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiminiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANAŠNJE PROSLAVE Kakor smo že včeraj pripomnili, Je Mošnja proslava 26. obletnice osvoboditve Italije bolj pomembna ki občutena kot v prejšnjih letih zaradi nevarnega porajanja fašizma in podvigov fašističnih tolp. Osrednja uradna svečanost bo danes Ob 10.30 v Rižarni, kjer bodo položili vence predstavniki dežele, pokrajine, občin in raznih organizacij. Po kratkem nagovoru predsednika pokrajine, ki je dala pobudo za proslavo, bo govoril zastopnik vlade posl. Toros. Z uradno proslavo je združena tudi manifestacija, ki jo organizira enotni antifašistični odbor. Ob 9.30 se bo s Trga Ulplano razvila po mestnih ulicah in trgih kolona avtomobilov do Trga Vaimaura, od koder bo krenil sprevod na svečanost v Rižarni. Kdor ima avtomobil naj se priključi avtokoloni. V Miljah bo proslava okrog 12. ure. Govorili bodo vsedržavni tajnik demokrščanske mladine Pignat-ta, Bruno Steffč, Lucijan Volk in župan Gastome Millo. Popoldne bo v Prosvetnem domu na Opčinah velik ljudski antifašistični shod, ki ga organizirata Slovenska prosvetna zveza in Zveza partizanov ANPI. Govorila bosta Vladimir Kenda in Arturo Ca-labrla, nato bo sledil kulturni spored. Župani in predstavniki svetovalskih skupin bodo položili vence k spomenikom padlim v devinsko -nabrežlnskl, v repentabrski in v mil jaki občini. Pred uradno proslavo bodo v Rižarni, na pobudo KD, žalni o-bredi za pokojne (katoliški, pravoslavni in judovski). Včeraj popoldne so člani tržaškega občinskega odbora in občinskega sveta položili vence k spomeniku padlim pri Sv. Justu, v Ul. M. D’Azeglio, v Ul. Ghega, na strelišču na Opčinah in k spomeniku bazoviških žrtev. Sekcija KPI na Greti bo danes počastila padle borce tega okraja. Ob 9.30 se bodo udeleženci zbrali na Trgu Bonomea, od koder bo odšel sprevod, ki bo ponesel venec k spomeniku padlim. Vabimo odrasle in mladino, da •e udeležijo današnjih proslav. * * * Občina javlja, da bo Rižarna odprta v dneh 25. in 26. t.m. od 8. do 18. ure. PO DVODNEVNI RAZPRAVI Zaključena sindikalna konferenca o problemih tržaškega pomorstva CGIL in CISL nista sodelovali zaradi {pritiska od zunaj»? - Poslovni krogi obsojajo sklep CIPE o preosnovi tržaškega ladjedelstva Konferenca o pomorstvu, ki sta jo organizirala Delavska zbornica in njen odsek za statistična in gospodarska preučevanja, se je včeraj zaključila. V razpravo o petkovih poročilih so na včerajšnjem zasedanju posegli nekateri predstavniki krajevnih poslovnih krogov, tako predsednik Neodvisne ustanove za tržaško luko Franzll, odv. Morpurgo, glavni ravnatelj luške u-stanove inž. Colautti, pokrajinski tajnik PLI dr. Trauner, predstavnik vodstva Delavske zbornice Fra-giacomo, predstavnik Juntor Cham-ber dr. Favaretto, podpredsednik tržaškega velesejma dr. Gambassi-ni, tajnik sindikata pomorščakov pri Delavski zbornici Tainer, predsednik Tržaškega Lloyda inž. Bartoli in drugi. Govorniki so v glavnem soglašali s stališči, ki so jiih v petek zagovarjali.predavatelji dr. Simon- ______________________________j SPD »TABOR* ZVEZA PARTIZANOV OPČINE Danes, 25. aprila 1971, od 15. ure dalje bo v Prosvetnem domu na Opčinah PROTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA ob 30-letnicd ustanovitve OF v Sloveniji (27. aprila 1941) in splošni vstaji v severni Italiji (25. aprila 1945). Po pozdravnih govorih V. Kende in A. Calabrie bodo nastopili: ■— Pevski zbor iz Trebč — Pevski zbor Tabor z Opčin — Recitatorji in «Canzoniere triestino* — Zvečer ples na prostem. Kioski z domačim vinom ter čevapčiči in kraškim pršutom. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani cini, PlccoM, dr. Fabrlcci in Cor-sl. Poudarili so, da je bila Trstu z znanim ukrepom medministrskega odlboma za gospodarsko načrto-vamje CIPE storjena huda krivica, ki bi Jo morda še vsaj delno popravili, če bi ladjedelnico Sv. Marka usposobili za nadaljnjo proizvodnjo novih ladij. Svetovna konjunktura v ladjedelstvu bd bila namreč za takšno preosnovo, ki bi bila resnično koristna za Trst v sedanjem trenutku primerna in u-godna. Trstu je bila poleg tega ob ukinitvi ladjedieisfce dejavnosti obljubljena nova industrijska pobuda, ki naj bi zvlekla celotno tržaško gospodarstvo iz krize: v resnici pa do te pobude ne le da doslej ni prišlo, temveč tudi nikjer na obzorju ni zaslediti znakov, da bi bila ta rešitev za tržaško ekonomijo morda v pripravi ali v fazi preučevanja. Ob zaključku zajedanja je vsem odgovoril, y§£državni tajnik UIL ar... Simonami, .glavni tajnik Delavske zbornice dr. Fabrlcci pa je naglasil, da sta drugi dve sindikalni organizaciji, CGIL in CISL, ki nista sodelovali pri dvodnevni konferenci, napačno obvestili javnost o razlogih za svojo odsotnost. Delavska zbornica ju je že septembra lani povabila na sodelovanje, obe organizaciji pa sta zavlačevali s pristankom, in to tudi po tem, ko jima je Delavska zbornica sporočila, da je pripravljena organizirati konferenco tudi brez njunega sodelovanja. Sprva je bil za zasedanje dotočen mesec marec, zbornica pa ga je prenesla na april prav zato, da bi dala CGIL in CISL novo možnost za pristanek. Vse daje misliti, je zaključil glavni tajnik CCdL, da CGIL in CISL nista pristopili zaradi pritiska od zunaj, saj se to da sklepati tudi po ustreznem zadržanju vsedržavnih organizacij CGIL in CISL. zadostilo po eni strani svojemu programskemu načelu, da opravlja zadosti svoiim malim špekulacijam in da si zagotovi ljubi mir pripravljena upogniti hrbtenico in postati bedno, smešno orodje puhlih oblastnikov. Prav na koncu Brancati Raf-faela sicer razniči v moralnem smislu, obenem pa hoče povedati, da so ljudje njegovega tipa latentna nesreča in nevarnost, ker so po svojem značaju vedno pripravljeni u-pogibati hrbtenico in služiti nasilju in neumnosti. Komedija je zasnovana in napisana v realističnem okviru sicilijanskega miljeja, se pa Brancati spušča tudi v filozofska razglabljanja. Prirodino je, da laihko zato tako delo najbolj uspe v izvirniku in da v še tako čistem in tekočem prevodu v marsičem izgubi na svoji folklorni sočnosti. Vendar je treba reči, da je predstava v izvedbi našega gledališkega kolektiva in v režiji Jožeta Babiča bila učinkovito podana in da so se igralci izvrstno vživel v svoje vloge, kar velja v prvi vrsti za Silvija Kobala, ki je mnogim svojim lepim stvaritvam v letošnji sezoni dodal s svojim Raf-faelom še en pomemben umetniški dosežek. Ostale važnejše vloge so z vidnim uspehim interpretirali Anton Petje (federale), Jožko Lukeš (prečastiti Luigi), Stane Starešinič (Gio-vanind), ki .je tudi izvajal povezovalne pesmi na temo odporništva, Lidija Kozlovičeva (Agostina), A-lojz Milič (Giuseppe) ter še Bogdana Bratuževa, Rado Nakrst, Miranda Caharija, Stane Raztresen, A-drijam Rustja. Livij Bogateč, Dušan Jazbec, Mira Lampetova, pa Anton Kalc, Aleksi) Pregare in vrsta drugih. Sceno je oskrbel Sveta Jovanovič, pesmi je pripravil Miroslav Košuta. Občinstvo je pozorno in s smiselnim reagiranjem spremljalo dogajanje na odru in na kraju nagradilo vse nastopajoče s toplim aplavzom in cvetjem. Izlet tržaških dijakov v Postojno Uradi generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo v dneh 1., 2. in 3. maja zaradi praznika zaprti. • iiiiiiiiiiimiiimiii..............................mil..............................................................................i..........................................................umi V petek so bili dijaki iz znanstvenega liceja »France Prešeren« na enodnevnem izletu v Postojni. O izletu in srečanju s postojnskimi dijaki bomo poročali v prihodnji številki. Vprašanje Restivu o izzivanjih v Križu Senator Šema je ministra za notranje zadeve opozoril na fašistično izzivanje v Križu in na koncu sprašuje, če se mu zdi prav. da javne oblasti tako strpno gledajo na sramotne pojave ostankov pretekle dobe. Šema je še posebej opozoril, da je izzivanje bilo namenjeno slovenski partizanski vasi. Protestni izjavi PSI in PSDI proti fašistični provokaciji DANES, 25. t.m. ob 16. uri (abonma red B — nedeljski popoldanski) v sredo, 28. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v sredo) v četrtek, 29. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v četrtek) v petek, 30. t. m. ob 20.30 (abonma red A) v nedeljo, 2. maja ob 16. uri (abonma okoliški) ZADNJA PREMIERA V SEZONI 1970 - 71 Vitaliano Brancati RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) Med razglasi občine, raznih strank in organizacij, ki pozdravljajo današnji državni praznik osvoboditve Italije, se je včeraj pojavil plakat MSI, ki žali bivše borce ter ščuva Italijane k mržnji proti Slovencem. Pokrajinsko tajništvo PSI je v zvezi s tem sinoči izdalo kratko sporočilo, v katerem ostro obsoja to podlo fašistično provokacijo in žalitev borcev za svobodo prav na praznik osvoboditve Italije izpod jarma nacističnega okupatorja, s katerim so fašisti do zadnjega sodelovali. PSI ponovno poudarja obveznost socialistov za boj proti porajanju fašizma in zvestobo idealom osvobodilnega gibanja, bratstva in mirnega sožitja med narodi. Tudi pokrajinsko tajništvo PSDI ocenjuje manifest MSI kot provokacijo, žalitev in obrekovanje tistih, ki so se borili za svobodo in neodvisnost Italije, ter pripominja, da te žalitve prihajajo od zaveznikov nacističnega okupatorja, ki je v tržaški Rižarni postavil edini krematorij v Italiji. Prevod: dr. Niko Košir Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Demetrij Oj Pesmi!: Miroslav Košuta Režija: JOŽE BABIC SPD «IGO GRUDEN* priredil danes, 25. t. m. ob 17.30 v društveni dvorani v Nabrežini Raffaele Scarmacoa - Slivi Kobal; Giovanni, brat - Stane Starešinič; Prečastiti Luigi, brat - Jožko Lukeš; Saverina, žena - Bogdana Bratuževa; Agostina, hči - Lidija Kozlovičeva; Federale - Anton Petje; Giuseppe - Alojz Milič; Profesor Pameti Rado Nakrst; Predsednik sodišča • Anton Kalc; Sodnik Cescimano . Stane Raztresen; Učiteljica • Miranda Caharija; Sluga - Adri-jan Rustja; Politični sekretar - Aleksi j Pregare; Angleški poročnik - Livij Bogateč; Zamorec • Dušan Jazbec; Hišna • Mira Lampetova. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiimiiiininuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiii V KULTURNEM DOMU IN TORBANDENI Razstavi del Godine in Raima ter jugoslovanskih naivcev Že nekajkrat smo ugotovili, da postaja dejavnost tržaških likovnikov in ustrezno temu tržaških umetnostnih galerij iz meseca v mesec vedno bolj živahna, tako da je zares malone nemogoče vsemu temu dogajanju slediti. In pri tem je značilno in hkrati spodbudno ali razveseljivo tudi to, da se naša slovenska likovna ustvarjalnost presenetljivo živo in učinkovito vključuje v to vsesplošno življenjskost tržaške likovne ustvarjalnosti. To potrjuje tako rekoč nepretrgan niz razstav slovenskih tržaških likovnikov v najrazličnejših tržaških galerijah. Lojze Spacal, na primer, še ni zaključil svoje razstave v galeriji «Car-tesius*, ko smo sinoči imeli otvoritev razstave dveh drugih tržaških slovenskih slikarjev. V fogerju Kulturnega doma bodo obiskovalci gledaliških predstav in drugih prireditev mogli občudovati dela dveh starejših slikarjev in sicer Silvestra Godine in Vladimira Raima. Silvester se tokrat predstavlja z malo manj kot dvajsetimi deli in sicer s šestimi slikami cvetlic ter Danes, NEDELJA, 25. aprila MARKO DAN VSTAJE V ITALIJI Sonce vzide ob 5.03 in zatone ob 19.03 _ Dolžina dneva 14.00 — Lu- na vzide ob 4.42 in zatone ob 20.00. Jutri, PONEDELJEK, 26. aprila ZDESLAV Včeraj-danes Vreme včeraj: Najvišja temperature 14,5 stopinje, najnižja 13, ob 19 uri 13,3 stopinje, zračni tlak 996,9 stanoviten, veter 9 km/h, jugovzhodnik, vlaga 89 odst. ,nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje, dežja je padlo 12,4 mm. Olivieri in uradnica Angela Valentini, tiskar Giorgio Gulli in knjiga vezka Marisa Tremul, zavarovalni agent Edoardo Pinnarč in uradnica Solidea Berak, uradnik Paolo Scu-bogna in uradnica Rossana Cosmo, industrijski izvedenec Giuliano Pa-van in uradnica Neda Persico, finančni stražnik Luigi Bigi in gospo dinja Rina Leonori, univ. študent Sergio Sergo in uradnica Norina Petri, delavec Nazario Viola in da ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 24. aprila 1971 se je v Trstu rodilo 18 otrok, urlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 89-letna Lorenza Bru-coli vd. Speranza, 71-letna Mana Mazziero. Barbara Vincenti stara 6 dni, 86-letna Emilia Rega vd. Mar-zulli 85-letni Andrea Ruzzier -3-letm' Carle Sluga. 68-letna Mana Brajkovihc por. Poropat. 85-letni Giuseppe Memon, 73-letni Aldo ba-mero. 28-letna Maria Argenziano por. Mauro, 66-letna Carla Molinan, 83-letna Maria Carri, 65-letni Leopoi-do Hrevatin, 63-letna Antonietta Tus nik, 64-letni Francesco Armeli. OKLICI: Tehnični risar Fabao Cot tic in uradnica Narcisa Zucca. vlakovodja Paolo Duiez in gospodinja Angela Brambilla, industrijski izvedenec Anton Ferronato m bolničarka Anna Masolin, karabinjer Antonio Orza in delavka Gianfranca Carletti, Luciano Delbello in Augu-stine Nestelbacher, karoserist Marino Corenich in delavka Ariella Fa-bris. mehanik Egidio Marši in uradnica Franca Moser, delavec Giovanni Fabi in delavka Carla Cossetto, tehnični risar Umberto Ptietropaolo in uradnica Eliana Santalesa, delavec Furio Mantani in prodajalka Viviana Torbi, uradnik Alberto Za vašo poroko ... «F0T0GRAFIfl» EGQ Oglasite se pravočasno Telefon 93295 Trst, Ul Oriani 2 (Barrlera) lavka Regina Posar, delavec Alfre-do Mattiello in likalnika Lidia Stop-pari, pristaniščnik Flavio Grabar in natakarica Fina Kalcic, mizar Boris Berdon in učiteljica Orlanda Maria Carli, skladiščnik Umberto Perini in šivilja Laura Lupi, trgovec Giovanni Tomasini in uradnica Mari-nella Leghisa, strugar Valentino Ta neatto in uradnica Giuliana Požar, uradnik Franco Sau in delavka Maria Rosa, radiotehnik Stelio Ta masi in študentka Annamaria Salva-neschi, uradnik Egeo Martinolich in uradnica Maria Prodi, tehnični u-radnik Guglielmo da Walderstein in tajnica Florina van Gulik, pomorščak Giorgio Stradio in profesorica Bruna Albertin, zidar Silvio Sorgon in natakarica Elia Pavat, bolnišni-ški strežnik Franco Germani in kar-totehničarka Adriana Mallini, strugar Adriano Zorzenon in študentka. Luciana Dal vise, prevoznik Roberto Martin in gospodinja Giordana Filipovič, šofer Alessandro Bolzan in gospodinja Maria Franca Pacillo, delavec Roberto Borgognoni in delavka Gianna Steffe, novinar Luigi Gervasutti in univ. študentka Paola Sanmartino, gasilec Gianni Esente gospodinja Donatella Gomisel, uradnik Giorgio Piazza in uradnica Gia vanna Mottica, strojnik Attilio Ca ruttii in prodajalka Fiorentina Gla-vina, industrijski izvedenec Gianan-tonio Cettina in uradnica Caterina Caputo, obrtnik Aldo Repetto in uradnica Patrizia Vatta, uradnik Gianfranco Icardi in prodajalka Sonja Budin, stražar javne varnosti Ludo Ferraro in gospodinja Angela Mancini, električni varilec Silvio Ba netta in delavka Bruna Bandelli, karabinjer Luigi Starace in gospodinja Antonietta Livotti, vrtnar Giuseppe Martin in gospodinja Norma Sana-vio, izvedenec Carlo Oglio in uradnica Maria Salerno, delavec Ra migio Pavat in frizerka Adriana Pu-gliese, elektromehanik Fulvio Ka-vredc in prodajalka Orietta Mauro, knjigovodja Francesco Vitez in u-radnica Nevia Bandelli, delavec Maurizio Tocchetti in delavka Gra-ziella Auber, delavec Norino Grilli in prodajalka Viviana Valente, strugar Isidoro Čepar in uradnica Mara Teresa Polensig, mehanik, Ermena gildo Sossi in prodajalka Luria Cer-nivani, pomorščak Mariano di Palma in prodajalka Maria Vascotto. elektromehanik Luigi Sanapo in kar-totehničarka Nevia Zacchigna, šofer Giorgio Santin in prodajalka Nada Coloni, stražar javne varnosti Enzo Wisniewski in prodajalka Danila Gi-raldi, delavec Giuseppe Chersa in prodajalka Liliana Apollonio, profesor glasbe Gilberto Grassi in u-radnica Chiara Posselt, uradnik Gia vanni Salomone In študentka Ra sanna Zanier, električar Antonio Viti in uradnica Adriana Belle, god benik Alfredo Elleni in delavka La redana Gianolla. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Rossettl - Emili, Ul. Oombl 19; Al Samari tano, Trg Ospedaie 8; Tamaro & Neri, Dantejeva ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Šentjakobski trg 1; Grl-gotan, Trg Virginio Giotti 1; Ai diue Mori, Trg Unitk 4; Al S. Lorenzo, Ul. Sancini 179 (Skedenj). LOTERIJA SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst. Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. —.. ZDRUŽENJE STARSEV DIJAKOV državnega znanstvenega liceja «Franoe Prešeren« v Trstu priredi v sredo, 28. aprila na šoli, drugi ciklus vzgojinositnih predavanj. Za starše bo na sporedu predavanje «MLADOST IN SPOLNOST«. Govoril bo 2nanl pedagog prof. Franc Fediček. Predavanje bo v telovadnici na Vrdielsld cesti. Začetek ob 20. url. SKEDENJSKI DOM, Ulica Sancini 112, vabi na srečanje z uredništvom koprskega mesečnika ((Ognjišče«. Začetek ob 17. uri. z enajstimi slikami njegovih značilnih domačih motivov: Skedenj, Kras, tržaško staro mesto itd., eno olje pa nam prinaša Godinov vtis z Lokruma v južni Dalmaciji. Mika nas, da bi pohvalili njegova dela, posebno pa še njegove šopke cvetlic in majnic, vendar prepuščamo to strokovni kritiki. Isto velja tudi za Ražmove marine. Pri tem se nam zdi, da smemo mirne duše reči, da smo v Ražmu dobili slikarja, ki bo nadomestil pokojnega Klodiča, le da se nam Ražem zdi bolj živ in je iz njegovih del očitno, da mu je prešlo morje v kri. Vsekakor ni Ra žem toliko let plul po morjih zaman. Dobro je morje opazoval pred viharjem, med viharjem in po njem, ob zori in ob sončnem zatonu. In tudi njegova dela si bodo obiskovalci Kulturnega doma, podobno kot Godinova, mogli ogledovati vse do 24. maja, ker Oo vse do tedaj njuna razstava odprta. V eni najbolj središčnih galerij, v Torbandeni, pa imamo od sinoči ponovno v gosteh v Trstu jugoslovanske naivce. Kakor smo mogli pred dvema letoma ugotoviti, je Trst z velikim zanimanjem sprejel jugoslovanske naivce, katerih sloves je šel daleč v svet. Prepričani smo, da bo tokrat zanimanje še večje, saj je sedaj krepkeje zastopan Ge-neralič mlajši, ki trenutno razstavlja v Duesseldorfu in prav te dni pripravlja tudi razstavo v galeriji «Arno» v Firencah in je prišel tudi na otvoritev tržaške razstave osebno. Generalič je prinesel v Trst štiri svoja velika in štiri majhna olja. Z njim razstavljata v galeriji Tor-bandena še Branko Lovak in nečak Generaliča starejšega Milček Bar-berov. Prvi razstavlja pet, drugi sedem del. Nadalje razstavljata v Torbandeni še Mara Puškarič in mlada Vilma Dorešič. Dela hrvat-skih naivcev bodo na ogled tržaškemu občinstvu do 11. maja in to po običajnem umiku umetnostnih galerij. Ljudska prosveta P.d. «Ivan Cankar« obvešča, da bo jiutri, ponedeljek ob 20.30 odJbo rova seja. Razna obvestila Občni zbor Slovenske skupnosti. Predsedstvo občnega zbora Slovenske Skupnosti sklicuje občni zbor SS m 8. in 9. maj. Zbor bo v dvorani Finžgarjevega doma na Op čimah, Narodna uillca 89, z naslednjim dnevnim redom. Sobota, maja ob 17. url otvoritev občnega zbora, pozdrav delegacij, poročila in razprava. Nedelja, 9. maja oh 9. uri nadaljevanje razprave, volitve in sklep občnega zbora. Društvena prodajalna na Opčinah zz.o.z., Alpinska ulica 85, vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju dne 28 aprila 1971 Ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Odobritev bliamoe 31.12.1970 Razstave NATURA V1VA — TRŽAŠKI EXOTAHlUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava in trgovina troplč. nih, sladkovodnih in morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zllcev, dvoživk). Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek. takularna razstava. BARI 65 38 37 8 71 V umetniški galeriji »Torbandc- CAGLIARI 60 n t 31 10 na» so na ogled dela naivnih sli- FIRENCE 4 71 2 42 1!) karjev iz Hlebin (Jugoslavija). Raz- GENOVA 61 76 39 33 84 stavljena dela nosijo podpise Jo- MILAN 38 55 41 84 35 sipa Generaliča, Branka Lovaka. NEAPELJ 64 28 55 22 88 Mare Puškaričeve, Vilme Doreši- PALERMO 83 59 18 8 20 čeve in Milčka Barberova. Razsta- RIM 70 9 46 30 1 va bo odprte do 11. maja. TURIN 24 47 52 23 2 BENETKE 10 46 ENALOTTO 32 34 45 V foyerju Kulturnega doma v Ul. Petronio 4, je razstava del dveh tržaških slovenskih slikarjev: 2X1 2 X 2 2 2 1 1 1 1 Silvestra Godine in Vladimira Raž- 12 točk - 9.977.000; 11 točk — ma. Razstava bo trajala do 24. 368.000; 10 točk -i- 33.000 Ur maja. 5. Izvolitev upravnega in nadzorne-ga odbora 5. Razno. Priporočamo številno udeležbo. Odbor Od 8. do 11. maja 1971 bo v Dolini 15. razstava domačih vin in dolinska majnica. Mali oglasi ■CITROENa — mehanična delavnica Samarlttanl tn Mlceo In prodaja nadomestnih delov. Ul. Rtttmeyer 4/a. koncert pevskega zbora JAKOBUS GALLUS Dirigent Ubald Vrabec Vljudno vabljeni! Nazionale 15.00 ((Zadnja predstava ob 22.10 «11 Dio Serpenite«. Na-dia Cassini. Technioolor. Prepovedano mladini pod 18. letam. Fenice 15.00 ((Zeppelin'«. Michael York, Bike Sommer. Technicolor. Eden 15.00 ((Zadnja predstava ob 22.20 «Sacoo e Vanzettl«, Gian Maria Volontč, Ricoardo Cucciol-la, Cyril Cusack. Technicolor. Grattacielo 14.00 «Oanfessione di un Commlssarto di Polizia al Pro-cura tore della Repubbllca«. Franco Nero, Martin Balsam. Technioolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Exc®lsior 15.00 Zadnja predstava ob 22.10 «Per grazia rlcevuta«. Nino Manfredi, Lionel Stander, Della Bocoardo. Eastmamcolor. Ritz 14.30 ((Uornini e fiito sipioato«, Bryan Keitm. Technicolor. Alabarda 14.30 «Splendnri e mlserie di madam Royaie». Ugo Tognazzi, Maurice Ronet. Technioolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Anch’io sono una donna«. H. Petterson, K. Mundi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «11 giardlno del Finzi Contini«. Technioolor. Impero 15.00 «La ragazza dl nome Giulio«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. CristaUo 15.00 Zadnja predstava točno ob 21.30 «La figlia di Ryan». Robert Mitchum, S. Ml-les, technicolor. Prepovedano mla-dini pod 14 letom. Capitol 15.00, 19.00 zadnja predstava ob 22. url: «L’ultima valle«. Technicolor. Moderno 14.00 Zadnji dan «M. A. S. H.» Dona Id Sutherland, Eliot Laud in Tom Skerrit. Technlca tor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Vemeto 15.00 «Triistana», Catterlna De Neure, Franoo Nero. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 14.30 «Matanr.a, li volto della morte«. K. Randall, Kenneth Goodned. Technicolor. Astra 15.00 ((Borsalino«, Alain De-ton, Jean Paul Belmondo. Technicolor. Abbazia 14.30 ((Omlcldio ai neon per 1’lspettore Tibbs«. Sidney Poitler. Technicolor. V Slovenskem klubu — torek, 27. aprila ob 20.30 bo govoril IGOR TUTA o temi POTA MLADINE V DANAŠNJI DRUŽBI Na aktualno predavanje za mlajšo in starejšo generacijo vljudno vabljeni. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Anina Proolemer in Gabriele Fer-zietti se bosta danes z zadnjo predstavo (ob 16.30) komedije «Štiri igre v sobi« poslovila od tržaškega občinstva. Prihodnja lavenabonmajska predstava bo v sredo. Sandra Mandatni in Francesco Muto boste na-Stopila v komediji Maurizia Costah' za «Oon assolute imgratitudine«. Rezervacije bodo sprejemali od jutri dalje pri glavni blagajni Pasaže Prottl, tel. 36-372 in 38-547. Darovi in prispevki KINO IRIS> PROSEK ponovi danes ob 16. uri cine-masocpe barvni zabavni film: IL PRETE SPOSATO Igrate: Lamdio Buzzanoa in R. Podeste. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 15. uri barvni vojni film: L’UOMO VENUTO DAL KREMLINO Igrata: Anthony Qulon in Lawremce Olivier. Za spomenik padlim v Sv. Kri-žu so darovali Rudolf Košuta 2 tisoč lir, Rudolf De Lenardo 1.000, Anton Košuta 1.000, Viktor Tene* 1.000, Adrijan Cotič 5.000, Josip Sedmak 5,000, Ivan Tretjak 3.000, Edi Košuta 1.000 in Rudi Košute (Kocjanov) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pokojnega Marjana Tavčarja daruje Mat" jo Jemačev 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. prof. Mare Blasine daruje bivS® učenka Ester Manzin 1.000 lir Dijaško matico. Ob 274etaici tragične smrti E*-ka Škabarja in nečaka Emila GuS-tima daruje družina Škabar 2.500 za spomenik padlim partizanom Opčinah in 2.500 lir za športe0 društvo Polet. Namesto cvetja t* grob Jožefi Milič daruje Marij® Kalc 1.500 lir za pevski zbor V®-siilij Mlirk. V počastitev spomina pok. kol0-gice prof. Mare Blasine darujej0 ravnatelji slovenskih šol 33.000 l*f za šolsko blagajno šole «Ivan O®11' kar«. Ker se niso mogli udeležiti P0" greba Lavremca Kralja daruj®*4 sestrična Kristina in družina •*°' gan 3.000 lir za Dijaško matico. Ob 4. obletnici smrti drag®SP brate Matije Puriča daruje ses^f Francka 1.000 lir za spomenik P®4, V počastitev spomina dr. Blažine darujejo Pina, Lina družina Gombač 10.000 Ur za šote** sklad srednje šole «Ivan Canikaf*' i Ker se nista mogla udeto^Jv I pogreba svojega brata Lovrenc® Kralja darujeta sestra Marija v | svak Štefan 3.000 lir za godb«« društvo Parma in 2.000 lir za * Ljudska prosveta Prosvetno društvo ((France Prešeren« v Boljuncu priredi v nedeljo, 2. maja ob 14. uri «Na gorici« koncert godbe na pihala «Breg», ki jo vodi Dušan Stranj. Istega dne bo otvoritev razstave NOB v hiši Rada Žerjala št. 76. Vljudno vabljeni vsi na številno udeležbo. ((Primorec«. .. V spomin na pok. Josipa Bal-1* J daruje družina Švab 2.000 lir j P.d. «V. Vodnik«. Ob 26. obletnici smrti očete j gela Kavčiča daruje hčerka M®^ I Dobrila 5 tisoč lir za Dijaško tioo. j Namesto cvetja na grob pok. ■ j žefe Milič s Proseka daruje Al®* ■; Bubnič 2.000 lir za spomenik P®0 | lim na Proseku. Sporočamo žalostno vest, da je za vedno zapustil naš dr&8* Leopold Krevatin 11.45 Pogreb bo danes ob cerkve na Opčinah. Hčerki Romana z ~ (|, Janka in drugo sorodst'1 Bani, Lomjer, 25. aprila 19^’ Z A H VA L A Po pogrebu naše drage mame JOŽEFE MILIČ se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala gospodu škofovemu vikariju, domačemu gospodu župniku, vsem duhovnikom za maše in moaitve, pevskemu zboru za lepo petje. Žalujoča družina MILIC Prosek, Povir, 25. aprila 1971 IMATE HESEN NAMEN, da Sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite Izogniti avanturam, neresnic: in Izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah In po lokalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ŽA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana, Ple-teršntkova 24 a. NATAKARICO za poletno sezono v Gradežu Iščemo. Odlični pogoji. Javite se: hotel Vlila Vera, Ul. M. POto 4 v Gradežu. STARE KOLEDARJE OSVOBODILNE FRONTE za lete 1948 in 1949 ter knjigo ((Volokolamsika oesta« odkupujete uprava lin uredništvo Primorskega dnevnika, in sicer po 1000 Mr. Knjige Je treba prinesti v Ul. Montecchl 6, II. nadstropje, soba št. 10 (tajništvo uredništva). Trst, Knjige ne smejo biti raztrgane. Z A H VA L A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali oh izgubi našega dragega MARJANA TAVČARJA Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, osebju Kraškega vodovoda, prijateljem, vsem darovalcem cvetja in tistim« M so ga spremili na zadnji poti. Družine TAVČAR Veliki Repen, 25. aprila 1971 PARFUMERIJA v centru išče vajenko. Telefonirati na št. 37 239 Z A H VA L A »e zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z Prisrčno nami ob izgubi našega dragega LOVRENCA KRAUA (CARLI) Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja, godb* in pevskemu zboru iz Trebč ter vsem, ki so na kateri kol* način počastili spomin pokojnika in ga spremili na poti. Družini KRALJ in SOSSI Trebče, 25. aprila 1971 zadntl* lim partizanom m Opčinah. i i druž^’ A ^rwlw^i^ilevnile g4 PROCESU PRED POROTO PROTI PETERICI PACIFISTOV IZ GORICE «Pacifizem ni zločin, čeprav bi ga radi nostalgiki preganjali» Pričevanje glavnega obtoženca Manentija, govori tožilca Brenčijo in branilcev Giannattasia in Canestrinija Drn !'°Ces proti Peterici pacifistov ip a porotnim sodiščem ]i(|.vterai izbruhnil v vsej svoji po-* naravi, ko se je na stol za oht C pred sodnikom vsedel glavni in °i?enec ^*no Manenti iz Perugie iP j°..s^a se v veliki dvorani, ki Lf°Žlvela že znane in burne de-snp j, m°rilcih in težkih zločincih, ,£°padl1 Politični pojmi tožilca Bren-J in branilca odv. Canestrinija. m anenti. suh 25-letni fant v ogu- Sm rjavem plašču> ie sedel na Za obtožence mirno, zgrnjen se*iiuaSe’_,.ko ga P°klical Prednik sodišča Corsi. Stopil je na jansUPrfd sodnike in šest, z itali-kovK* trobojnico opasanih porotni-som • s tihim, a odločnim gla-jHp: “Povedal svoje pacifistične nJ, ‘ ^Odklanjam nasilje, ker je to ,oveško. Protimilitarist sem zabiti v • S,em PrePričan, da moramo zločin -rUd^e bratje in so vojne vsi j,,udi. cerkev, in to smo mi sem “sklanja nasilje in prepričan filo’.aa bhko samo strpnost in medved,, odnosi pripravijo pot no bežni*»SVetu’ Priiatel.istvu in lju- ^°nVedal ie. da je bil prepričan, mislil dela nič hudega, če svoje lili t lzP°Ye. z letakom, ki so ga de-vzeji a oboi v Gorici vsem, ki so ra^r pričevanju Manentija, Lettie-q' .nstianija in mladoletnih K. in Priče1-6 predsednik klical še druge ki : ‘ obeta mladoletnega Goričana, vednnPj Vi6dal’ da ie bil njegov sin d0ipi„ dober študent in, mamo mla-tudi ega G., ki je ogorčeno (in bila Z 2dravniškimi spričevali) od-častm,natolcevanje karabinjerskega Zapisal ^iorentina, ki je v prijavi Vplivni. tudi’ ^ jo nJen sin pod av°m mamil. ec Brenči je točke obtožnice raz0Žil' šafV!I j zel° skopih besedah. Sku-ttorLd?kazati- da j13 bil prekršek eifistj ker so v svojih letakih pa-Unifo *pozivali vojake, naj vržejo VeljA.01®. v koruzo* m pri tem poklic ,, 1. tiste, ki so odklonili vponke- .v°jsko. Vse to izhaja iz sati in desedila letaka, je dejal Bren-prija,, nat° utemeljil upravičenost tV v„e’. ker je vojska pač nujna, tria; , ,,en? človeku je nasilje do-zdaj 0 k in ovca živita v njem in ^zum - n’ zdaJ drugi premagata tie , ln razsodnost. Tedaj izbruh-ha jnv.So silo. Zato je vojska nuj-ZapusJ6 Pozivanje vojakov, naj jo ^ te, zločin.* lagM tn*ad°letnika je Brenči pred-tri B Sodno oprostitev, za ostala 5evainj^Poro° kazen, čeprav z olaj- je^j!d Posegom tožilca Brencija se lovsltaedel°. do kod je segala pikole n£|tančnost tistih, ki so fan-Javili sodni oblasti. Enega iz- med mladoletnikov so označili kot poprejšnjega zločinca, ker da je pred leti kradel. Ugotovili pa so, da je kot desetleten deček kradel... češnje. Spregovorila sta nato odvetnika Giannattasio in Canestrini. Prvi je izpodbil upravičenost take sodne razprave, ker postavljajo pred sodišče mlade ljudi, samo zato, ker mislijo drugače in hočejo spremeniti zakone. Vse države v Evropi, tudi SZ, ki je vojaška velesila, priznavajo z eno ali drugo obliko, pravico pacifistom, da ne prijemajo za orožje. Moralna izbira postane zločin le v Italiji, Španiji, Portugalski in Grčiji, kar se samo po sebi komentira. Vsekakor pa fantje niso zagrešili nobenega zločina, ker so samo izpovedovali svoje ideje. Ustava republike, ki se je rodila prav iz upora (fašističnim) zakonom pred 26 leti, pa sloni prav na načelu svobode. Drugačnega izvora pa so členi kazenskega zakonika, s katerimi preganjajo mlade pacifiste. Zgodovinsko jih je utemeljil cdv. Canestrini. Ugotovil je namreč, da so člene o pozivu vojakom, naj kršijo disciplino* vključili v kazensko zakonodajo v prejšnjem stoletju, ko je vojska morala s 'streljanjem zatreti mogočne prve stavke v Padski ni žini. Tedaj policije v pravem smislu besede ni bilo, proti stavkajočim je morala nastopiti vojska, kot v Milanu, kjer je general Beccaris poslal nad delavce artilerijo in povzročil pravcati pokol. Tedaj so stavkajoči, kmetje in delavci, kričali svojim rojakom v vojaški uniformi: «Bratje, ne streljajte!* Zaradi tega vzklika, ki je mnogokrat učinkoval in onemogočil spopade, je tedanji vodilni razred postavil v zakonik člene o «pozivu vojakom k nedisciplini*, Giolittijeva Italija pa jih je takoj nato zbrisala. Iz ropotarnice je ta »zločin* povlekel Mussolini, kar pa je povsem razumljivo. Canestrini je tudi ošvrknil poročnika Fiorentinija, ki se ni predstavil sodišču in se izgovoril, da je moral v Rim na neki izpit. Izrekel je upanje, da izpita ne bo opravil, nato pa prečital zaključek karabinjerjeve 12 strani dolge izjave, ki se zaključuje s pozivom sodnikom, naj kaznujejo fante, ki se puntajo in s tem rušijo temelje družbe, «v kateri bi morali vsi ubogati*. Canestrini je pripomnil, da sodniki -■ v Trstu ne smejo, prav v dneh, ko Italija proslavlja prelom in zmago partizanskega boja, pokloniti Fio-rentiniju, ki misli, da živi še v prejšnjih časih, ko smo vzklikali osmim milijonom bajonetov, obsodbe fantov, ki hočejo le mir na svetu. PISMO UREDNIŠTVU Obnovljeni tramvajski V°2 št. 105 22 * Pr°ntef uprava Acegata dala v št. ijfc obnovljeni tramvajski voz sle<]n:tem želi™ pripomniti na- Pfevzej’ da je mestna ustanova v°jskn V klst in upravljanje tram-Pomg . Progo Trst — Opčine še ne kot v.]' da mora z njo tudi ravnati, tiar,trk- bila mestna. Proga ima tneS(nc še naprej značaj nzvev-sfiti De>>’. saj je po svojih značilno-ie!e preJ podobna mali (ozkotirni) »lit „'C!’ kot pa mestnemu javne-bila $ evoznemu sredstvu. Tako je 9a zwl°aa zamišljena že od same-bi m0Te)ka in tudi modernizirana Kjej t^la ostati takšna, saj se pri Brofsk° v geografskem kot etno-ritve b m smislu °d njene ustano-®PrenPa d° danes ni v bistvenem nič niej j nd°- Misli, da je zato pri daij0 Vsdno treba upoštevati raz-?i>ezj oznje, višinsko razliko in v Ji etnu tern razliko v temperaturi Oodijj cn° sestavo potnikov na njej, tai stodn*h, bodisi turističnih. *«0a n^l°ram ugotoviti, da vsega uPošta obnovitvi voza št. 105 niso j evaU. ker so: 6fata dstranili notranja pregrajna *° na’iizpostavlja potnike, da Voinjani P°i ure — kolikor traja tem S Podajanjem vred — neza-*° Ja Pr°^ Prepihu, kar ima lah-za Potnike tudi hude posledice lh°oo zdravje. so iz nerazumljivega Prtljažne mreže, kar je zla- Spomnil se je, da je tiste dni, pred 26 leti, s puško stal v gorah in upal, da bo «režima ubogljivih* za vedno konec. Na koži teh fantov pa je videti, da je treba ta boj, ki je politične narave, nadaljevati. Predlagal je zato sodnikom, naj fante oprostijo, ker dejanje ni kaznivo. V nasprotnem primeru pa bi morali, zaradi podobnih pacifističnih idej in zaradi reportaž o mladincih, ki niso hoteli prijeti za orožje, poklicati pred sodišče urednike revije «Domenica del Corriere*, ki so posvetili več reportaž o pacifistih, nato goriškega nadškofa Co-colina, ki je podpisal koncilski dokument o nevarnosti oboroževanja, samega papeža, najvidnejše svetovne politike in mislece. «S svojo razsodbo lahko ustvarite precedens za vso Italijo: vprašanje je pred vami jasno — ali pluralizem, ali preganjanje drugače mislečih.* Proces je bil odložen na torek. V začetku so sodniki odbili zahtevo, naj se o ustavnosti členov izreče ustavno sodišče v Rimu. POMEMBNA SLOVESNOST VČERAJ V MILJAH Splavitev malega tankerja za visokooktansko gorivo Prvi delovni uspeh ladjedelnice «Alto Adriaticom Vsaka splavitev predstavlja ve- tonsko petrolejsko ladjo MM. .. / . cmcoia cuiiuBAif rkan mit , ik . . i Iz Lese pri Klodiču (obilna Grmek) v Beneški Sloveniji nam je prosvetno društvo «Rečan» (ki je našim bralcem že znano po svojem pevskem zboru) poslalo gornje obvestilo in vabilo v domačem slovenskem narečju ter v italijanščini za «natečaj popevk iz Nadiških dolin*. Objavljamo fotografski posnetek obvestila, ker gre za prvi natečaj popevk beneških Slovencev, popevk katerih «besiede bojo morale bit po našim*, kot je v obvestilu zapisalo požrtvovalno prosvetno društvo «Kečan» ZA m$m POSIAT AN ZA SE UPISAt ZA PT 31 MAJA im. PEGOLAMENT ZA PRAZNIK NAR PiESMl USAK LAHKO UPRASA NA CfftCOLO CUtTURALE REČAN 33040 UESSA O! CLOOfO id:: : Ko sta si Gazela in Anton Smotlak pred petdesetimi leti) obljubila v žup ni cerkvi v Ospu večno zvestobo, sta mlada poročenca vesela in polna lepih načrtov prejela nešteto voščil svojih sorodnikov in prijateljev. Na žalost načrti in voščila se niso uresničili, vsaj v začetku ne, ker je moral čez nekaj tednov po poroki mladi ženin zbežati v Jugoslavijo pred fašistično zverino, ki ga je kot zavednega Slovenca, vedno preganjala. Takoj po prihodu Italije v iiaše kraje se je začel pravi križev pot našega ljudstva, ob pojavu fašizma pa je bila ta pot za našega človeka še trša. Že leta 1921, ko se je današnji slavljenec oženil, je kot ostali vaščani iz Mačkovelj o-kusil sadove fašistične kulture. Anton Smotlak se je rodil leta 1892 v zavedni kmečki družini v Mačkovljah. Že ko je še obiskoval ljudsko šolo v Ospu, je vedno pomagal očetu na kmetiji. Po končani šoli pa je pešačil v Trst, kamor je nosil prodajati seno ali češnje. Nato se je zaposlil kot delavec v raznih tovarnah kot npr. pri Sv. Marku, v tovarni olja v Žavljah, v škedenjski železarni in v ladjedelnici Sv. Roka, kjer je ostal do leta 1942, ko je šel v zasluženi pokoj. Vedno pa je obdeloval in še dandanes obdeluje svojo kmetijo. V mladih letih je Anton Smotlak kot dragi tenor pel v zboru domačega »Primorskega društva*, ki ga je vodil znani pevovodja Fran Venturini. Leta 1915 je moral Anton k (vojakom in služil cesarja do konca vojne. Pred petdesetimi leti se je pženil z Gizelo Marušič iz Opatje-šel a, kjer se je rodila leta 1901. zakonu mu je žena povila šest 'k. ki so vsi živi ter jih vzgojila v zavedne in napredne Slovence, t ljubezni do materinega jezika in pridne delovne ljudi. Za časa fašizma je vsa družina mnogo pretpela, saj je bil oče Anton vedno preganjan od fašistov. Ko so otroci odrasli, so tudi oni okusili tako fašistično kot nacistično nasilje. V narodnoosvobodilni borbi so vsi sodelovali in pomagali ter dali svoj delež za dosego pravic slovenskega naroda. Niti nacisti niso pustili v miru družino Smotlak. Večkrat sta tako oče kot sin bila zaprta in za-sliševana po raznih krajih, kot npr. v Kozini, v Miljah in na Opčinah. Sin Ladko je moral v zloglasen «battagMone speciale*, od koder je ob polomu fašistične Italije odšel v partizane. Njemu je sledil še brat Stanko. Tudi mati Gizeia in njene hčere so delovale v NOB. Hčerka Dragica je bila kurirka in aktivistka skupaj s petimi dekleti s Pre-benega, katere so nacisti ubili leta 1944. Proti koncu drage svetovne vojne je bila družina razkropljena: oče in sin po zaporih, dva sinova v partizanih, hči Dragica je morala zbežati pred nacisti, mati in ostali otroci pa so se morali skrivati pri neki družini v našem predmestju. Seveda so jim fašisti požgali tudi hišo, tako da so ostali brez strehe. Po osvoboditvi so se spet vsi vrnili v svojo vas in so si morali zgraditi nov dom. Sedaj so vsi otroci poročeni in so se ob tem lepem jubileju zbrali skupaj in slavili 50 let poroke staršev. Čestitkam otrok, vnukov in vseh prijateljev in vaščanov se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega sta jubilanta zvesta čitatelja. še na mnoga leta. Mario Magajna UnN nh I rw\riJx7A ril RADIOCORRIERE zanj, zanjo, zanje Sreča Ima svojo številko. Odkrili jo boste s takojšnjim nakupom Radiocorriere TV. Vsak teden lahko dobite sto zlatih žetonov v vrednosti milijona lir in 20 drugih bogatih nagrad. Udeležite se tudi vi novega natečaja Radiocorriere TV. Številka, ki je sedaj v prodaji, vam predstavlja Isabello Biagini v podobi Marilyn Monroe in vam prvič nudi recepte tipičnih jedil, ki jih boste lahko pripravili istočasno s televizijsko oddajo «Colaztone a studio 7». Z Radiocorriere TV lahko dobite milijone in se boste seznanili z vsem in najprej s sporedi radia in televizije. radiotelevizijski tednik za italijansko družino GORIŠKI DNEVNIK NEDEUA, 25. APRILA TRST A 8.16, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.45 Pesmi odporniškega gibanja; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 18.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska Igra; 16.45 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje v slov. umetnosti; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba TRST 8JO Kmetijska oddaja; 9.30Maša; 10.45 Tržaški motivi. KOPER 7.00, 8.00, 14.30, 19.15, 22.30 Po- rodila; 8.00 Primorska poje; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9JO «20.000 lir za vaš sporedi); 10.30 Lahka glasba; 11J0 Fumonama; 12.10, 12.45,13.07 In 15.00 Glasba po željah; 14.40 Sosedini kraji in ljudje; 16.10 Pihalni orkester Avsenik; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.20 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8JO Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M. Bongio-mom; 12.29 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Neapeljske pesmi; 15.30 Popoldne z Mino; 16.30 Nogomet,; 17.30 Formula urno; 18.25 Nedeljski koncert; 19JO TV glasba; 20.25 Spored z G. Bramierijem; 21.35 Koncert; 22 00 Zenska 70. II. PROGRAM 7JO, 8JO, 13JO, 16.30, 19.30 Porodila; 8.40 Plošča za poletje; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.30 Franca Vale-ri; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradtrnento; 14.30 Orkestri; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Resna glasba; 16.25 «Rischlanien-te»; 17.30 Šport; 20.10 Operne skladbe; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Polki, glasba; 12.20 Brahms; 13.00 Medigra; 15.30 Radijska igra; 17.30 Plošče; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00,15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; H60 Pogovor s poslušalci; 13.15 Zabavna glasba; 13 J0 M. Maiežič: 30-letmica ustanovitve OF slov. naroda; 13JO Z domačimi ansambli; 14.05 S pihalnimi orkestri; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Orgle v ritmu; 15.05 Iz opernega sveta; 16.00—18.00 Nedeljsko športno popoldne; 18.00 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 11.10 Nabožna oddaja; 12.30 ((Studio 7»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športni prenos; 16 45 TV za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Zabavni spored; 19.00 Dnevnik; 19.10 It. nog. prvenstvo; 19.55 Športni dnevink; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV igra: «H muldno del P6»; 22.10 Športna nedelja; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Prenos športnih dogodkov; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.15 «FUmi 70». KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.00 Barvni momoslkop; 19.30 Risanke; 20.00 Sovjetski film: «Cirkus»; 20.20 Am. dokumemtar. PONEDELJEK, 26. APRILA TRST A 7.15, 8.15, 13.16, 14.15, 20.16 Poročila; 7JO Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13JO Glasba po željah; 17.00 MandoUnskl ansambel; 17JO Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 16.60 Deželni Skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 10.15 Zborovsko petje; 19.35 Lahka glašba; 20.00 Šport; 21.20 Romantične melodije; 21.40 Slo venski solisti . TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Folklorni dokumenti. KOPER 6JO, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00,14J0, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juhe bax; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Šport; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Naši ansambli; 17.30 Radio za šole; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Plašče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in Jiaz; 12.10 Plošča za poletje; 13.16 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.00 Plošče za podetje; 19.00 Kulturne aktualnosti; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 «Ma-rilyn: ena ženska, eno Življenje«; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gra-dlmento; 14.00 Zakaj in kako; 15.40 Enotni razred; 16.05 Studio aperto; 18.05 Zakaj in kako; 19.02 Rimska srečanja; 20.10Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna Ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 15.30 Radijska priredba; 17JO Strani albuma; 17J5 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 21 JO Radijska prideba. SLOVENIJA 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Svet pravljic; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Z Merjeno Deržaj in Bracom Korenom; 10.15—12.00 Pri ves doma; 12.10 Iz slov. nimf. literature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihaini orkestri; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14J5 Naši poslušalci čestitajo; 15 JO Glasbeni intertnezzo; 16.40 Žemški zbor; 16.40 Operetna glasba; 17.10 «Budnioa v desetletjih mraku«; 18.35 «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Z ansamblom H Burkata; 20.00 Rado Simoniti: »Partizanka Ana«; 21.05 Iz slovenske zabavne gladbe; 22.15 Za ljubitelje Jazza; 23.05 literarni nokturno; 23.15 Od popevke do popevke. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Sanitarna izobrazba; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlejše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film: «Ko je žena na počitnicah«; 23.0P Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 O davčni reformi; 22.20 Simfonični koncert (skladbe S. Prokofjeva in F. J. Haydma). KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.05 Barvni monoskop; 19.30 Risanke; 20.00 Jug. folfcl. glasba; 20.30 Glasbeni spored. JUG. TELEVIZIJA »D 25. APRILA DO 1. MAJA NEDELJA, 25. aprila 9J5 Kmetijski razgledi; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 11.45 »Mestece Peytom»; 16.15 Državno prvenstvo v karateju; 17.00 Odbojka Jadinstvo— Partizan; 18.00 Kako vozimo; 18.15 «Destry znova v sedlu« — film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 (iKaradjoz«, hum. oddaja; 21.50 Športni pregled; 22.20 Poročila. PONEDELJEK, 26. aprila 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šali; 10.30 Angleščina; 11.00 O-snove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 16.10 Francoščina; 17.40 «Trlje roko-mavhi«; 18.00 Risanka; 18.30 Skupnost enakopravnost narodov; 19.05 Mladi za mlade; 20.00 TV dnevnik; 20.45 «Gadje med seboj«; 21.40 M. Bor: Sel je popotnik skozi atomski vek; 22.10 Partizanski komandant Genove . srečanje z Antonom Ukmarjem; 22.50 Poročila. TOREK, 27. aprila 10.40 Proslava 30-letnloe OF;; 17.00 Velika doktorska pravljioa; 17.15 Slovenski lutkovni film; 17.45 Srečanje v studiu 14; 18.20 M. Mihelič: «Svet brez sovra- štva«; 19.25 Sprehod skozi čas; 20.00 TV dnevnik; 20.35 »Balada o trobenti in oblaku«; 21.50 Likovni nokturno; 22.10 Poročila. SREDA, 28. aprila 8.15 TV v šoli; 13.58 Napoved sporeda; 14.00 Tenis Jugoslavija — Velika Britanija; 17.45 Pika Nogavička; 18.15 Obzornik; 18J0 Zabavna glasba; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Jutrišnji dan gornjega Posočja; 21.25 Gilbert Becaud; 22.15 Poročila. ČETRTEK, 29. aprila 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.30 Te nis Jugoslavija - Vel. Britanija; 16.00 TV v šoli; 18.00 Risanka; 18.30 »Skrivnosti živali«; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21:25 L. Ptrajndeilo: »Moj svet«; 22.15 400 let slovenske glasbe; 23.05 Poročila. PETEK, 30. aprila 9.30 TV v Sodi; 11.00 Angtašči na; 11J0 Osnove splošne izobrazbe; 14.00 Tenis Jugoslavija - Velika Britanija; 17.30 Vijavaja-rln garaja; 18.30 «Mestece Peyton»; 19.30 Koncert pred skupščino; 20.00 TV dnevnik; 20.35 «Rlmska pomlad gospe Stone«; 22.15 Izkažimo se! 23.26 Poročila. SOBOTA, 1. maja 10.00 «Deklioa in zajček, pazi na otroka«; 10.56 Zdaj zaori pesem o svobodi; 11.25 Proslava 50 letnloe lablnske republike; 15.55 Praznični zvoki; 16.25 »Holand skl dragulji«; 17.10 Košarka TV SZ; 18.05 Košarica Jugoslavija Italija; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Glasbene domislice; 21.55 Rezervirano za smšh; 22.25 «Nepremag Ijivi«; 23.35 Poročila. S SEJE OBČINSKEGA ŠVETA V SOVODNJAH Z dobrim gospodarjenjem na občini precej možnosti za razna javna dela Šolsko poslopje na Vrhu bo kmalu obnovljeno - Prebitek » lanskem občinskem proračunu - Obnovljena pogodba z ONAIRC za otroški vrtec Občinski svet razpravljal o številnih javnih delih Sovodenjska občinska uprava brezhibno deluje v splošno zadovoljstvo vseh občanov. Župan in odborniki imajo redne seje, prav tako se občinski svet sestaja pogosto, da na sejah svetovalci lahko razpravljajo o problemih, ki zanimajo celotno občinsko skupnost. Seje občinskega sveta so ponekod redkost in jih sklicu.je.jo le pred zapadlostjo določenih obveznih rokov, v Sovodnjah pa so seje skoro vsakomesečna domena. Taka redna seja je bila v petek zvečer. Na njej so svetovalci sprejela vrsto sklepov ki se tičejo proračuna, javnih del, šolstva. Predsedoval ji je župan Jožef češčut. Najprej so svetovalci odobrili o-bračun za leto 1970. Lani so imeli 184.000.000 lir dohodkov, izdatkov pa le 169.000.000 lir. Imeli so torej finančni prebitek 14. milijonov lir. katere so v glavnem vnesli v letošnji proračun, z določenimi vsotami pa bodo lahko še tekom leta razpolagali. Sovodenjski občini ni treba plačevati obresti za denar, ki ga uporablja, saj je imela ob koncu leta kar 39.000.000 lir v blagajni. S takim finančnim položajem se lahko ponaša le malokatera občina v naši pokrajini in v deželi sploh. Svetovalci so nato odobrili nekatere spremembe v letošnjem proračunu. Iz prebitka so za popravila šole na Vrhu določili še 2.200.009 lir. To vsoto so dodali prvotno določenim 8.500.000 liram za popravilo te šole. Na Vrhu bodo torej ljudje zadovoljni, saj so v zadnjih * letih tam gori izvedli celo vrsto javnih del. Popravila na šolskem poslopju so skoro končana, zunanje Lice poslopja se je spremenilo (kot vidimo na sliki), saj so dozidali še novi del stavbe v katerem bodo sanitarije in prostori za učitelje. Poslopje je popravilo domače podjetje Dominika Grila, kateremu je sovodenjska občina zaupala tudi ddla pri razširitvi pokopališča v Sovodnjah. Pouk v prenovljeni šoli se bo pričel jeseni. V spremembe proračuna spada tudi izdatek 1.100.000 lir konzorciju za vzhodnofurlanski vodovod (CA-FO) za vodne priključke nekaterim hišam na Štradalti. Pet milijonov lir pa so določili za poviške plačam uslužbencev. Občinska uprava bo tudi asfaltirala stranski del Ulice Venezian v Sovodnjah in cesto Štradalta-Peč pri pokopališču. Ta dela bodo veljala 3.540.000 lir. Svetovalci so nato odobrili zaključne račune v zvezi z gradnjo dveh opornih zidov, prvega v Sovodnjah pri cerkvi, drugega v Rupi pri trgovini. O točki, ki zadeva občinske vrtce, je prišlo do zanimive debate. V Sovodnjah upravlja ONAIRC otroška vrtca v Sovodnjah in v Rupi. Stavba v kateri je nastanjen sovodenjski vrtec je last te ustanove, ta vzdržuje in upravlja vrtec s svojim osebjem, občinska uprava mora skrbeti le za vzdrževanje prostorov in dajati določeni letni prispevek. Nekateri svetovalci so izrazili mnenje, da bi bilo bolje, če bi občina sama prevzela vzdrževa- PROSLAVA 1. MAJA In 30-LETNICE O F na «Dvoru» v Steverjanu dne 1., 2., 3., 8. in 9. maja Progrim: V soboto, 1. maja ob 16. uri: Zborovanje pred spomentalom padlim govorita: Dr. ALEŠ BEBLE3R to senator GIAN-PRANCO MARIS. Nastopate godba na pihate »KRAS« to pevski zbor «JEZERO» iz Doberdoba. V nedeljo, 2. maja od 10. ure dalje: PLES. Ob 20.30 nastop folklorne skupine »FRANC E MAROLT« iz Ljubljane. V nedeljo, 9. maja: DAN MLADINE; ob 8JO ptaninskoorien-tecljski pohod; ob 16. uri ženska odbojkarska tetama Briški grič — Mladost; ob 18. uri nastop kotalkarjev &D «POLET» z Opčin. Zvečer L, 2., 3„ 6., 8., to 9., maja PLES. Igmatfi bodo ansambli «FANTJE TREH DOI-IN«, ((BRIŠKI SLAVČEK« ter «1 NOBILI«. Od 1. do 9 maja: VTNSKA RAZSTAVA, M Jo prireja Odbor vinogradnikov lz Steverjaoa to z Ostavja. Vse dni bo deloval bogat »rečolov K oblimi udeležbi vabi prireditelj: nje vrtca. Principielno so vsi s tem soglašali, vendarle so se tu po.ja vile težave finančnega in prostor skega značaja. ONAIRC bi morali v tem slučaju plačati najemnino, poleg tega pa bi občino stalo osebje precej. Zaradi tega so končno sklenili podaljšati za pet let pogodbo z omenjeno ustanovo: občina bo letno prispevala 300.000 lir ter skrbela za vzdrževanje prostorov. V Šolski patronat so izvalili kot občinskega predstavnika Ivana Pe-tejana, nato so svetovalci odobrili zaključne račune za turistično cesto Sovodnje - Rupa - Peč. Občina .je porabila za to cesto 633.900 lir, ostalo je prispevala deželna uprava. Prosvetno društvo »BRIŠKI GRIČ« STEVERJ AN PROSLAVA 0F V GORICI Številno občinstvo pri predavanju prof. Mikuža Doberdobski pevci so zapeli več partizanskih pesmi Obnovljeno poslopje osnovne šole na Vrhu Hiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii 25. APRIL . LJUDSKI PRAZNIK V Pevmi, Doberdobu in Štandrežu vrsta svečanih proslav ob prazniku odporniškega gibanja Slovenci t posebnim poudarkom častimo v NOB padle borce Proglasi protifašističnih strank obsojajo delovanje fašistov V več krajih bodo danes proslave osvoboditve združene s spominski-tnd svečanostmi. V Pevmi bodo bivši partizani položili vence na grobove partizanov, ki so pokopani na domačem pokopališču ter pred spomenik pad-Em na trgu. Na noriškem pokopališču bo vsakoletna svečanost, združena s položit vijo vencev nekaj po 9.30. Ob tej uri naj se udeleženci zberejo na trgu v Štandrežu. V Doberdobu bo osrednja svečanost ob 10.30 na trgu pred sporne rukom padlim. Govoril bo župan, sledil bo kulturni program. Še prej bodo bivši borci obšli vsa pokopališča v občini, kjer počivajo padli partizani. V Štandrežu bo ob 11. uri na trgu osrednja prireditev. Govorila bosta Danilo Nanut in Marini-Ranfi. Nekaj spominskih pesmi bo zapel llllllllimilllllllllllllllllllllllllllillllliiMiHiiiiiiiiHHi Obvestilo kmečkega društva v Štandrežu Društvo neposrednih obdelovalcev v Štandrežu sporoča vsem prizadetim, da bodo sestavljali prošnje članom za sečnjo lesa v Jugoslaviji v nedeljo dne 2. maja od 11. ure dalje v gostilni Lutman na trgu v Štandrežu. Prosilci naj prinesejo s seboj posestno polo. V torek seja pokrajinskega sveta V torek 27. aprila ob 20. uri bo seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali izključno problemih slovenske narodnostne skupine. 0 seji bomo podrobno poročali. Pretekli petek zvečer je Slovenska prosvetna zveza priredila tudi v Prosvetni dvorani v Gorici spominsko proslavo ob 30-letnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Po vabilu se je odzvalo številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano in med njim smo opazili tudi precej mladine. Zbranim je univerzitetni profesor iz Ljubljane, dr. Metod Mikuž jasno in prepričljivo govoril o nastanku, delovanju in vlogi OF s posebnim ozirom na njen razvoj in delovanje tudi med primorskimi rojaki. Občinstvo je sledilo v ži/vim zanimanjem njegovim izvajanjem in zlasti so odobravati njegovo priporočilo «da kadar nam bo kdaj še posebno hudo in težko* naj se le spomnimo OF in njenih borb ter pridobitev tudi za primorskega človeka. Prav tako so se strinjali z njegovo ugotovitvijo, da je mesto Slovenije in tudi njena bodočnost edino v Jugoslaviji. I*o predavanju je občinstvo z živahnim ploskanjem izrazilo svoje o-dobravanje predavatelju. Nato je nastopil še moški pevski zbor »Jezero* iz Doberdoba, ki je pod vodstvom prof. Krilžmančiča ob spremljavi harmonikarja zapel ob splošnem odobravanju tri borbene partizanske pesmi. Pevci so potem v mali dvorani kluba «S. Gregorčič* zapeli še nekaj pesmi, ki so obudile marsikomu spomin na tiste slavne čase, kakor se je izrazil eden od prisotnih bivših borcev: <0b poslušanju teh borbenih pesmi se mi spomin oživi in oči orosijo, čeprav težko in hudo, je bilo takrat tudi lepo, saj smo se borili za visoke ideale pravice in svobode.* Antologija pesmi o pravici in svobodi Ob priliki današnjega praznovanja 26. obletnice aprilske vstaje v Italiji je glasilo KD «Quadrante Est* objavilo zanimivo antologijo pesmi iz raznih dežel in obdobij, v katerih pesniki govore o borbi za pravico in za svobodo. Med njimi je nekaj pesmi iz Sovjetske zveze in odlomek iz spisov Milovana Gi-lasa. Skupna proslava 1. maja v Gorici Trije sindikati CGIL, CISL in UIL pripravljajo 1. maja veliko delavsko manifestacijo v Gorici. Prvič bodo trije glavni sindikati skupno pevski zbor društva »Oton Župančič*. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani prosvetnega društva. Podobne proslave bodo danes zju traj tudi v Krmdnu, v Romkah, šta-rancanu, Gradiški in drugod. Sinoči so zastopniki sovodenjske občine položili vence pred spomenikom padlim sovodenjske občine. Mesto je vse odeto v spominske plakate. Izdale so jih občinska u-prava kot tudi razne politične stranke. Videla smo na zidovih nalepljene plakate komunistične partije, demokristjanov, liberalcev, republikancev, socialdemokratov. Socialisti so včeraj izdali tiskovno poročilo v katerem potrjujejo protifašistični značaj republiške ureditve ter obsojajo pojave neafašizma, katerih je bilo toliko v zadnjem obdobju. IZJAVA PROF. PRESTAMBURGA IZ PADOVE praznovali prvi maj, prvič bo taka skupna manifestacija v Gorici. Imela bo pokrajinski značaj. Ob 9. uri se bo delavstvo pričelo zbirali na trgu pred železniško postajo. V povorki bodo vozili traktorji in vozila številnih zadružnih ustanov. Povorka bo šla po obeh korzih, nato po Ulici Obcrdan do Travnika. Na Travniku bo ob 10.30 sindikalno zborovanje. Sindikati vabijo vse delavstvo, da se masovno udeleži te velike, enotne manifestacije. Seja občinskega odbora v Gorici V petek, 7. maja ob 18.30 bo seja občinskega sveta v Gorici. Tako so sklenili občinski odborniki na zadnji seji na predlog župana Martine. Jutri, v ponedeljek, bodo na seji občinskega odbora obravnavali probleme regulacijskega načrt ta, s posebnim ozirom na področno razdelitev, o avto pristanišču, mejnem prebodu za avto cesto in o izdelavi zadevnih načrtov. Občinski odborniki za javna dela, za finance, osebje in socialno pomoč pa so na petkovi seji pred ložild v odobritev več predlogov vsak s svojega področja. Odbornik Fantini je še sporočal, da je urad za programadjo začel z anketo med dijaki glede potrebe gradnje doma za dijake s podeželja, ki obiskujejo šole v Gorici. VERDI 17.00—22.00: ((Čorbami« G. Genoma in T. Aumont; kinemflr skopski film v barvah. GORSO 15.15—22.00: «La notte bra-va del soldato Jonatan«, C. East. wood ta G. Page; film je v bar-vah, mladini pod 14. letom pre-povedan. MODERNISSIMO 15.00—22.00: «L0 strano vizlo della slgnora Wardh», E. Fenech ta G. Hiltan; italijanski ktaemaskopsld film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedan. V1TTORIA 15.00—21.30: Una messa I per Dracula«, C. Lee ta L. Hay-den; angleški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 16.00-21.30: «H dan del 2 Borsalini«, F. Pranchi in C. Ingrassia; ktnemaskopski filrt v barvah. tržid AZZURRO 14.00 «Le belile«, Lando Buzzanca ta Anmabela Incontre ra. V barvah. EXGELSIOR 14.00 »II gatto a nb ve code«, Caithertae Spaak, K. Malden. Barvni film. PRINCIPE 14.00: «Giochi parttooia-ri», Maroallo Mastmodannl ta Monica Vitti. V barvah. SAN MICHELE 14.00: «1 diue mag-gialtai piu mattl ded mondo«, J1-Framdhi, C. Ingrassia. V barvah Vodo Gorico SOČA (Nova Gorloa): «Drevo spoznanja«, ameriški barvni film — olb 16., 18. itn 20. SVOBODA «Hura, šola gori«, nemški barvni film — ob 16., lila 20. RENČE: »Asteriks galski junak1-francoski barvni film — olb lfl-in 19.30. DESKLE: »Življenje v dvoje«, nemški barvni fliim — ob 17. in 19.30- ŠEMPAS: ((Nepremagani«, ameriški barvni film — ob 16. in 19.30. KANAL: «Amgedl brez raja«, italijanski barvni film — olb l6-ta 19.30. PRVAČINA: Dvoboj po svetu«, nemški barvni film — ob 16. in 19-30- Delegacija SZDLS gost goriške PSI V Gorici .je bala včeraj, gost po krajinskega odbora PSI, delegacija občinske konference Socialistične zveze iz Nove Gorice. Po uradnih pogovorih si je delegacija popoldne ogledala nekatere industnijsko-pri-staniške naprave v Tržiču, zvečer pa so jo sprejeli na sovoden iškem županstvu. DE2URN1 LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan 18 ponoCl dežurna lekarna D’UdsW P.S. Francesco 5, tel. 2124. V TRŽIČU Danes ves dan ta ponoči je * Tržiču dežurna lekarna dr. Olive1-ti, Ul. 1. maggio 94; tel. 73-328. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Branislav Nuši* KAJ BOJO REKLI UUDJE igra v štirih dejanjih V torek, 27. t. m. ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu itiiiimimikiiiiiiiuimiiiimmimnminiiiiiiu ■■fiiifitiniiiiittiiiiiitniiiiiHiiiimiiiiiiiiHUimiiiiiin POBUDA GORIŠKE OBČINE TEČAJI TUJIH JEZIKOV NA OSNOVNIH ŠOLAH Priporočilo za učenje slovenščine in nemščine Šolska uprava je te dni razposlala staršem otrok, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovnih šol na področju goriške občine, pismo, v katerem jih vprašuje, če so zato, da bi se njihovi otroci učili na šoli dodatni tuj jezik z izhdro med slovenščino, nemščino, angleščino ali francoščino. Tečaje nameravajo u-vesti s prihodnjim šolskim letom. Pobudo za to akcijo .je sproži] od bomik občinske uprave ter jo priporočil šolskemu skrbniku in ta šolskemu ministrstvu. Zadeva je še posebno važna za Gorico in Gori- RADO PELICON iz Sovodenj je pred nekaj dnevi na pado-vanski univerzi diplomiral iz naravoslovja. Čestitajo mu prijatelji. V deželi Furlaniji-Julijski krajini ni upravičena ustanovitev kmetijske fakultete Premajhno število študentov v naši deželi - Kmetijska posestva in državni uradi odklanjajo agronome . V nekaterih primerih je kmetijsko šolstvo zaostalo ško ter je priporočljivo, da starši med predlaganimi jezila izberejo slovenščino, oziroma nemščino spričo dejstva, da na tem področju v odnosih z našimi sosedi najbolj potrebujemo ta dva jezika. Občinska uprava priporoča, da bi se vpisalo čim več otrok v te tečaje. Darovi za pomoč Antonu Pavšiču »V naši dežela ni zadostnega števila visokošolcev, da bi lahko o-pravičdli ustanovitev kmetijske fakultete*, je dejal prof. Prestamfour-go, profesor na kmetijski fakulteti padovanske univerze, ki je v petek zvečer predaval v dvorani pokra jdnskega sveta. Predavatelj je prikazal v zgošče nih besedah stanje kmetijskega šol- trgovlna čevljev JUREN GOBICA Largo XXVII Maržo t — Palača INPS Via IX Agosto 1 Velika izbira čevljev to torbic po konkurenčnih cenah 1 stva v Italiji. Na marsikateri fakulteti .je pouk kmetijskih ved zastarel, fakultete pa pripravljajo strokovnjake za bodočnost. Zanimanje za poklic agronoma pa ne gre vzporedno z večanjem zanima nja za študij na visokih šolah. Takoj po vojni .je bilo število študentov na kmetijskih fakultetah v od gtotkih dvojno od sedanjega. Premajhno zanimanje za ta študij .je prof. Prestamburgo pripisal dejstvu, da se kmetijska posestava in tudi ustanove, kd delajo na tem področju, otepajo kmetijskih inženirjev, tako da tem ne preostaja kot poučevanje na šolah. V bodočih letih bo treba to vrzel odpraviti, ker bodo kmetijska posestva potrebovala vedno več strokovnjakov. V zvezd z nekaterimi zahtevami, da bi v naŽi deželi v Vidmu ustanovili kmetijsko fakulteto, ie prof. Prestamburgo dejal, da bi bilo to na eni strani razsipanje denarja, na drugi pa bi spravilo v zadrego že obstoječi fakulteti v Padovi in v Bologniji. V debato .je poseglo več prisotnih strokovnjakov. Vsi so si bili edini v tem, da skrbi jo razne oblasti premalo za kmetijstvo, odnosno da se denar ki .je namenjen kmetijstvu deda na razsipni in negospodarski način. Natečaj za službo pri pokrajinski upravi Pokrajinska uprava v Gorici razpisuje natečaj za dve službeni mesti pri kemdškem oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno, in sicer za tehnika v laboratoriju in za preparatorja - pripravnika. Prosilci morajo vložiti prošnjo na personalnem oddelku pokrajinske upra ve do 15. maja opoldne, tam d<4 jo vsa podrobnejša pojasnila. Včeraj smo pisali o nabiralni akciji za pomoč invalidu Antonu Pavšiču iz Gorice, ki so mu nočni vandali uničili njegovo vozilo, ter da mu bo deželna uprava kupila nov voziček na motorni pogon. Danes nam je poslalo Združenje civilnih invalidov tudi prvi seznam nabirke za pomoč Pavšiču in njegovi družini. Ta prva nabirka je dosegla 103.100 lir, in sicer; Goriški prefekt 25.000 lir, Ugo Fedon 1000, Alojz Tomšič 5000, L. Mervič 2000, Remzo Fedarici 1000, L. Parilis 1000, Antonia Seban 1000, N.N.: 500, Eli-da Ecdi 2000, Mario L. 600, Franco Meri 1000, Bombi nabrati v družbi prii kavi 7000, Punteri 1000, Stanovalci hiše Ul. Raštel 19 13.000, Ci-riami 1500, Zamcarli Fraincesca 1000, Bruno Terpin 500, Viamci 500, Live-ra 5000, L. Smut 2000, L. Likay 1000, Paolo Ciampe 500, L. Zigan 1000, L. Bortolitazi 1000, L. Valli 1000, L. Lutman 2000, L. Trojar 2000, Talin 1000, L. Kuštrin 1000, L. Babile 1000, L, Morandini 1000, L. Larise 1000, La Bomboniera 1000, Rosenbaum 500, Pasquali 1500, Jacobbi 1000, Mila Figar 500, Drogerija Diana 1000, Pontoni Bassi 1000, Varli 1000, Tato-Taita 500, Taramtino 1000, Ta-mi 1000, Verdoldva 1000, Snidersic 1000, Bar 1000, Cibdmi 1000, Lidia DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprte cveta-čarna REICHMANN, Corso Itd1' 34, tel. 53-71. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK® V goriški občini se je od 18- ^ 24. aprila rodilo 24 otrok, umrlo jj oseb, poročilo se je 13 parov ih 1 so jih oklicali. ROJSTVA: Marco Casaie, MaO® Simoni, Stefano Manfrotto, ManU*® Zucchiatti, Eleonora Tellini, GiujJ na Colussa, Gaanluca Doria, Crisd no Gon, Francesco Coaoio, ^ Bernardi, Michela Bernardi, franco Tonchella, Mariaro6a Žuli®" Barbara Piccolo, Adriana Anut, F*8 vio Bella, Giuseppe Michetti, Mas* mo Visintin, Rossella Santanflelv Isabella Franco, Nicolč Mangi08 cuna, Nicola Delai, Andrea PaC" in Roberto Vit. SMRTI: gospodinja 74-letna G0l<8 lina Bisiach vd. lordan, upokoji 63-letni Alfredo Sinibaldi, upukoj-nec 60-letni Giuseppe Mazzocco, spodinja 68-letna Giovanna S8** da vd. Ronchini, gospodinja^ 70lel na Elisabetta Hegeduš vd. i«, o,„„UCv» vd. Furla^' 79-letna upokojenka Orsola SfU1^ vd. Micheli, gospodinja 85-letna na de Foelseh, gospodinja 79-le"l Silvia Robustelli vd. Adiletta, UG : kojenka 84-letna Maria Medeot v.. Conzatti, gospodinja 81-letna MaL Vončina vd. Moretti, gospodinja 5 letna Luigia Vecchi por. Stua. . OKLICI: mornar Giorgio Strad* in profesorica Bruna Albertin; \ govsKi zastopnik Uno Benossi^ i iti frizerka Anna-Maria Muser; delavka Maria Boraogna; odrt . Santo Bomben in gospodinja i'06^ Sarani; policust Mario Costantiri J frizerka Anna-Maria Muser: UT*., - in gospoduj Laura Magnani; uradnik MaUd^; nik Claudio Musti Rosini in uradnica Maria Babikj*J', zdravnik Desiderio Buttold in h9"?; ška asistentka Franca CattarinU2^ Milovan Lutman in Adrijana šček; pleskar Renzo Romanzin. ? bolniška strežnica Maria Badin mični analist Franco Moratti in u teljica Adriana Ceolin. , i POROKE: uradnik Paolo Toff< so Lombardi in študentka Bracchi; delavec Giuseppe in delavka Silvana Belli Enea Urban mehaj pr Vellini 1000, Bernardi 1000, Fantini 1000 lir. Pellizoni in uradnica Ra8 J ' i: &>, študent Mario Luciano Donato gosopdinja Rosanna Dogani; eU-tričar Dragotin Pisk in delavka % dja Mrak; uradnik Mario in učiteljica Emma delPAngelo, P i, dajalec Renzo Malfatti in proukU) Goia; uradnik Isio Castellani in spodinja Renata Prandi D’Ulrob°*ji) ka Marisa Tosatto; mizar CaP^j Vidoz in gospodinja Francij, Sirch; šofer Silvano Obedic in niča Elisabetta Genco; hidroins^ ter Angelo Cagnina in prodaj®^-Laura Paulin; poročnik Giulio ” $ barito in uradnica Maria CarUvj radnik Sergio Vellini in urad® Stefania Cozzutto. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsean, ki so na kateri koli na®1® počastili spomin našega dragega JOSIPA LAKOVIČA Posebna zahvala pevcem iz Ronta ta Doberdoba, darovalcem cvetja in vsem, M so ga spazmih na zadnji poti. Družina LAKOVIČ Tržič, 25. aipriHa 1871 Pi7mor™kT’dnoviil}e Ruggi DOKUMENTI IN PRIČEVANJA O DVEH JUNAKIH NAŠEGA OSVOBODILNEGA BOJA ero-Rudi Haas in Albina-Zora Haas zadnji žrtvi fašističnega maščevalnega besa kapitulaciji Italije pa vse do aretacije 2. aprila 1945 sta bila najtesnejša sodelavca in soborca Kosovcev v našem, mestu - Ustrelili so ju 28. aprila 1945 skupno s se 13 drugimi talci na Opčinah 1 f * I Albin« - Zora Haas, roj. Bran« I®- aprila 1945, na pragu osvo-so nacistični in fašistični ^°k>ki v svojem maščevalnem ustrelili na Opčinah 15 par-"^tenov in aktivistov NOB. *) Med S™1 bila tudi zakonca Haas-Albina in Haas Ruggero-***“• Oba sta bila najtesneje po-/^zar'a z Varnostno obveščevalno službo (VOS), bila sta dejan oporna stebra pri njenem ^•ftenem delovanju od časov ne-IJ^tedno po kapitulaciji Italije pa f~zadnjih aprilskih dni. Bila sta in aktivista, predana osvo-®*klneirnu boju z vsem poštenim z vsem tistim krasnim **filizmom, ki je v tistih usod-‘■n časih krasil toliko naših ljudi. Nekaj malega je bilo o njiju ^ m tam že napisanega, a prav tealo, mnogo premalo glede na Ivin ogromen prispevek v boju te predvsem na njuno največjo “■tev — mučeniško smrt. Ko sem Z. teh dneh stikal za gradivom, kV bi moglo vsaj nekoliko bolj "te doslej osvetliti njuno delova-sem moral žal ponovno ugo-"2™. kako veliko nemarnost smo "Zgrešilii, ker se nismo vsi, vsak 2? svojem področju, že mnogo ??j pobrigali za ohranitev raznih "“teimentov iz NOB. ker nismo že JJtengo prej, ko so bili spornim še jte°go bolj sveži, kot so lahko S^tes po skoraj 30 letih, zabele-7^ Po neposrednih pričevanjih !?*• *car ie bilo še znanega in ršftebnega o ljudeh in dogodkih. iz skromnih dostopnih doku-"tebtov v arhivih Zveze vojnih invalidov NOB, iz razgovora z biv-ptei članom VOS v Trstu tov. rančem Špacapanom - Črtom ter ""batnim sosedom Haasovih in ?fav tako aktivistom NOB Alojah Gabrijellijem ter še z ogle-hiše na Školjetu v sedanji boi Alfonso Vaierio 82 (ki je od univerze naprej podaljšek j-F. Severo) kakih 100 m pred fjtečno postajo filobusne proge /• sem si le mogel ustvariti vsaj Pjbhžno podobo teh dveh juna-jtev našega narodnoosvobodilnega Z?8. ki bi — tako kot še mnogo tegih po krivici in čioveški ne-uiarrujgti pozabljenih ljudi — za-Uzila ob sedanji 30-letnici usta-Pvitvg OF poleg skromnega za-j2fa. ki ga premore časnikarsko vsaj posmrtno priznanje. ^em Poizvedovanjem pa sem ^vedel še za nekaj, kar me je či-0 osebno vznemirilo in prevzelo, l®. N bil namreč pri Haasovih ne Jv časa tudi moj gimnazijski °®olec Slobodan Šumenjak-Dane , Jzdovkom »Feks*, ki je bil v adnjih mesecih 1943 in prvih v yU 1944 v Trstu vodilni član ki Postne obveščevalne službe in S J® kasneje junaško padel v * z madžarskimi okupatarski-žandarji v Prekmurju, kamor -te kot domačina poslalo vod-stv0 NOB. Nekaj osebnih podatkov ^uSSer°-Rudi z ilegalnim »Konspiracija* se je ro-V1 “6.11.1911 v Trstu. Stanoval je p. ,tedan ji Ulici Guardiella San r*tep (Skoljet) 1801.. Po poklicu .. bil mizar. Z VOS je sodeloval ^ začetka leta 1943. Kmalu je po-Jr. obveščevalec, predvsem pa ; -le ukvarjal z gradnjo bunkerje'. 2a potrebe VOS oziroma za «nvaUšča obveščevalcev pa se-oivv? tubi za zbiranje in hranjenje arw a..iu literature. Malo pred «iFauijo je tudi vodil del obve-2 ovalne službe. Aretirali so ga • aPrila 1945 na domu skupno . teuo Albino. Do ustrelitve 28. str ua .^5 na Opčinah so ga tj,, ovito mučili, vendar ni črhnil besedice. Pokopan je na po->«^ču v Borštu. naas Albina-Zora, roj. Brana, te rodila v Trstu pri Sv. Iva-jr 1- marca 1913. Pred poroko 8 starši stanovala v Ul. Linfe . Pri Sv. Ivanu. Že kot mladenka ž Nntlala v mladinskih društvih, ^ in? Pa te začela sodelovati le-1942. Leta 1943 je bila v bata-^teiu na Krasu in v tem času je Ustreljeni 28. aprila 1945 na “Pčinah: Barut Oskar (1924), Belloro Adolfo (1920), Bressan Armando, Caucci-Kaučič Bruno (1924) Chara Stjepan, Cu-na Ivan, Haas Ruggero (1911), Haas Brana Albina (1913), Maovac Mario (1881), Peru-*lč Josip (1901), Stipanič Gui-Trevisan Albano (1923), risentin Giuseppe (1919), Vu-Ivan, Vrhovnik Vladimir. Ruggero - Rudi Haas po izpovedi njene sedaj že pokojne matere, (ker .je zabeležila Pavla Kolarič v zapisu z dne 21.4.1951) obiskovala večmesečni tečaj za bolničarke in bila nato tudi bolničarka v partizanski bolnišnici »Franja*. Pozneje pa se je po navodilih organizacije vrnila v Trst in začeta delovati z obveščevalno službo ter bila ena njenih glavnih kurirk. Skupno z možem je delovala vse do aretacije 2. aprila 1944. Ustreljena je bila na Opčinah skupno z možem in še 13 drugimi aktivisti, potem ko so jo strahovito mučili. Molčati je znala kot grob. Pokopana je skupno z možem na pokopališču v Borštu. Z zakoncema Haas sta požrtvovalno sodelovali tudi Rudijeva sestra Milja (umrla kmalu po vojni) ter Albinina mati, ki je umrla pred leti. Tov. Špacapan je vse štiri označil za čudovito četverico do kraja predanih in neustrašnih ljudi, ki so znali z u-pomo voljo kljubovati vsem težavam in grozotam nečloveškega mučenja. Žal je marsikateri dokument, ki bi utegnil lepše osvetliti njihovo delo zgorel, ko so Colottije- vi agenti vdrli v stanovanje Al-binine matere in izvršili podrobno preiskavo. Črna kot ciganček Dragocen spomin na Albino Haas - Zoro nam je zapustila pokojna Valerija Sila, znana tržaška gledališka igralka in med vojno skupno z možem in hčerkama Mileno in Danilo požrtvovalna aktivistka. Zore se v zapisu (na katerem žal ni naveden datum, ki pa verjetno datira iz leta 1950 ali 1951) spominja takole: »Zoro sem poznala že kot malo punčko. Stanovala je pri Sv. I-vanu na »Črni cesti* in ker sem tudi jaz stanovala v bližini, sem jo imela priliko večkrat srečati. Bila je majhna, debelušna, črna in je imela vedno, kadarkoli sem jo pogledala, okrog ust tisti tihi sramežljivi smeh. Včasih sem ]0 dražila, da je zbežala ciganom, tedaj se je vedno še bolj nasmejala ter hitro zbezala v hišo. Ostala mi je od vseh sveto-ivanskih otrok najbolj v spominu. Kar sem se preselila v mesto .je nisem več videla. Medtem se je tudi ona poročila ter se preselila z možem na školjet. Med ilegalnim delom proti na-cifašistom sem izvedela, da oba z možem prav pridno sodelujeta. Pozneje sem izvedela tudi, da sta bila oba aretirana. 23. aprila 1945, ko sem skupno s svojo družino prišla v Ko-roneo, je bila prva ženska, ki me je pozdravila, Zora. Vprašala sem jo kako, da hodi prosto po hodnikih, pa mi .je s tistim njenim smehom odgovorila: »Pometam in nosim kruh po celicah.* Ko se .je »suora* odstranila, mi je rekla: »Tako grem lahko od celice do celice ter se lahko kaj pogovorim s tovarišicami, ki so tu notri in izvem od vsake nove kaj lepega od naše Osvobodilne fronte in jih tudi tolažim.* Drugo jutro pri skupneip umivanju na hodniku smo bile jaz in obe hčerki brez mila in brez brisače (ker so nas nepričakovano ujeli), Zora pa nam je takoj prinesla eno in drugo. Popoldne je že prišla v mojo celico (samico) ter md prinesla polno skledo domače hrane. Jaz sem se branila, češ da si prikrajša sebi, a ona: «Le jejte, mi mama prinese vedno tudi za tiste, ki nimajo.* (Nam namreč ni imel nihče pošiljati, ker smo bili vsi štir.je člani družine zaprti.) Prosila sem jo naj namesto meni nese vse to mojima hčerkama, a ona me je silila, naj jem in povedala, da jima je nesla prav toliko. Jedla sem polento in nov radiček, ki ni bil nikdar tako dober, ter bila tako ganjena, da so mi solze tekle v skledo. Zo ra me .je gledala in imela je na ustih isti smeh kot takrat, ko sem ji otroku pravila, da .je ciganček. 28. aprila opoldne je prišla k meni po posodo. Izkoristila je priložnost, se usedla na mojo poste ljo in kramljali sva o bližnjem koncu vojne. Tako se je veselila svobode, da so ji črne oči kar žarele od veselja. Pravila md je, da je nemški častnik, ki .je v veži v pisarni, zadnje dni vsak dan pijan in da ga .je videla malo prej .jokati. Me dve sva uživali in se smejali, češ: »Še mnogo bo jokal in z njim vsi taki rablji* Prišla je »suora* in surovo jo je zapodila iz moje celice. Odhajajoč se .je še enkrat obrnila do mene in md zaklicala: »Danes je sobota in bo mama prinesla kaj boljšega: jutri bo nedelja, morda bo to »velika* za nas!* in odšla. Nič več ni prinesla. Ni dočakala tiste »velike* nedelje, ki .jo je tako težko pričakovala. Okoli 5. ure popoldne pride «suora» (ne vem s kakšnim vzrokom) v mojo celico ter mi med drugim reče: »Povera Zora!* Jaz jo pogledam ter vprašam, zakaj. No, in md pove, da je bila Zora okoli 2.30 na zraku z dru- gimi zaporniki (jaz iz samice nisem smela na zrak). Prišli so Nemci in jd ukazali, naj pokliče Zoro. Ko je ta pritekla v vežo, še vsa vesela od velikega pričakovanja, so ji Nemci ukazali, naj se gre obleč in obut čevlje in nai pride dol. «Suora» je pra vila, da je morala imeti Zora takoj hude slutnje, ker .je odšla kot starka v celico po obleko. Ko se je vrnila v vežo so jo ukle-nili in potisnili na kamion, kjer je bil že n.jen mož in še 9 drugih. PeljaM da so jih ustrelit, je rekla »suora*. Ona je vedela, kako so to delali. (Zadnji teden vojne so bile »suore* zelo prijazne z nami, ker so se bale.) Kljub vsemu sem še vedno upala, da .jih niso utegnili ustreliti, da se bo medtem kai zgodilo. A na žalost so jih utegnili ustreliti, pokopati pa ne, kajti medtem so že začeli bežati. Uboge žrtve: i-mele so vsaj to, da smo jih pokopali mi v svobodi Istega dne je njena mama res prinesla velik koš hrane. Ko jo je hotela izročiti v veži, so ji vrnili koš, češ da so Zoro Nemci odpeljali v Nemčijo. Mater je to presunilo. Ni mogla verjeti, da je kar tako šla v Nemčijo. Saj smo vedeli skoro za vsak transport, a takrat transportov ni bilo več. Vsa iz sebe je mati hodila okoli ječe ter v svojem obupu klicala na cesti: »Zora! Zora!* A Zora je ni več slišala. Materin odmev in obup je pa prihajal v naše celice in nismo jd mogle po magati. Po naših licih so. tekle grenke solze. V naših srcih pa smo kovale maščevanje ne le za Zoro, ampak za vse naše žrtve.* Špacapanov! spomini na dogodke pri Haasovih Po kapitulaciji Italije in po »Goriški fronti* sem bil s skupino obveščevalcev poslan v Trst — mi je začel pripovedovati tov. Špacapan v salončku svoje lične hišice sredi vrtnih nasadov v Žu-sterni — in preko Zorine matere smo prišli na Haasov dom na Školjetu. Oba, Rudi in Zora sta mi takoj napravila zelo dober vtis in pozneje sem v svojih takorekoč nepretrganih stikih z njima vse leto 1944 in tja do začetka 1945 imel nešteto priložnosti do kraja utrditi svnip snoznanie in prepri- Vhod v nekdanji bunker za Haatovo hišico. Sedaj ga seveda ni več Čanje, da sta bila to res čudovita človeka, bolj pogumna kot marsikdo, ki sem ga poznal v času naše borbe. Isto moram reči za Zorino mater. Obe sta nas vzljubili, mi pa njiju in kar priznati moram, da sta nas imeli pod «komando», katere pa se nismo nič branili, saj smo se čutili v njuni oskrbi in budnosti povsem varne. Zora je bila živahna mlada žena, bistra in sproščena. Rudi je bil bolj redkobeseden, preudaren, nagel v svojih odločitvah in ukrepanju. Znal pa je biti tudi izreden humorist in v neštetih težkih trenutkih je znal i-menitno dvigati moralo sebi in nam. Imel je zelo inteligenten pogled. Bil je suhe in precej visoke, nekoliko ukrivljene postave, kot pač mizarji, sključeni nad skobelnikom. Kaj naj bi vam povedal, ko pa je vsega bilo toliko dan za dnem in se vsega tako na hitrico niti ne morem več spominjati — je nadaljeval tov. Špacapan — pa tudi zaporedje dogodkov ne more biti več precizno. Pri Haasovih je bila stalna skupina obveščevalcev. Bivali smo v glavnem v zgornji sobici nad kuhinjo. Rudi je bil specialist za gradnjo bunkerjev. Sam je izbiral prostore zanje in sam izdeloval tudi načrte. Pri svojem delu je bil izredno pedanten in zakonspiriran. Prav zato smo mu tudi dali vzdevek »Konspiracija*, ki se ga je v našem krogu prijel in smo ga tako tudi klicali. Če me spomin ne vara, nam je zgradil vsega šest bunkerjev, med katerimi tudi one v Lonjerju, Borštu in Dolini, toda za dva niti sam nisem vedel. E-nega smo na vsak način imeli nad kamnolomom Faccanoni. Prav v zvezi s tem bunkerjem se tov. Špacapan spominja zanimivega dogodka. Ko je bil bunker že zgrajen — pripoveduje — je prišel v njegovo bližino neki uniformirani fašist. Seveda smo Sosed Haasovih tov. Lojze Gabrieli se še dobro spominja obeh Haasovih, nekaterih vosovcev in raznih doživetij ga prijeli in odpeljali v bližnji partizanski štab. Toda od tam je med prvo hajko pobegnil nazaj v Trst, vendar bunkerja ni nikoli izdal. Pri Haasovih se je enkrat samkrat zglasil tudi znani partizanski diverzant Mihajlo. Bilo je to na predvečer njegovega atentata na nemško vojaško in oficirsko menzo v Ul. Ghega. Kako neustrašen človek je bil Rudi Haas dokazuje tudi dejstvo, da je nekega dne z nekim tovarišem prinesel iz Barkovelj kar na rami in v tramvaju brzostrelko skozi vse mesto. Obnašal se je tako hladnokrvno, da je dajal vtis policijskega agenta. Orožje pa je Haas dobival tudi po zvezah od pripadnikov delavskih skupin TODT pa celo od nekaterih članov tako imenovane »Guardie civi-che*. Povsod je razpredel svoje mreže. Prav tako je vzdrževal tudi zveze z gapovci pri Sv. Ivanu in sodeloval z njimi v marsikateri akciji. še marsikatere akcije se spominja tov. Špacapan, pri katerih sta posredno aU neposredno sodelovala Rudi in njegova žena Albina - Zora, kot na primer napada na nemško kolono avtomobilov ob nekem alarmu v bližini kamnoloma Faccanoni oziroma pri gostilni Dodič, kjer so zaplenili kakih 15 avtov s šoferji vred, ali pa zajetja nekega belogardističnega špijona v januarju 1945 in tega kako jim je ušel izpred Haa-sove hiše s skokom čez visok zid naravnost med nemško kolono, ki je slučajno prišla po spodnji cesti in kako so ga potem še istega dne vosovci spet prijeli pri Sv. Ivanu. Prav tako se tov. Špacapan spominja še drugih tržaških aktivistov s katerimi je prišel v stik in javk pri raznih dru žinah. kot na primer v Ul. Ron-chetto, pri izhodu iz predora San-drinelli itd. Kljub vsej previdnosti in zakon-spiriranosti pa so Nemci in col-lottijevci le prišli na sled tudi dejavnosti Haasovih in ju aretirali 2. aprila. 23. aprila je padel v roke gestapovcem tudi tov. Špacapan, katerega so prijeli pri Si-lovih v Ul. Gatteri in po njegovi aretaciji spravili še istega dne v zapor vso Silovo družino. Ge nekaj dni prej so collottijevci prijeli tudi njegovo sestro v hiši pri Haasovih, kamor ga je prišla o-biskat. Špacapan je bil zaprt v gestapovski SS centrali na Trgu Oberdan, sestra pa v Koroneu, toda srečno naključje je hotelo, da sta prišla živa iz krempljev nacifašističnih zveri na predvečer 1. maja. Pri Haasovih Po vsem kar sem izvedel o dejavnosti in mučeniški smrti zakoncev Haas me je še bolj zamikalo, da bi si ogledal njun dom, ki je bil od leta 1943 centrala vosovcev. Za blagim ovinkom kakih 100 metrov pred končno postajo filobusne proge na glavni dostopni cesti v mesto z Opčin, ki je danes poimenovana po Alfonsu Va-leriu, se na levi strani nad nekaj metrov visokim obcestnim opornim zidom stiskajo tri hišice prilepljene ena ob drugo. V zadnji je bilo skromno domovanje Haasovih. Dostop do hišice je z o-beh strani glavne ceste: z mestne strani po stopničkah, z openske po ozki peščeni poti, ki služi tudi stanovalcem drugih hiš v bližini. Od zadaj povezuje vse tri hišice, Gabrijelijevo, Ferfoljevo in nekdanjo Haasovo (ki pa ima danes druge lastnike) ozek obokan prehod, takoj za hišicami pa se pne zaraščeno pobočje Školje-ta tja proti Kolonkovcu. Poleg zanesljivosti Rudija in Zore Haas je bila očitno prav lega njune hišice z možnostjo dostopa in seveda tudi umika z dveh strani ter goščo v klancu odločilna, da so si vosovci tu ustvarili eno svojih glavnih opornih baz, pri čemer jih ni prav nič motilo, da se je tik pod njimi odvijal glavni promet med Trstom in Opčinami oziroma celotnim kraškim zaledjem. Nasprotno, ta okoliščina je ustvarjala to njihovo oporišče še bolj varno, saj si nihče ni mogel predstavljati drznosti, da bi utegnilo biti ob tako prometni žili važno oporišče partizanskih borcev. Sosed Lojze Gabrieli, kljub izvirnemu italijanskemu imenu zaveden Slovenec in antifašist, med vojno sam aktivist OF, se Haasovih seveda prav dobro spominja, prav tako pa se jih spominja dobro tudi najbolj neposredna soseda Ferfoija. Prav živo se še danes spominja — in kako se ne bi — tistega 9. ali 10. marca 1945, ko so collottijevci obkolili kraj in do zob oboroženi z naperjenimi brzostrelkami vdrli v stanovanje ter grozili stanovalcem, da jih vse postrelijo, če ne povedo kje se skrivajo vosovci in oba Haasova. Njihove grožnje so bile zaman. Izvedeli niso ničesar, vsi so se delali nevedne. Potem so pobrali štiri Fer-foljeve: očeta, mater in obe hčerki pa še Haasovo sestro Miljo ter njegovega očeta in mater, ki sicer nista stanovala pri sinu, pač pa sta na dvorišču v skromnem hlevčku redila kravico in zato pogosto prihajala iz Ul. Pa-gliaricci pri Sv. Ivanu na Školjet. Odpeljali so jih najprej na kvesturo v Ul. Cologna, potem pa v zapore v Ul. Tigor, kjer so o-stali kakih 10 dni. Ker niso mogli od njih ničesar izvedeti, so jih izpustili, njihove domove pa so medtem in še nekaj dni potem strogo zastražili v upanju, da jim bo uspelo ujeti katerega izmed vosovcev. Hišica v Ul. Alfonso Vaierio 82 (podaljšek Ul. Fablo Savero), kjer sta med vojno stanovala zakonca Ruggero - Rudi in Albina -Zora Haas in kjer je bilo eno Izmed glavnih oporišč vosovcev. Puftica kaža stavbo in okno sobice, v kateri so se vosovci največ zadrževali Tov. Lojze Gabrieli me je popeljal skozi ozek obokan prehod za hišami do dvorišča nekdanjega Haasovega stanovanja. Sredi prehoda so na levi strani z desk zbita vrata, ki zapirajo vhod v klet, od koder je bil dostop v podzemni bunker. Ob pogledu na majhno obraščeno dvorišče, tipično za beneške hišice, je tov. Lojze začel pripovedovati, kako so na njem mučili Rudija Haasa, ko so ga iz zapora vozili domov na zasliševanje na kraju samem. Nekajkrat je bilo slišati njegove presunljive krike, ko so ga stiskali med dvoje desk, ki so ju postopno s fazo izsiljevanja privijali z mizarskima vijakoma. Nad kuhinjo je sobica, v kateri so se vosovci največ zadrževali, kajti bunker je služil le za skrajnost. Sicer pa je bil tako skrit, da ga collottijevci in Nemci niso nikoli našli. Sošolec «Feks» Med svojim pripovedovanjem v Žusterni je tov. Špacapan omenil «Feksa», ki je nekaj časa odgovarjal za obveščevalno službo v Trstu. Bila sta večkrat skupaj pri Haasovih in v drugih javkah. Že prej sem vedel, da je bil «Feks» še med vojno kmalu po kapitulaciji Italije, iz Brd, kjer smo se po prihodu iz taborišča v Gonarsu pridružili partizanom, kot obveščevalec poslan v Trst, toda Špacapan je bil sedaj prvi, ki mi je kot živa priča njegovega delovanja v našem mestu med vojno omenjal njegov vzdevek. Naj mi čitatelj oprosti, če se za trenutek pomudim pri njem, kajti čutim, da sem to dolžan storiti. »Feks* s pravim imenom Slobodan - Dane Šumenjak je bil Nagrobnik zakoncev Haaa na borštanskem pokopališču moj gimnazijski sošolec. Vzdevek je dobil že pred vojno takoj po vsesokolskem izletu v Prago in je povezan s cenenim fotografskim aparatom znamke »Feks*, ki ga je kupil v Pragi. Skupaj sva telovadila pri Sokolu. Že zelo zgodaj je bil kljub meščanskemu izvoru (bil je sin predsednika sodišča) zelo napredno usmerjen in kot mladinec povezan z nekaterimi znanimi prekmurskimi levičarji. Ob zasedbi Prekmurja po Madžarih je bil že v prvih dneh med prvimi organizatorji odpora proti okupatorjem. Odlikovala ga je izredna drznost. Zbral je okrog sebe skupino, ki je kmalu začela z akcijami, s požiganjem vojaških skladišč, zbiranjem orožja in širjenjem literature Osvobodilne fronte. Toda delovanje je bilo spričo budnosti madžarske policije in številnih izdajalcev iz nem-čurskih in madžaronskih vrst čez nekaj mesecev razkrinkano in večina aktivnih članov skupine aretirana, med njimi tudi najina sošolca Bojan Gabrijelčič in Stanko Šerbec. Na procesu pred vojaškim sodiščem sta bila študent Štefan Cvetko in Kardoš obsojena na smrt in javno obešena na grajskem dvorišču, vsi ostali pa obsojeni na večletni zapor. Ob koncu vojne so se i:> te skupine vrnili le redki. Žal med njimi ni bilo ne Bojana in ne Stanka. Danetu Šumenjaku je takrat u-spelo, da se je aretaciji izognil in se umaknil čez Muro po ilegalnih kanalih preko Zagreba v Ljubljano. Nekaj dni za njim sem se na isto pot podal tudi jaz s še enim povezanim sošolcem. Ponovno sva se srečala v Ljubljani v Akademskem kolegiju. Dane je seveda v Ljubljani nadaljeval z ilegalnim delovanjem kot voso-vec, v juniju 1942 pa smo bili vsi stanovalci kolegija zajeti in po selekciji v Belgijski kasarni pred komisijo okupatorskih oficirjev in njihovih belogardističnih ovaduhov odposlani v taborišče v Gonars. Dane je bil tudi v taborišču med vodilnimi člani taboriščnega odbora OF. Nekaj časa sva bila v isti baraki Po izhodu iz taborišča ob kapitulaciji sva se za kratek čas srečavala v Brdih, kjer je bil ze v odredu vosovcev, potem pa je bil odposlan v Trst. Kdaj je šel iz Trsta ne vem točno, vem samo. da je bil odposlan s posebnimi nalogami v Budimpešto, od tam pa se je vrnil v Prekmurje, da bi organiziral in okrepil partizansko delovanje; toda madžarski žandarji so mu prišli na sled in ga v vasi Vaneče pri umikanju skupno s še nekaterimi drugimi soborci 22. okt. 1944 smrtno ranili. Da se je »Feks* res zadrževal pri Haasovih mi je potrdil tudi tov. Gabrieli, ki se je dobro spominjal tega vzdevka in mi je Daneta celo dokaj nazorno opisal. Sedaj po 28 letih sem hodil po istem koridorju za Haasovo hišo, po istih stopnicah, ki vodijo k njej, ob istem dvorišču, po katerem je stopal nepozabni »Feks*. Koliko radostne mladosti sva preživela skupaj v dijaških letih, koliko tesnobe ob madžarski zasedbi Prekmurja, koliko vere v novo svobodo in koliko veselo-žalostnih dogodkov v taborišču in partizanih. Kje je že vse to, pa vendar mi je tam pri Haasovih prihajala kot živa pred oči njegova podoba, s tisto rdečkasto kozjo bradico, ki si jo je pustil rasti in slamnato svetlimi gladkimi lasmi, pa tistim bistrim in vedno nekoliko porednim pogledom, ki je odražal stalno pripravljenost na šalo in zafrkacijo. Na soboškem pokopališču leže njegove kosti v skupni grobnici žrtev in poleg imena je več kot zaslužen pripis — narodni heroj. Na borštanskem pokopališču Mojega kratkega poizvedovanja za Rudijem in Albino - Zoro Haas nisem mogel skleniti drugače kot z obiskom njunega groba na borštanskem pokopališču. Lepo je negovan in pod njunim imenom na marmornati plošči piše — ustreljena kot talca. Moralo bi pisati kaj več. Bila sta junaka — heroja našega boja za svobodo. Postal sem ob znamenju in skušal ujeti današnje misli s časom, * v katerem sta živela in se žrtvovala. Pogled se mi je zastri na boljunsko - dolinsko ravan in preko zaliva na miljske griče. To je svet, naš mali svet, za katerega svobodo sta se borila in umrla. Kako se je svet spremenil od takrat in kako smo se spremenili mi sami: Vse preveč pozabljamo in vse premalo znamo biti vredni tistih naših malih, skromnih pa vendarle velikih ljudi. Tud Rudiju in Albini - Zori Haas še mnogo dolgujemo. Zapit: JOŽE KOREN Fotografija: MARIO MAGAJNA Viri: Dokumenti iz arhiva Zveze vojnih invalidov. Izjava Valerije Silove: Pripovedovanje Špacapana Franca - Črta, in Alojza Gabrieli ja, Lastni spomini ; Fotografije : arhiv Zveze vojnih invalidov in posnetki Maria Magajne 21. aprila 1971. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiin Pred osvoboditvijo je v Benečiji bilo vzpostavljenih 33 odborov OF Iz poročila takratnega okrožnega šolskega nadzornika pri PNOO za zapadno okrožje (Brda in Beneška Slovenija) tov. Oskarjia Venturinija Potrebe po učiteljstvu so naraščale. Vedno nove vasi so želele, da se odprejo tudi za njihove otroke šole v slovenskem jeziku. Učiteljica Lea Primožič mi je svetovala naj skličemo novo konferenco in povabimo še ostalo učiteljstvo, ki se do tedaj ni pridružilo, le iz strahu, kaj bo, če se zopet vrne v naše kraje fašistična oblast. Odločili smo se in sklicali konferenco v Klodiču. V tem času je prišel v zapadno primorsko okrožje iz PNOO tov. Henrik Zdešar, ki se je tudi udeležil konference. Kdaj se je konferenca vršila se ne morem spominjati. Zdi se mi, da je bilo kakih 15 udeležencev, večinoma uriteljev. Konferenca ni dosegla posebni rezultatov. Iz razgovorov je jasno izzvenelo, da prejemajo itak vsak mesec plačo, tudi1 če ne poučujejo in zato raje ne gredo v šolo. Bali so se, da jim ukinejo mesečne prejemke, če bi se zvedelo, da so sprejeli mesto od partizanskih oblasti. Pa se je tudi iz vse njihove zunanjosti, obnašanja in razgovora jasno odražalo, da jih je oblizala fašistična mentaliteta z vso moralno pokvarjenostjo in se pri teh skoro ni dalo govo- riti o kaki beneškoslovenskd zavesti. Večina šol je bila zelo zanemarjena oziroma sploh neprimerna za pouk. To so bila v glavnem poslopja, grajena v druge namene. Ko so svojim namenom odslužila in so bila že skoraj v razpadajočem stanju, so italijanske oblasti določile poslopje za šolo. Tako se spominjam šol v Trbilju, Klodiču, Platcu, pri Bordonih itd. Temu primerna je bila tudi šolska oprema. Klopi najstarejšega tipa, verjetno še dediščina bivše Avstro-Ogrske. To sem sklepal po nekem zemljevidu Srednje Evrope, ki me je močno spominjal na tisto dobo. Na šolskih potrebščinah se je odražala vsa revščina tamkajšnjega ljudstva. Zrcalila se je pa tudi vsa neresnost tedanjih oblasti do vprašanja šol v Beneški Sloveniji. Učitelji so bili povečini' domačini. Učiteljišče v Spetru jih je temeljito prekva-šiio in usposobilo ne za učitelje, temveč za ratznarockmtlce lastne naroda. Kakor moram priznati, so svojo nalogo opravljali od >, ker je bil nivo znanja pri icih izredno nizek, tako mo-priznati, da se tudi na njih h, to je na učiteljstvu, ni izilo kakšne posebne močne hrbtenice. Razen tovarišev, k* sem jih imenoma navedel oziroma tovarišev, ki so sodelovali z nami, so ostali večinoma ždeli doma in pričakovali, kako se bo vojna končala. Le en sam primer smo zabeležili, da je neka učiteljica, katere imena se ne spominjam, hujskala otroke in starše, naj ne pošiljajo otrok v šolo. Je pa že tiste dni odšla v Čedad in se ni več pojavila. Marec je že šel h koncu, bilo je verjetno že v aprilu, ko je bilo že vsem jasno, kakšen bo konec vojne. Nemška vojska se je iz Italije naglo umikala pred Angloamerikanci. V podnebju, iz tal, iz vsega, kar je bilo živo, je dehtela svoboda, konec vojne. Poleg tega, da smo hili prosvetni delavci, smo bili prvenstveno partizani-aktivisti. Imeli smo polne roke dela s pripravami za dan, ko bo sovražnik dokončno položil orožje Zanemariti smo morali tedaj šole in osta'o kulturno-pno-svetno delo in se posvetiti važnejšim nalogam, pripravljanju ljudstva za dan svobode, ustanavljanju odborov OF, ki naj bi imeli in bili v danem trenutku sposobni prevzeti oblaist. S tovarišem Ogaravom sva bila poslana v šentlenarstko dolino. Skupno smo tedaj osnovali 33 odborov OF s j do ? člani. Ustanovljeni so bili OF odbori v sledečih vaseh: Srednje, Podgora, Ravne, Oblica, Duge, Gor. Trbilj, Gnidovce, Polica, Klinac, Spodnji Trbilj, Preserje, čemečje, Srednje Gorenje, Srednje Dolenje, Vrh, Sv. Lenart, Zamir, Ješica, Kravar, Ošivca, Zabrdo, Gorenja Mirsa, Dolenja Mirsa, Ošnje, Hrastovlje, češnje, Škratovo, Cimur, Pikoni, Jagned. Utana, Sevce, Protana, Piči in še nekaj drugih, katerih ime se ne spominjam. 1. maja 1945. smo osvobodili Čedad. Povsem naravno in razumljivo da je vse ljudstvo in tudi naše učiteljstvo, hitelo v Čedad proslavljati zmago nad fašizmom. 5. maja 1945 sem bil pozvan v Gorico, kjer sem prevzel mesto okrožnega šolskega nadzornika. Mogoče je bila to naša napaka. Navdušeni nad zrnako so naši ljudje ostali v Furlaniji, namesto da bi se vrnili takoj na svoja mesta. Tako pa se je zgodilo, da so že v prvi polovici maja začele gospodariti po Benečiji trikolori-stične skupine, ki so ogrožale prvenstveno ljudi, ki so sodelovali * narodno-osvoboddlno borbo. 1. maj, dan svobode in zmage nad fašizmom, je bil za Benečijo zadnji dan svobode in zadnji dan slovenskega šolstva. K O N E 6 PRIPOVEDUJE GORIŠKI ^VEDEVEJEVEC LADI DORNIK Skupina mladih drznih ljudi v osrčju okupirane Gorice Ko je bil nacistični vojaški stroj še na zmagoslavnem pohodu na vseh svetovnih bojiščih, je v Gorici že delovala skupina drznih partizanov ob nesebični pomoči naših ljudi Težko M primerjali današnjega mirnega trgovca z nekdanjim partizanskim borcem. Od konca vojne je minilo že 26 let, mnogo stvari se .je od takrat spremenilo, nekateri morda iz sramežljivosti ali bojazni neradi spregovorijo o tedanjih dogodkih v katerih so bili junaški protagonisti. So pa ljudje, ki se radi spominjajo na takratne čase, ki se še danes družijo s prijatelji, ki so si .jih ustvarili v partizanskih bataljonih, ki se živo zanimajo — to je tudi razumljivo — za današnje politično dogajanje, še posebno v trenutkih, ko čujemo o izpadih neofašističnih skupin. Stare partizane te vesti pečejo, ker se spominjajo kako so fašistično golazen v letu 1945 spodili iz naših mest in vasi; nekaj pa je je le ostalo, da še danes kvari ne-obveščeno mladino. Ladi Dornik ima danes petdeset let. še vedno sodeluje v združenju bivših partizanov, je eden izmed vodilnih članov ANPI na Goriškem, med bivšimi partizani ima veliko prijateljev. Danes živi z družino mirno življenje, rad prebira knjige in še posebno so mu všeč one s partizansko tematiko. V njegovem domu smo videli precej lepih slik priznanih avtorjev. V leta 1944 je bilo njegovo življenje drugačno. S stenom pod o-bleko je hodil po Gorici, večkrat je na položajih stradal kot vsi, ki so bili v partizanih, v raznih bunkerjih ni bilo mesta na stenah za lepe slike ali za kakšno knjigo. Na zasilnih policah so ležale bombe in drugi eksplozivi. Marsikdaj ga vidiš še danes pešačiti po Gorici. Tudi takrat je »pohajal* s tovariši po našem mestu, vendarle zelo oprezno, saj so bili njemu in tovarišem gestapovci, fašisti in domobranci stalno za petami: člani enot VDV so bili med najbolj drznimi partizanskimi borci. Ko sem se z njim pogovarjal o tedanjih časih, je z zadovoljstvom pripovedoval o raznih akcijah. Čeprav .je od takrat minilo toliko let .je bil njegov opis živ in točen, ker se kot Goričan spominja akcij, ki so bile izvršene v našem mestu. Poznal je vsako ulico, vse možnosti umika in so zaradi tega bile akcije, v katerih je on sodeloval, tudi uspešne. Njegov oče .je imel mizarsko delavnico pri pevmskem mostu. Nacionalno .je bil zelo zaveden, zato je vso svojo družino vzgojil v narodnem in naprednem duhu. Bil je med prvimi aktivisti Osvobodilne fronte v Gorici in zatorej ni bilo nič čudnega, če sta otroka sledila očetu. Ladi je najprej delal v tovarni Safog, nato .je šel služit vojaški rok, vmil se je po 8. septembru. Takoj se je vključil v narodno - osvobodilno gibanje, pričel sodelovati v oboroženih skupinah SKOJ, ki so delale v našem mestu in s tovariši se je zaposlil, da bi zakril svojo večerno in nočno partizansko dejavnost. Delal je v livarni Vouk pri pevmskem mostu, dokler ni moral v ilegalo, ker so ga nekateri fašisti spoznali pri neki akciji. To je bilo enkrat maja 1944. Točnega datuma se Ladi Dornik ne spominja morda bo težko ta datum ugotoviti, ker ni bilo takrat nobenega javnega obvestila o tej akciji pri podgorskem mostičku. O tem danes toliko pišemo, ker ga venomer popravljajo, takrat pa ie odlično služil za prehod čez Sočo in fašisti so na levem bregu postavili postojanko in blok. V fašistični edinici, ki je bila tam na straži, je bil tudi bratranec nekega partizana. Od njega so partizani izvedeli vse o tej edinici. tudi geslo za tisto noč v kateri bi partizani izvedli napad; seveda ta večer omenjeni fašist ni bil na straži. Partizanska skupina se je tihotna približala fašistični postojanki. Združeni so bili borci goriške skupine in skupine iz Grojne. Bi lo .jih .je šest: Ladi, njegov brat Mirko, Tonče Bensa, Berto Žga- vec, Ivan in Vilče Klovčič. Prišli so z goriške strani, stražarju po vedali geslo, ga na tihem zajeli, nato so vdrli v karavlo, v kateri je mirno spalo okrog petnajst fašistov. šesterica partizanov je [»brala vse orožje in kar se .ie dalo streliva, fašiste so postavili kar v ponočnih oblačilih v vrsto, da bi jih odpeljali s seboj. Naši partizani pa niso imeli sreče. Ko je bilo že vse pripravljeno za odhod, se je prikazala močna nemška patrulja, ki je bila na nočnem obhodu po mestu. Komandir skupine iz Grojne, Ivan, je šel, držeč pred seboj fašističnega podoficirja, proti Nemcem. Fašist bi bil moral nemškim vojakom povedati spoznavno geslo. Partizani so upali, da se bo vse izteklo po sreči, ker je bila noč temna. Nekaj pa se je zataknilo. Morda so Nemci opazili da je bil fašistični podoficir v spodnjih belih hlačah in se pričeli streljati. Prvi strel je naravnost v čelo zadel Ivana, ki je obležal. Partizani so se streljaje pričeli umikati, Ladi Dornik mi je povedal, da mu .je takrat bilo tesno pri srcu, ker je imel pod jopičem polno ročnih bomb in bi se bil zaradi tega, če bi ga kak strel zadel, preprosto raztreščil. Med streljanjem so se prestrašeni fašisti porazgubili in že omenjeni fašist, ki je izdal geslo, je pozneje povedal, da so bili skriti še naslednje jutro. Partizani so se medtem umaknili po dolini Koma, po Ulici Brigata Pavia, čez mestne ulice in šli na Livado do »Šintarja*, kjer so ob Soči, »pod zemljuhom*, i-meli skrito barko, s katero so se prepeljali čez Sočo. V tej akciji so pobrali fašistom precej orožja, vendarle so izgubili priljubljenega in junaškega tovariša Ivana. Ker so bili med zajetimi fašisti nekateri Goričani, ki so partizane, someščane, spoznali, so se ti morali umakniti v ilegalo in pozneje le občasno čez dan prihajali v Gorico. Prišli pa so večkrat v večernih in nočnih urah. Dornika in druge so vključili v VDV oddelke in v udarne čete, sodelovali so v nekaterih akcijah na Primorskem in v Benečiji, poleti 1944 pa je partizansko poveljstvo izbralo iz vseh enot VDV, u-damih in sabotažnih čet najboljše boroe ter formiralo z njimi 6. bataljon VDV. Temu bataljonu, ki je štel približno sedemdeset mož, so poverili posebno nalogo. Poleti 1944 je bilo precej govora o izkrcanju Angležev in Ame-rikancev na vzhodni .jadranski o-bali. Angleški generali so se hoteli izkrcati v Istri, da bi tako prišli v osrčje Slovenije in Hrvat-ske ter v Avstrijo. Poveljstvo IX. korpusa je tedaj sklenilo pripraviti vse potrebno, da osvobodi naše kraje še pred prihodom zaveznikov. Partizanski poveljniki so se zavedal, da bo potreben pri tem srdit bo z nacističnimi enotami in njihovimi pajdaši, zavedal pa so se politične važnosti partizanske zasedbe Gorice, Trsta in drugih primorskih mest. 6. bataljon VDV je imel nalogo pripraviti nekaj bunkerjev, enega v Gorici, druge pa v Vrtojbi, v Šempetru in v Solkanu. V te bunkerje bi se skrili borci tega bataljona in v odločilnem trenutku bi moral zasesti vse ključne položaje v mestu. Medtem ko je bilo z bunkerji izven mesta lahko, saj so za silo preuredili že obstoječe, je bilo v Gorici težje. Tu je bilo treba najti bunker, kjer bi bil sedež poveljstva tega bataljona. Moral bi biti v mestu vendarle na takem kraju, kjer sta bila dohod in odhod možna brez težav. Trojici ljudi, Ladiju Dorniku, ki je bil obveščevalec bataljona, Antonu Bensi iz Gorice ter Silvanu Miklušu iz Podgore (ta .je padel tik pred osvoboditvijo v spopadu z Nemci v Grojni) je komandant bataljona Jožko poveril nalogo najti in urediti bunker v mestu. Pri naših ljudeh so ti trije partizana našli po- vsod pomoč, končno so izbral hišo Ličarjevih na Livadi, kjer so stanoval stara mati, njena hči, ki .je bila uradnica na pošti ter dekleti: hčerkinega moža so Rusi zajeli kot italijanskega vojaka. V petnajstih dneh so pod kuhinjo preuredili že obstoječo klet. V njej je bilo prostora za pet do šest ljudi. Mizarska dela je opravil Ladijev oče Ivan, les je v glavnem prispeval lesni trgovec Hvala iz Ulice Brigata Pavia. Na delo so prihajali v zgodnjih jutranjih urah, delali v rovu čez dan, iz hiše so odhajali ponoči, tako da jih ni nihče opazil. Prenočevali so pri znancih v Gorici. Pri delu jim je pomagal tudi stari upokojenec, sorodnik Ličarjeve družine. S čim so opremili bunker? Izvedeli so, da je nekje v Gorici hiša, v kateri stanujejo oficirji fašistične republikanske vojske. Prišli so pred hišo — v bližnji ulici so bili ustavljeni nemški tanki — z vozom z volovsko vprego, vstopili vanjo in od prestrašenih fašistov zahtevali nekaj kosov o-preme. Vse so spravili na voz, nato so se mimo skozi vse mesto, na skoro dva in pol kilometra dolgi poti z vozom podali do bunkerja na Livadi. Nihče jih ni pri tem motil, pripravljeni pa so bili na spopad, saj so imeli brzostrelke znamke «Sten» in pištole, pripravljene. Bunker je bil torej pripravljen. Začasno so v njem imeli svoj sedež obveščevalci tega bataljona, kmalu pa je bil 6. bataljon VDV razformiran, ker je bil med Titom in Churchillom dosežen sporazum, da se Angleži ne bodo izkrcali in da bo partizanska vojska sama poskrbela za osvoboditev slovenskih in hrvaških krajev. Bunker je tako vse do osvoboditve ostal na razpolago edini-cam VDV, ki so operirale v Gorici. V hišo so prihajale le nekatere partizanske kurirke, med njimi tudi neka uradnica na gori-ški pošti. Ko so jo gestapovci aretirali zaradi neke afere na pošti, so se partizani zbali, da bo na zaslišanju povedala tudi kaj o bunkerju. Ženska pa ni ničesar povedala, nekaj dni pozneje so jo Nemci izustili in do bunkerja niso nikdar prišli ne nacisti ne njihovi zavezniki. Morda je kak sosed kdaj kaj opazil, kajti prihajanje in odhajanje partizanov je bilo na dnevnem redu, vendar med njimi ni ^ bilo izdajalca. Prebivalca tega dela mesta so bili v glavnem Slovenci in so sodelovali ali vsaj simpatizirali s partizanskim gibanjem. Ko sva se pogovarjala o tem bunkerju se je Ladi Dornik spomnil neke demonstrativne akcije, v katero sicer ni bil sam zapleten, izvedli pa so jo vedevejevci, ki so bili začasno skriti v tem bunkerju na Livadi. Leta 1944 je prišla v Gorico zloglasna fašistična edioica »X Mas*. Nemcem so vojaki princa Borghe-seja — istega, ki je lani decembra skušal napraviti državni u-dar — hoteli pokazati, da se dajo slovenski partizani izgnati iz naših krajev. Da so se bridko zmotili so jim pozneje partizani dokazali na Trnovski planoti, kjer so jih prav pošteno naklestili, tako da so se morali masovci osramočeni umakniti nekaj dni pozneje iz Goric0. Tik po prihodu maso vcev v Gorico, ko so se ti šopirili v svojih lepih uniformah po mestu in bili lepo sprejeti v najboljših, fašistično usmerjenih družinah in krogih, so se partizani odločili, da jim pokažejo, da so v mestu tudi oni. Trije člani VDV so v Ulici Favetti —• v severnem delu mesta je bilo precej masov-cev, saj so tu imeli svoja bivališča — kar na lepem pričeli streljati v zrak. Številni masovci, ki so v tej in v bližnjih ulicah, hodili oboroženi, so se poskrili po vežah tamkajšnjih hiš, nekateri so puške in brzostrelke pustili kar na ulici, drugi pa so pričeli streljati v neznano. Nastal je tolikšen preplah, da so se trije partizani mimo umaknili na Livado v bunker, kjer so počakali, da se je položaj v mestu pomiril. To je bili prvi partizanski pozdrav ma-sovcem v Gorici sami. Obveščanje posebnih partizanskih in VDV edinic je bilo tako točno, da so partizani na Trnovski planoti zajeli prvo masovsko edimdco, ki se je napotila tja gor. Tej edirrioi so zaplenili prenosno radijsko postajo ter celoten načrt za ofenzivo na IX korpus. Kako so se »junaštva* masovcev na Goriškem končala, dobro vemo. Mislil sem že, da je pogovor končan, pa mi je Dornik povedal še eno zanimivo zgodbico iz tistih časov. Bil je takrat v bunkerju na Livadi z nekaterimi tovariši in izvedeli so, da je bila Ajdovščina osvobojena, da so v njej partizani in da so Nemci in domobranci odšli iz središča Vipavske. Ladi in njegovi tovariši so seveda J , * v m - 7 I ■,*<* p III 5T - 'V'.-:. mmm. ■ ' : ■ * ' PU ♦' .IČ' Ladi Dornik danes v notranjosti bunkerja morali tja, da bi videli kako izgloda osvobojeno mesto. Pred nekaj dnevi je urad za prehrano, katerega pisarna je bila nad Rolichevo trgovino na Verdijevem korzu, dobil v dotacijo nov avto fiat 1100. Partizanski sodelavec, ki je dela) v protiletalski organizaciji UNPA, je priskrbel partizanom bencin, potom njegovih informacij so partizani vedeli kako je moč priti do avtomobila. Ladi, Silvan in kurirka Milka so še isto noč šli po avto. Silvan je znal avto šofirati, bil pa je kratkoviden. Z nekim pripomočkom — ključa ni imel — je vžgal motor in istočasno pokvaril žaromete. Kljub temu so šli na pot. Silvan je šofiral po temnih ulicah, na križišču med Ulicama Roma in Cri-spd se je skoraj zaletel v železo-betonski bunker, ki so ga Nemci zgradili na tistem kraju. Nemški feldžandar jih je ustavil, naši trije so že imeli samokrese pripravljene v rokah, v zadnjem hipu pa so spoznali, da jih je Nemec ustavil, ker je prihajala iz Ulice Mazzini nemška motorizirana kolona. Ko je ta šla mimo je nemški vojak z železno ploščico na prsih pustil avto naprej. Kdo bi si mislil, da si upajo partizani v avtu čez noč po mestu. Strah je za našo trojico minil, obrnili so avto po Ulici Mazzini, pri križišču pred sodnijo so zapeljali na levo, nato po Ulici Faiti po njivah do Vrtojbe in Bilj. Tam so žaromete avtomobila popravili, in se nato s prižganimi lučmi od- pravili čez Vogrsko v Šempas. Tu niso našli nikogar. Po dolgem i-skanju so našli kurirko, ki jim je zabičala, da se morajo skriti. Z Vogrskega namreč prihajajo Nemci z avtomobili. Naša trojica se je zasmejala in domačinki povedala, da so se z avtomobilom pripeljali oni. Kurirka se je pomirila, vprašala pa jih je kako so sploh lahko po tej cesti prišli, saj so jo prav tistega dne partizani minirali. Tedaj so se vsi trije spogledali in ugotovili, da so po naključju še živi. Na poti proti Ajdovščini in Vr-tovinu so videli partizanskega stražarja, ki se je umaknil v hrib, ko jiih je videl prihajati, ker je mislil, da je to nemški avto. Tekli so za njim, da jim je lahko pokazal, kje je cesta minirana. Šli so nepoškodovani mimo min, v naslednji vasi so jih ženske ustavile, ker so mislile, da so zdravniki. Kje si takrat videl partizana z avtomobilom. Prišli so v osvobojeno Ajdovščino s slovensko zastavo na avtomobilu, tablico so še v Šempasu prebarvali z začetnicami »VDV*. Javili so se komandantu in takoj so bili ob avto. Izročili so ga poveljstvu brigade. Ostali so nekaj dni v Ajdovščini, nato so se s kolesi vrnili v Gorico. Naš razgovor je bil končan, ker je Dornik moral na delo. Prijetno sva kramljala, obljubil pa mi je, da se bova še kdaj dobila in da md bo še kaj zanimivega iz tistih junaških časov povedal. MARKO VVALTRITSCH Spomini partizansko učiteljice v Benečiji 0 odpiranju slovens kih šol v Beneški Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem, smo že marsikaj izvedeli iz poročila takratnega okrožnega šolskega nadzornika tov. Oskarja Venturinija za Brda in Benečijo, ki ga v današnji številki zaključujemo. Z animivo pa je tudi pričevanje tovarišice Karmen Zorč, ene izmed takratnih slovenskih partizanskih učiteljic, kako je prišla na svoje službeno mesto v vasici Dreko in Topolovo. Njeno poročilo o tem hrani odsek za zgodovino in n arodopisje Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Učiteljevala sem na partizanski šoli v Hruševici na Krasu. V Ko-bji glavi kakor tudi v Štanjelu so bili Nemci, zato mi učitelji s Krasa nismo bili v mevamosth. da pride naš okrožni šo’ski nadzornik Drago nepričakovano v šolo. Z Nušo ga nisva niti poznali, čeprav sva si večkrat prizadevali, da bi prodrli do njega. Končno sva le dobili vabilo za šolsko konferenco, ki je bila v Svetem. Konferenca je potekla v redu. Drago nam je prikazal potrebo po slov. šolnikih v Slov. Benečiji, Odločila sem se, da pojdem. Z mano je šla še Darinka. Po skoro 20 dneh potovanja — bila je tedaj namreč zadnja nemška ofenziva in prehodi zelo težki — sva prišli v Brda in končno staknili najinega novega nadzornika Oskarja. Po kratkem počitku sva šli naprej in prispeli do Trbila. Bili sva v Benečiji. Oglasili sva se na štabu vojnega področja, kamor je istočasno prispela še tretja učiteljica, Nada. Učiteljskih mest je bilo dovolj na razpolago. Darinka je šla v Lombaj, Nada v vas Kras, meni so določili Dreko. Pot v Nadino in mojo vas je vodila po ravnem. Radovedni sva se odpravili proti najinima vasema. Ko sva prišli za prvi ovinek, sva bili sprva prijetno presenečeni. Vasi so se nam zdele kot lastovičja gnezda, prilepljena ob pobočja hribov. Narava se je že prebujala, bilo je tudi lepo, toplo vreme. Polni veselega pričakovanja sva odšli najprej na Kras. kjer sva že izvedeli, da imajo tam v gostilni na razpolago sobo z dvema Posteljama. Po pripovedovanju okrajne šolske nadzornice Danice je bila Dreka trd oreh in bi tam gotovo ne dobili stanovanja. Na moje novo službeno mesto me je pospremila Danica Oglasili sva se pri nekaterih družinah in jim povedali, da sem jaz njihova nova učiteljica. Proti pričakovanju so bi’i ljudje zelo zadovoljni in neko dekle me je vprašalo, če bom učila slovensko tudi mladino, ki ne hodi več v šolo. šolsko poslopje ie stalo izven vasi. V nekaj dneh je bilo popolnoma priprav1 jeno za pouk Tedaj je vojno področje pričelo z mobilizacijo. V Benečiji pa vladajo ženske, ki svojim moškim niso dovolile vstopa v partizansko vojsko. Poskrile so jih. Naši so zato blokirali Dreko in nekaj dni po otvoritvi pouka sem v razredu u-gledala samo tri punčke. Ljudje niso hoteli več pošiljati otrok v šo'o. Spet sem bila brezposelna. Danica me je poslala v vas Topolo- tiiiiiv«iiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiia)uaainuuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiaiiiiiiliiiiiaMa«aiiiMiiii,iiiiiiiiaiiaiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiailiiiiiiiiiiiMliMiiiiiIIIiiiiiaiiii«iiiBiiliMiiaiil„,lliaill,iaiaBlliaaaaiiaiBaaiu SPOMINI AKTIVISTKE IZ PEVME Ustanovni sestanek goriške AFŽ februarja 1942 v cerkvi na Travniku Zbiranje živeža in sanitetnega materiala za borce na položajih Prvo zborovanje v Ljudskem domu v Gorici in kongres v Ljubljani Ko letos praznujemo 30. oblet- i Nataša in pod njim so me poznali nico ustanovitve Osvobodilne fron- I tovarišice in tovariši-borci, za ka- te, v kateri so imele tudi žene važno in čestokrat odločilno vlogo, se nam zdi umestno in prav, da spregovorimo tudi o tistih ženah na Goriškem, ki so med prvimi pristopile k narodno-osvo-bodilnemu gibanju in z vsemi razpoložljivimi sredstvi podprle partizanske borce v Brdih in na Krasu. S tem namenom smo se zglasili pri eni takih žena, o kateri smo vedeli, da je bila že od samega začetka v akciji in katere družina je plačala v NOB visok krvni davek. »Moje partizansko ime je bilo Hiia na Livadi, v katarl ja bil partizanski bunker tere smo zbirali denar, živež in sanitetni material,* v svoji skromnosti naša sobesednica tudi sedaj noče biti drugače imenovana. Že v začetku februarja 1942 sem prejela na svoj dom v Pevmi povabilo, je začela Nataša svoje pripovedovanje, naj pridem naslednjo nedeljo ob 17. uri na prvi sestanek naprednih žena. Zaradi večje varnosti je bil izbran kaj nenavaden kraj za sestanek: v cerkvi na Travniku v Gorici pri stranskem oltarju. Tistega dne je v Gorici lilo kot iz škafa. Zato se povabilu niso odzvale vse povabljene žene. Tudi jaz sem se obotavljala, pa mi je mož prigovarjal, naj vsekakor grem. Bil je že takrat član OF ne da bi sama vedela za to. Kdo je sklical sestanek? Tega vam ne bi mogla povedati. Vsekakor se je zbralo v cerkvi več žena, ki smo se povečini poznale med seboj in takrat je bila ustanovljena goriška AFŽ. Izdelale smo program za bodoče delo in si porazdelile delovna področja. Prevzela sem mesto sekretarke v Pevmi in v krajevni odbor sem pritegnila še pet sovaščank. Ko se je začelo pravo osvobodilno gibanje in borba, smo v Pevmi in okolici organizirale predvsem nabiralno akcijo v podporo borcem na briškem področju. Voznik Tonik s Huma je, kadar smo mu sporočile, prišel z vozom do nas ter na domenjenem kraju naložil nabrano blago in ga odpeljal borcem na položaje. Ko je bila akcija najbolj v teku, smo žene in dekleta nabrale in poslale borcem do 300 kg mesečno raznega blaga in živeža, tudi takega, ki so ga delili na živilske izkaznice in ki so si ga domačini pri-trgali, kakor riž, testenine itd. Nabiralna akcija je bila strogo tajna, vendar dobro organizirana, da je vsaka od nas prejela točna navodila kaj in kako mora napraviti. Pri tem se moram še posebej spomniti požrtvovalnega dela Olge, čistilke v tovarni SAFOG v Stražicah, ki nam je na en ali na drug način in često z velikim tveganjem pripravila iz tovarne dragocen sanitetni material, pa zdravila in razne zdravstvene pripomočke, kakor igle za injekcije itd. Vse to smo potem pripravile na naših domovih in skupaj z živežem odpremile na položaje v Brda in še dalje v Benečijo. Naj omenim še izredno akcijo s krompirjem. Dobile smo sporočilo, da na položajih nujno potrebujejo hrane, vsej krompirja. Že ne smo z naglo akcijo nabrale v pičlih dveh urah 250 kg krompirja in Tonik ga je lahko takoj odpeljal na določeno mesto. Žene smo imele mesečno vsaj Po en sestanek, na katerem smo se pogovorile o opravljenem delu in o tem, kaj bo treba še storiti. Glavni predmet razprav pa je bila seveda vedno nabiralna akcija, saj smo med borci in deportiranci imele vse vsaj po enega ali več svojcev. Naj omenim še pripravljanje darilnih zavojev za borce za veliko noč 1944. Napekle smo iz nabrane moke večjo količino kruha in ga naložile na voz z volovsko vprego. Voznik ga je odpeljal do Huma, kjer so ga prevzeli hord. Težje je bilo za veliko noč leta 1945, ko s0 bili v vasi že Nemci ter se nastanili kar po hišah. Tokrat smo skrivaj napekle kruha na »Solinah* ob cesti ki pelje proti Šent-mavru. Ko je bil kruh pečen se ga nobena ni upala držati doma, da bi ga Nemci ne odkrili. Zato smo ga skrile v mrtvašnid na vaškem pokopališču in ponoči so ga odpeljali višje v Brda na položaje. Ko se je bližal konec in se je že z gotovostjo vedelo, da je poraz za Nemce neizogiben, smo žene in dekleta v Pevmi, na Osla-vju in drugod po Brdih začele šivati in pripravljati zastav« z rdečo zvezdo; pripravljale smo v strogi konspiraciji tudi transparente z napisi in pozdravi partizanskim osvoboditeljem in zaveznikom, s katerimi smo jih potem sprejeli, ko so prve dni maja vkorakali v Gorico. Omenim naj še naše mitinge, ki smo jih po navadi imeli v mlinu ob Pevmici v tako imenovani Hudičevi luknji, nedaleč od Štantovih. Spominjam se zadnjega takega zborovanja dne 20. septembra 1944, ko bi nas sovražniki skoraj presenetili. Tistega dne so. namreč prišle v Pevmo nemške čete in ko smo se vrnile v vas, smo našle razmeščene nemške vojake po hišah. »Tovarišica Nataša*, smo prekinili našo sobesednico v njenem obujanju spominov, »ali bi nam lahko povedala tudi kakšen poseben doživljaj iz tiste dobe?* »O, teh je pa nič koliko,* je odgovorila Nataša, ki ima sedaj že čez 70 let, pa je še vedno zelo prisotna in bistra. «V naši družini smo imeli kar tri partizane in dva člana v nemških taboriščih. Trije ob njih se niso več vrnili. umenim naj tudi pogreb treh padlih partizanov v Cerovem, ki se mi je vtisnil v spomin. Bilo je neko nedeljo popoldne leta 1944, Nemci in belogardisti so po izdaji napadli postojanko partizanov pri Cerovem. Napadenim so hiteli na pomoč Tonče Bensa iz Gorice in še trije tovariši; ker so imeli brzostrelke se jim je posrečilo razbiti obroč oblegovalcev in se je večina borcev lahko še pravočasno umaknila. Toda trije so pri tem padli in tisto nedeljo je bil njihov pogreb v Cerovem. Zbralo se nas je precej žena, deklet in drugih svojcev in znancev. Njih trupla in njih grobove smo dobesedno zasuli s cvetjem ter se tako poslovili od junakov. Omenim naj nadalje še stisko in nevarnosti, ki smo jih imeli prv« mesece 1945 tik pred osvo- boditvijo. Naš dom v Pevmi je imel skriven dohod od soške strani za vasjo in tam so prihajali borci in aktivisti neopaženi v hišo. Sin Milko je nekaga dne pripeljal kar 17 partizanskih borcev, ki so bili potrebni počitka in okrepčila ter nekateri so bili tudi ranjeni. Kam z njimi? Na prostorni kašči smo jim uredili v posebnem skrivališču prostor, kjer so se lahko skrili in počivali, jaz pa sem morala pretakniti vso vas in delati čudeže, da sem jih okrepčala; pri tem seveda nisem mogla in smela povedati nikomur, zakaj rabim hrano. Pri tem sem imela seveda velike težave, pa sem jih le premagala.* »Kaj pa po osvoboditvi, kaj je ostalo najbolj vtisnjeno v spominu?* smo še želeli vedei. »Tudi od takrat je dosti lepih spominov. Pri tem pa bi hotela najprej ugotoviti, da se vse premalo ali skoraj nič ne piše o slavni Prešernovi brigadi, ki je tudi operirala na našem področju in pri kateri je dalo življenje v borbi veliko število naših briških rojakov. Naša mladina je darovala brigadi tudi lepo zastavo, ki jo je sama izdelala. Ta zastava menda še nekje obstaja in škoda bi bilo, če bi se izgubila. Treba jo bo najti in spraviti med trofeje NOB v kakšen muzej, morda v Goriškega na Kromberškem gradu.* »Najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin prvo zborovanje naprednih žena in deklet v Ljudskem domu v Gorici meseca maja 1945. Takrat smo sestavile tudi 10-Hansko delegacijo goriških žena in deklet, ki so se udeležile drugega kongresa AFŽ od 11. do 13. maja v Ljubljani. Članice delegacije so bile med prvimi, ki so takrat prejeli potne liste za povojno potovanje v Jugoslavijo. Poleg mene so bile v delegaciji Davorina Bevk in druge napredne žene iz Gorice, Jožefa Brajnik iz Štandreža, 1 dve z Oslavja in druge. Kongres vo, ki je bila oddaljena od Krasa približno uro hoda. S Krasa sem se morala spustiti v dolino in se nato spet povzpeti na hrib. Šolsko poslopje je stalo na drugem koncu vasi. To mi je bilo ljubo, ker sem tako prišla v stik z ljudmi. V začetku so me spremljali njihovi radovedni in nezaupni pogledi, vendar so na pozdrav prijazno odzdravili. Prve dni je v šolsko sobo padalo kamenje, na kar me ie že Danica pripravila. Obisk ni bil velik. Stopila sem k župniku, o katerem sem izvedela, da je zaveden Slovenec. Uspeh tega mojega koraka je bil viden. Šola je bila natrpana z otroki in morala sem jih razdeliti v dve skupini. Pouk smo pričeli ob 9. uri za višjo skupino in ob 13. uri za nižjo skupino. Navadno sem bil* pol ure pred poukom v šoli. N* otroke sem čakala zunaj. Usedla sem se na hlod in se sončila ter kadila. Mimo so hodili ljudje na delo. Spočetka smo se samo pozdravljali, potem so se pa pričeli tudi ustavljati in povpraševali po tem ali onem. Nekega jutra se je ustavil pri meni neki star, visok možakar. Vprašal me je, če sem res slovenska učiteljica. Za-dovoljen nasmeh mu je prešinil o-braz: tVendar sem dočakal ta dan.» Pričel mi je pripovedovati, kako so jih potujčevali. Večina mladine se ne zaveda več, da so Slovenci, le starejši ljudje so o-stali neomajni. Zapustil me je Z željo, naj bi otrokom vcepila zavest, da so Slovenci, opozoril pa me je. da bo delo težko. Sprijateljila sem se z mnogimi družinami, ki so me pričele vabiti na dom. Vabfom sem se zelo rada odzvala, ker me je mikalo videti domovanja naših Benečanov. Skoro neprijetno sem bila presenečena, ko sem opazila, da so prve hiše, ki sem jih obiskala precej modernizirane. Hotela sem videti staro benečansko hišo. Zato sem se napotila nekoč k hiši, ki me je že dolgo mikala. Kar s ceste se vstopi v kuhinjo. Pogled ti pade najprej na ognjišče. ki se ne razlikuje od kraških ali vipavskih. Ob ognjišču je klop, kjer se pozimi grejejo, ob steni miza, kjer jedo, na stenah pa visijo svete podobe. Benečani so namreč zelo pobožni. V kotu imajo navadno staro skrinjo, v kateri je moka. Skoro povsod me jt presenetila čistoča kuhinje. V sobe pa nisem prodrla, sama mimogrede sem nekoč skozi odprta vrata videla svete podobe in razpelo. Moji učenčki so bili kar pridni. Točno so prihajali in z zanimanjem sledili pouku. Posebno najmlajši so bili prisrčni. Ti niso znali niti besedice italijanski. Spočetka smo se sicer težko sporazumeli, nisem že razumela njihovega narečja. Kmalu pa smo se drug drugemu privadili in kar hudourni je bilo, ko se je moral beneški bataljon umakniti s Krasa, ker so iz Brd prihajali Nemci, in z njim vred tudi Nada, Dunja in jaz. Čez nekaj dni so ljudje izvedeli, kje smo in prišli so m* prosit, naj bi spet prihajala v šolo. Bila sem od Topolovega oddaljena eno uro in pol. Ker je nevarnost minila, sem spet hodila v šolo. Končno so mi vaščani ponudili v vasi stanovanje in ko sem se nameravala preseliti, smo odšli v dolino, v Čedad. Vojna je bila končana. KARMEN ZORČ iiMiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiuiniiiiiiiiiniiiiiiiigniiiiiiia Albo Boikin eden izmed treh padlih borcev v Cerovem, katerih pogreba >e spominja tudi Nataša v svojem pripovedovanju v Ljubljani nam je vsem udeleženkam ostal neizbrisno v spominu, saj smo takrat prvič dejansko sodihale svobodo s polnimi pljuči po tolikih letih trpljenja in borbe.* Po pripovedovanju M. M.-Nataše Zapisal IVO MARINČIČ P ri morski TlTioviiT le koncert orkestra gm v kulturnem domu Vrhunec v Gluckovi uverturi k operi «Ifigenija na Aulidi» Izvajalska moč pianista Acija Bertonclja in zanimiva nastopa Ileane Bratuž-Kacjan (sopran) in Ivana Sancina (bas) - Dirigent Oskar Kjuder mn n1etJelj°' dne 18. t. m. smo Prisostvovali koncertu orkestra m!? ti ne tako slabih — da-«Su »d stereotipnosti Boeschlove na teme Straussovih valč- Ve^keBter je bil v Gluckovi u-lidi»Uri k 0Peri »Ifigenija na Au-zad°voljiv, vendar je že pri Hj.gl. točki, v Borodinovi «V sredah stepah* začel v zahte- dost' k°nciznosti in zvočne ubrani Topoiidati. Nazornejše inter-iev> Je bil Addinslov »Var-part . koncert*, čigar klavirski tone |6 briljantno izvedel Aci Ber-j rij- Čeprav klavir ni izrazito ‘»lističi no postavljen, ga je premo- čan orkester na trenutke popolnoma pokril. Dvorakov »Slovanski ples št. 10» ni dosegel prepričljive interpretacijske stopnje. Pogrešali smo več neposredne topline in domiselnosti ter notranje dinamičnosti. Ostal je na površinski ravni. Tudi orkester je bil ob tem delu morda najbolj šibak : več momentov neskladnosti in in-tonacijskih pomanjkljivosti. Pri izvedbah opernih arij bi si prav tako želeli občutljivejše izvedbene natančnosti in bolj plastične igre orkestra. Zdi se pa, da gre dobršen del raznih pomanjkljivosti na rovaš šibke medsebojne slišnosti posameznikov oziroma skupin orkestra, ker bi drugače ne moglo priti do nekih primerov in-tonacijsko nižjih ali višjih vstopov posameznikov. Saj so v orkestru nekateri prav odlični izvajalci. Torej ponovno problem a-kustičnosti dvorane. Poudarjati ponovno izvajalsko moč pianista Acija Bertonclja bi bilo odveč. Z enako muzikalno vnemo je izvedel »Varšavski koncert* kakor Boeschlovo »Suito na teme Straussovih valčkov*. Zanimiv je bil nastop sopranistke Ileane Bratuž - Kacjanove. Pevka razpolaga z zvonkim, lepo oblikovanim glasom mehke barve, izenačenim na vsem obsegu — razen v najvišjih tonih, kar smo rahlo čutili pri ariji Rusalke, ko je glas nekoliko popustil v svoji sproščenosti. Tako glas kakor kultura, s kakršno je izvedla Arijo Kerubina iz Mozartove opere »Fi-garova svatba* — ta je bila tudi najlepše in najmočnejše izoblikovana — ter znamenito arijo o Mesečku iz Dvorakove opere «Rusalka», ji nudita vse pogoje za koncertno udejstvovanje, v katerem bi po karakterju svojega glasu in po svoji lirični naturi lahko dosegla mnogo večjo izrazno moč. Zadnje čase se lepo uveljavlja basist Ivan Sancin. Zapel je najprej arijo Collina iz Puccinijeve opere «La Bohčme* v pravem muzikalnem zanosu, prepričljivo. Serenada Mefista iz Gounodjeve opere »Faust* pa se je manj prilegala njegovemu glasu in tudi interpretacijsko ni dosegla tiste v ironiji nastajajoče aramatske napetosti. Sicer pa je ta dragulj iz operne literature trd mpo- gim opernim pevcem. Koncert je pripravil in vodil di- rigent Oskar Kjuder, ki s svojo nezlomljivo voljo premaguje velike težave, da ohrani orkester pri življenju — vedno v upanju in prepričanju, da bodo nekoč dani pogoji za bolj stalno in bolj sistematično uvežbavanje in rast. Na zadnjem koncertu je brez dvoma najmočnejše izoblikoval uverturo h Gluckovi operi »Ifigenija na Au-lidi*. Pri tem je prišla do veljave večja kompaktnost delovanja orkestra na eni, na drugi strani pa postopna muzikalna gradnja, ki je ustvarila prepričujočo na- Pet°St IVAN SILIČ Pomnoženi orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra in pianist Aci Bertoncelj .................................................iiiiiiiiihiimihii............ PRISPEVEK K POZNAVANJU NAŠE PRETEKLOSTI Milko škrap: UPORNA MLADINA zbirka avtentičnih pričevanj Dokumenti in spomini iz delovanja mladinskega društva pri Sv. Ivanu Navadili smo se že na frazo, da je vsaka publikacija, ki izide pri nas, dragocena in sama na sebi pozitivna, pa naj gre za delo s kateregakoli področja. Tako vrednotenje sicer stimulira avtorje k objavljanju, vendar pa ne usmerja in vrednoti naše publicistike. Tako se na primer le redki zavedajo, kakšnega pomena je za nas raziskovanje naše polpretekle zgodovine, se pravi tiste dobe, iz katere nimamo kaj dosti pisanih virov (če odštejemo fašistične arhive, ki so pristranski in v veliki meri tudi nedostopni), tiste dobe, ki je v bistvu le en sam nenehen upor proti fašizmu, v katerem so naši ljudje zelo dosti žrtvovali in o katerem lahko le oni sami, tisti, ki so takrat bili kakorkoli v ta upor vključeni, povedo resnico. Zato je nadvse'Važno, da prav ti ljudje zagrabijo pero in napišejo to, kar se iz tistih let spominjajo. To sicer še ne bo zgodovina, bodo ‘le spomini, toda iz vseh teh spominov bo ob primer- ........I.. »..MIMIHIf.»...MUK.Kil..... NOV ROMAN ANTONA INGOLIČA PRETRGANA NAVEZA Založba Mladinska knjiga, zbirka «Levstikov hram» Msatpn najbolj branih slovenskih k>n v> znani in priljubljeni An-TRetdo č> je izdal nov roman: 8°lit j ANA NAVEZA. Anton In-Posega® v svojih pripovednih delih Toseg , v najrazličnejše svetove, »ev luk e v življenje pridelovalci v \a na Ptujskem polju, pose-*al na ri.jenje splavarjev; prika-trPlipru Je tegobe izseljencev in »ičarJe rudarjev. Pisal je o vi-»Hih o’ ° ,mizarjib. pisal je o ’daj g0zdovih in njih uničevanju. sVet q Posegel v nov svet. V Ikičih8' v svet alpinistov in Via, . reševalcev. Naša domo-Poatalp Polna gora in gore so Si Sv , na§ simbol. Postale so tunih t ' v katerega se po dnevne n . ^ah zateka tisoče in ti-ISlvo ? 'jod'- In vendar je za-jitijj u* »a je ta svet gora in *» (L, vanje zahajajo, našel ta-,aravn° umetniskih oblikovalcev. Preseneča nas, da je v 8 tema.', literaturi tako malo del »isti plko gora. Res je, da alpi-te in brugi hribolazci svoje tu-Popjs . svoja doživetja v gorah %lJ®JP v bolj ali manj spretno C nudili reportažnih zapisih, To-* tarn»tu.*ko oblikovanih tekstov Ctislrj ,!“° gora imamo v slo-faj(ja oteraturi sila malo. Sko-»»o j, ,1 take tekste prešteli na SiVo -°' ^ato je toliko bolj za-»», ,jaln za pisatelja hvale vred-«v0jih se je Anton Ingolič v rvljen-zre'ih letih, zrelih letih *a ‘n • pisateljevanja, odlo-S Dn,nov° temo gora. Kot je S oi' dal' je Sicer že od nekdaj Cl. ,0'naril. ni pa nikoli ple-•»st^. aJ, ko je že prekoračil >S svoi leto’ pa Re Je odločil, i rQrn;,„ bterarni opus dopolni še 'Sl Q nom, iu naj i,j pripovedo-»°gorii.*Judeh v gorah, o usodnih o zmagah pa tudi o v gorah; o mla- »C % nh Porazih S v*1«0*1’ k' dan za dnem ho-hSeRain°re 'n Plezajo po stenah, Jšjdein UsPehe, pa včasih tudi Sai,..., Smrt; pa o gorskih re- ki - - -.»j. ob ni0,a .* in vsakem letnem ča- Si ?-j0 v i v»lcih Sn?ri: Pa o gorskih . »stavi' Izkušenih gornikih, s »bi ul.aj?b svoje življenje » Pie,..1 in vsakem letnem *valj J°, ,v vse smeri, da bi re-V» tovnV- ienJa ali spravljali mr-i! •,“' v je torej vnesel nov mo . ovensko literaturo in jo .G »rem z novim romanom, po fc?r»sli i 0 radi segali mladi in l»W» saj je napisan s zp»Ve j i jo do gora in pristno • Prv,n°^j°' ki bo vsakega bral- Pr»vzeir Ni čuda zato, da so predstavniki planinske organizacije Slovenije z iskrenimi čustvi izražali Ingoliču ob izidu knjige in njeni predstavitvi javnosti, svoje najtoplejše zahvale, ker je kot edini slovenski pisatelj doslej posegel v svojem romanu v svet slovenskih gora. To priznanje je toliko bolj razumljivo, ker je romanov z alpinistično tematiko tudi v svetovni literaturi sorazmero-ma malo. Roman Antona Ingoliča »Pretrgana naveza* je okvirni roman. Pisatelj nam predstavi dva mlada človeka, geometra Gregorja in njegovo nevesto Bredo, ki se na sam poročni dan, namesto da bi šla s pričama v gorski hotel, odpravita v steno Gol jaka (Sika) v Julijskih Alpah. Mlada plezalca zaloti v steni neurje in s skrajnim naporom se zatečeta v vdolbino v steni, kjer prebijeta noč. Drugo jutro srečno preplezata ostanek stene in dosežeta vrh. Toda med nočjo pripoveduje Gregor zgodbo izpred dvajsetih let, zgodbo, ki jo je posredno doživljal kot desetleten fantič. Ta u-sodna zgodba pa se je odigrala v isti steni, kjer so trije mladi plezalci našli smrt, edino dekle v navezi, bila je to Bredina mati, pa se je komaj rešila s hudimi posledicami za vse življenje. Pisatelj je kot osnovo tej pripovedi vzel resničen dogodek, ko so se v isti steni ubili trije mladi alpinisti, vendar je snov umetniško po svoje oblikoval. V gore se je odpravilo šest mladih ljudi, vendar sta se dva, fant in dekle, rajši vrnila, deloma zaradi slabega vremena, deloma zaradi ljubezni. Ostali štirje pa so vztrajali v slabem vremenu. Pravzaprav je bil njih vodja, sicer izkušen plezalec, kriv za smrt. Plezalka ženska, ki je plezala z njim, študentka Petra, je bila njegovo dekle. Zjutraj pa jo je našel skupaj s tovarišem iz družbe, z Andrejem. Prav to pa je bil vzrok, da je v jezi, trmi in razburjenju, priganjal vso skupino k plezanju, kjer so slabo opremljeni in duševno nepripravljeni odpovedali. Borisov mlajši brat se je ustrašil nadaljnje poti v neurju in se je iz naveze odvezal. To je bilo u-sodno zanj, kajti kmalu je o-mahnil in strmoglavil v dolino, v katero je hotel sestopiti. Starejši brat Boris, ki je navezo vodil se je nato še sam odpel in zdrsnil v globino. Tretji član Andrej in plezalka Petra sta dva dni in dve noči ostala v steni, preden so prišli reševalci. Andrej je izdihnil preden so ga rešili, dekle je ostalo. Ni bila torej samo lahkomiselnost in slaba tehnična oprema kriva za smrt treh mladih plezalcev. Četudi so v navezi dva ali trije, govorimo o eni navezi piše pisatelj. Ta naveza pa mora biti notranje ubrana, skladna v svojih spoznanjih in hotenjih, prežeta z iskrenostjo in tovarištvom, kar e-dino omogoča uspeh, pa tudi premagovanje nevarnih situacij. Ingoličev roman, ne glede na to, da pripoveduje napeto in zanimivo zgodbo z gora, je plemenit tekst. Izraža slavospev goram in ljudem, ki se spoprijemajo s trdotami narave. Zato je tudi slavospev tovarištvu, nesebičnosti in prijateljstvu, je pa tudi neprisiljeno vzgojen, posebno za mlade ljudi. Delu se pozna, da je pisatelj gorski svet in življenje alpinistov sam spoznal in da je zato njegova pripoved pristna in prepričljiva. Je pa tudi neposredna, saj je pisatelj uporabil neposredno pripoved protagonistov usodnega dogajanja. Nekateri prizori u-sodnih dogajanj v steni pa so tako mojstrsko podani, da bralca pretresejo. In čeprav pravzaprav knjiga pomeni nekak slavospev goram, gornikom in tovarištvu, izzveni vendar opominjajoče pretresljivo. V tem pa je tudi dokaz umetniške moči Ingoličeve besede v tem njegovem najnovejšem romanu, ki pomeni novo motivno obogatitev slovenske književnosti in nov Ingoličev stvariteljski u-speh. Roman Pretrgana naveza je izdala Mladinska knjiga v svoji zbirki Levstikov hram. To je točno petdeseta knjiga te zbirke, je pa tudi točno petindvajseta knjiga Antona Ingoliča, izdana pri Mladinski knjigi. Knjigo je opremil in grafično oblikoval, s fotografijami naših gora, Dušan 0-sredkar, Marjan Keršič-Belač pa je knjigi na rob napisal kratko spremno besedo. Antona Ingoliča roman Pretrgana naveza bo doživela velik uspeh pri slovenskih bralcih, zlasti tistih, ki zahajajo radi v gore. O tem smo prepričani. Tekst pa je napisan tudi tako dramatično, da ie kot nalašč primeren za alDinističen film, ali pa vsai televizijsko nadaljevanko z motiviko slovenskih gora. Sl. Ru. Roman «Pretr<»ana naveza* je v proda ii v Tržaški knjigarni. Cena 3300 lir. janju ohranjene dokumentacije le mogoče izluščiti zgodovinsko resnico o marsičem. Med take publikacije sodi tudi knjiga Milka Škrapa »Uporna mladina*. V njej ne gre za organski pregled delovanja mladinskih društev, prinaša pa nadvse dragocene podatke predvsem o enem izmed teh društev, o M. D. »Sv. Ivan*. To so dogajanja, ki se jih avtor spominja še iz svojih zelo mladih let, saj je bil v tem času le nekaj več kot otrok, v oporo spominu, ki je večkrat po tolikih letih že nezanesljiv, pa je avtor pritegnil še ohranjene zapisnike obravnavanega društva, pomagal pa si je tudi s tedanjim glasilom mladinskih društev «Naš glas*. Mestoma si avtor dovoli tudi eks-kurzuse, ko opisuje celotno življenjsko jjot tega ali onega človeka, ki mu ga dogajanje pripelje naproti. Tu pa tam skuša preiti iz spominskega teksta v zgodovinsko razpravljanje, ali vsaj v navajanje splošnejših zgodovinskih dejstev, vendar je knjiga prav na teh mestih najbolj šibka. Tako v prvem poglavju bralcu dopoveduje, da so »Edinost* takorekoč porodile lokalne svetoivanske potrebe. Tudi zgodovinski vložki v drugem poglavju so šibki, človek i-ma vtis, da ne Zna avtor iz kopice znanih dejstev izluščiti bistvenega. Medtem ko je avtor v spominski tehniki kar dobro zapopadel delovanje in vzdušje svetoivanske-ga društva, kar zajema jedro knjige, se v pregledu življenja mladinskih društev v enajstem poglavju čuti, da je avtor razpolagal z zelo omejenim gradivom. Uvodna avtorjeva pripomba, da so edini ohranjeni izvirni, dokumenti zapisniki svetoivanskega društva, gotovo ne drži. Na razstavah, ki so jih prosvetna društva pred leti prirejala ob stoletnici čitalnic, smo videli marsikaj tudi iz delovanja mladinskih društev. Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu hrani arhive Romana Pahorja, ki je bil v tisti dobi nadvse pomembna in vodilna osebnost. Tudi v arhivih dr. Josipa Vilfana, ki jih hrani Mestni muzej v Ljubljani, bi se našlo marsikaj. Dokumentacija ni le zapisnik, je lahko tudi ciklo-stilirano ali tipkano vabilce, privatno pismo in marsikaj drugega. V opravičilo pomanjkljivi doku mentaciji knjige pa je treba vsekakor pripomniti, da je k tej pripomogla tudi razkropljenost dokumentarnega gradiva Nujno je namreč, da se naši ljudje začnejo zavedati, kako dragocen je lahko ta ali oni listič, ki ga hranijo nekje med staro šaro, in nujno je, da se vse to gradivo čim-prej zbere na enem samem mestu, kjer bo na razpolago vsem raziskovalcem. Posebno velja to za tisto gradivo, ki je v nekem smislu last skupnosti in ki ga zato privatniki niti nimajo pravice skupnosti odtegovati. A to so le obrobne pripombe, ki nikakor nimajo namena knjigi odvzeti tiste vrednosti, ki jo ima že sama po sebi kot knjiga o naši polpretekli zgodovini, kot zbirka avtentičnih, osebno neposrednih in nadvse zgovornih pričevanj. PREJKLI SMO NAŠE JAME. Ljubljana, februar 1971. Izdaja Društvo za raziskovanje jam Slovenije 1310 1970. Iz vsebine: Četrto zborovanje slo- venskih jamarjev in raziskovalcev krasa v Ljubljani 30 in 31. maja 1970. P. Kunaver. Ustanovitev društva za raziskovanje jam Slovenije 1910. F. Habe: Nekateri rezultati in problemi Društva za raziskovanje jam Slovenije. P. Habič: Pološka jama - najgloblja v Jugoslaviji. I. Gams: Kor.ime-trične meritve v Postojnski jami in vprašanje speleoterapevtske-ga raziskovanja pri nas. R. Gospo-darič: O nekaterih ponorih ob Cerkniškem jezeru. D. Novak: Hidirofacija kraških voda v Sloveniji. F. Leban: Arheološko vrednotenje jamskih najdb na slovenskem Krasu. V. Bohinec, La-zius, Planinska reka in Cerkniško jezero. F. Šušteršič: Raziskave večjih brezen v okolici Sežane in Divače. Poročila. Književnost. PROTEUS. Ilustriran časopis za poljudno prlrodoemarastvo. 1970-1971 št. 7. GALEB. Mladinska revija. 1970-71. št. 6. Spomini na Staneta Severja Naslovna stran ikrapova knjige »Uporna mladina* .."'"""""n...........MIH..................................................................mlin............. Kakor se je moral vsuk resnični zaljubljenec v gledališče znajti enkrat na resničnem odru, tako se je nekega dne znašel tudi mladi gledališki zaverovanec Stane Sever. V tistih časih je bil to nekakšen nenapisan zakon. Vendar v naših mladih letih to ni bilo lahko, vsakdo ie moral prebroditi veliko zaprek. Santo tisti, kdor je zdržal je prispel, okusil omamno gledališko umetnost in zmagal ali pa je bil poražen. Če si zmagal, si se prebijal še naprej v študiju, trpljenju in v premagovanju samega sebe v danem okolju, kjer so se porajale na odru zgodbe iz človekovega predvčerajšnjega, včerajšnjega in današnjega življenja, premaganec m se je moral poražen umakniti iz bor. benega kroga v lagodno zatišje a-rene vsakdanjega življenja, iz katere je potem morda kdaj pa kda) iz zatrtih želja prisluhnil odrskemu utripu življenja iz dvorane. Odrska selekcija je bila neizprosna. Med obema vojnama, ko se je večinoma samorastniško raz vijalo slovensko narodno gledališče, ni bilo igralske akademije s katere bi si mogel z diplomo v žepu skoraj zanesljivo odpreti vrata na gledališki oder kot dandanašnji diplomant, četudi njegova u-metniška kvalifikacija kljub pri dobljeni diplomi ni vselej oporečna. Zgolj priučenost poklicu brez umetniškega žara, je navkljub vse-obsežnemu znanju, ki ga lahko nudi igralska akademija, prej po lovična za igralca, kot pa resnični talent, ki se brusi, čisti in kali v umetniškem ognju odrske vadbe. Seve, če kdo poseduje oboje, je lahko to’iko prej prepričan, da sčasoma lahko postane tudi zrel umetnik. To resnico je izpričala večina naših predvojnih gledaliških umetnikov, katerih zadnji, kot ngj mlajši med njimi, tudi Stane Sever, Pred vojno ni bilo toliko poklicnih gledališč v Ljub’jani kot danes. Slovensko narodno gledališče z Dramo, Opero in Opereto je bila edina poklicna gledališka ustanova. Temu dejstvu in pa presenetljivemu zanimanju Slovencev za gledališko dejavnost, je pripisati obstoj in delovanje izrednemu številu di letantskih igralskih skupin Skoraj ni bilo predela v središču Ljubljane ali okolišu na periferiji, kjer ne bi delovala igralska sku pina. Prosvetna in kulturna društva, Sokol, gasilci in ne vem kakšna še izobraževalna in bralna društva so si v svojih domovih ali v tesnih župniščih uredila male zasilne odre in na njih igrali popularne ljudske in nabožne igre. Večina amaterskih igralcev in režiserjev pa se je zg’e’dovala, izobraževala in učila ob igralcih na predstavah v ljubljanski Drami. V samem ljubljansksm središču je bilo več malih dvoran z odri. na katerih smo se fantje in de kleta udejstvovali v vseh zvrsteh gledališkega dela. Ti odri. ki bi se jim po velikosti lahko reklo tudi odrčki, so nudili zatočišče gledališkega udejstvovanja vsem za četniškim entuziastom, ki smo v svoji notranjosti več ali manj čutili in skrivali željo po igralskem poklicu. Ni nam bilo mar na katerem politično obarvanem odru igramo. Dogajalo se je, da smo mnogi menjaje se nastopili popoldne v prosvetni dvorani kakega župnišča, zvečer pa na sokolskem odru Pri našem amaterskem delu smo resnični, gledališču predam zaverovanci izključevali strankarsko pripadnost. Glavno načelo nam je bi’o igrati in širiti naše kultur no poslanstvo vsem ljubiteljem gle dališča. Seveda pa smo bili pred vsem pristaši naprednejših sil in se lotevali odrskih del, ki so bila cesto trn v peti našim pokroviteljem. Zato smo bVi pogostokrat v konfliktih z našimi nadrejenimi in smo morali izpuščati malomeščanskim ušesom neljube besede in stavke, seve na vajah, dočim smo na predstavah velikokrat pozabili na pripombe in *pomotoma» izgovorili spet vse tako kakor smo se bili na prvih vajah naučili Torej smo se že v mladeniški dobi borili za napredne ci'je v slovenski kulturi. Kljub tej šaljivi pripombi pa te skupine za izobražemlno in kulturno delo v mestu in okolici le niso bile brezpomembne Marsikomu, ki je začel na takšnem odru in se v požrtvovalnem zano su. pcfeg šole ali poklicnega dela igralsko razvijal, je postalo ljubiteljsko udejstvovanje najboljša šola za bodoči igralski poklic. Zrelejši amaterji so po navadi sanjali o večjem odru s širšo dramsko dejamostjo in kmalu prešli na večje amaterske odre z rednim repertoarjem kot so tedaj sloveli Rokodelski oder. šentjakobski oder, Ljudski oder in pozneje, ko je bila dograjena delavska zbornica Delavski oder, ki so uprizarjali že bolj zahtevna dramska dela domačih in tujih avtorjev. Sicer so bili ti odri bolj ali manj pod po'itičnim vplivom raznih strank, kot vsako društvo takrat, kar pa seveda resnične gledališke ljubitelje ni niti najmanj motilo, tembolj, ker so na teh odrih često režirali igralci in režiserji ljubljanske Drame. Mnogi, ki so jim bila nastopanja na teh odrih kljub izredni pri- stane Sever ljubljenosti pri občinstvu igralsko preveč stereotipna in miselno pre ozka v pogledu izbire repertoarja in resnosti študija, kar je pri a-materskem de’u več ali manj logično povezano, so pod okrilji raznih društev priložnostno ustanavljali svoje dramske skupine z resnejšimi nameni in cilji, istočasno pa se tudi že vključevali kot statisti ali volonterji v ljubljansko Dramo. Tako je šest let po mojem prvem statiranju na poklicnem odru. pričel leta 1934 vidneje statirati v Drami tudi svetlolasi učiteljiščnik Stane Sever, ki je imel za seboj že nekaj resnih nastopov v Šentjakobskem gledališču in na sokolskem odru na Viču, medtem ko je občasno statiral tudi v Drami v skupim učiteljiščnikov. kadar ie bilo potrebno več statistov. Takrat sem bil že honorarni član Drame, j n imel že nekaj epizodnih vlog za seboj, istočasno pa bil še gojenec Držamega konservatorija. Spominjam se tedanjega mladeniča Staneta, s kakšnim zanosom je statiral na odru. kot aa je bil na njem zrasel. Sicer pa ni bil tujec med igralci. Seve ne-vo ljubiteljsko delo na šentjakobskem odru in drugih občasnih a-materskih odrih 'jubljanskega nr’d-mestja, je bilo znano v gledališki krogih. Zlasti po šolski predstavi učiteljiščnikov v Cankarjevi »Lepi Vidi*, ki so jo ob koncu šolskega leta izvedli v ljubljanski Drami v kateri je igral Mrvo Stane Sever, za katerega je preie! izredno pohvalno kritiko S svojo zrelostjo in prikupnostjo je 'a-koj vzbudil pozornost tudi v širših gledaliških krogih ljubljanske Drame. Režiserje sta pritegnila njegov talent in že kar resna profesionalna zaverovanost pri študiju Pričel je dobivati tiste male Noge z eno ali več besedami, torej takšne, v katerih ie bil na odru več nem. ali pa ie spregovoril kdaj pa kdaj skupaj v zboru S takšnimi vlogami, ki smo jim v teatrskem žargonu rekli «pes» in ki nam jih je najbolj duhovito okarakteriziral priljubljeni komik Josip Daneš. ko je rekel, da šteje za pse tiste vloge «ko stopi igralec na oder, pomiga z repom in odide*, se je moral z njimi, kol mi vsi začetniki, prebijati tudi Stane Sever. In ko se je pojavilo nje govo ime prvič na plakatu Narodnega gledališča v Ljubljani, mislim. da je bilo to že kar v prvi njegovi sezoni rednega nastopanja v pasijonski igri *1NRI* leta 1934, se je njegovo ime potem še večkrat pojavljalo v dramskih zasedbah. EMU FRELIH (Nadaljevanje prihodnjo soboto) 11.*"»•""""««........mm.....min......................... Znanstveni preporod v svobodni Istri V istrskih mestih in na Reki so bile občinske uprave v Avstriji in seveda tudi pod Italijo do 1945 v italijanskih rokah. Zato so morali redki hrvaški in slovenski znanstveniki delati v znanstvenih ustanovah izven Istre. Celo srednje šole so bile pod Avstrijo le v Pazinu in v Kopru, a pod Italijo so jih sploh izrinili iz Istre. Zdaj imajo na Reki «Severnoja-dranski institut Jugoslovanske a-kademije za znanost in umetnost*, »Zgodovinski arhiv na Reki in v Pazinu*, »Center za zgodovino delavskega gibanja v Istri in v Hrvaškem Primorju* na Reki, »Prirodoslovni muzej* na Reki, »Arheološki mužej* Istre v Pulju, »Muzej narodne revolucije Istre* v Pulju, »Zavičajni muzej Po-reštine* v Poreču, »Muzejsko reštine* v Poreču, »Muzejsko zbirko* v Buzetu, »Etnografski muzej Istre* v Pazinu, «Muzej in galerijo* v Labinu, «Umetnostno galerijo* na Reki, »Pomorski mu- zej Sergej Mašera*, v Piranu, »Mestno galerijo* v Piranu, Muzej v Kopru, Pokrajinski arhiv v Kopru iitn. Našteli smo le nekaj teh znanstvenih hrvaških in slovenskih ustanov, ki v njih delajo znanstveni delavci z visokošolsko izobrazbo: arheologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, konserva-tori, muzealci in drugi. Pred 1. 1945 so v redkih znanstvenih ustanovah v Istri imeli monopol samo itaOijanski znanstveniki. Slovenski in hrvaški znanstveniki v istrskih mestih so se po zadnji vojni soočili s težkimi nalogami urejevanja arhivov, ki so jih vojni dogodki in odnašanje pomembnejšega arhivskega materiala v Italijo zmešali in osiromašili. Muzejske zbirke so sicer bile manj podvržene manipulacijam, toda bilo je treba zbirati nove zbirke v krajih, ki jih sploh niso imeli. Nastale so nove znanstvene ustanove kot »Severnojadranski institut na Reki* ali pa «Center za zgodovino delavskega gibamja* ali »narodnoosvobodilnega gibanja v Istri*. Glagolica je šele po 1. 1945 stopila kot pomembna tematika v znanstvene ustanove. Cerkvena zgodovina je bila pod Italijo bolj zanemarjena kot arhivi samostojnih mestnih arhivov. Italijanski zgodovinarji so nadrobno obdelovali zgodovino Istre še od 16. stoletja in se tudi ustavili, ko se je začelo drugo naseljevanje Istre s slovenskim prebivalstvom, ki so jo zdesetkale turške vojne in velike epidemije. Zdaj preverjajo hrvaški znanstveniki v istrskih ustanovah dela italijanskih zgodovinarjev, ki so bila seveda uravnana v prikazovanju neke kulturne kontinuitete, ki naj bi se neprekinjeno razvijale od rimskih časov do najnovejšega časa. Tako morajo zdaj v znanstvenih istrskih ustanovah popravljati napake, ki so se vtihotapile nujno v sleherno znanstveno preučevanje in širše prikazovati celovitno zgodovinsko stvarnost Istre v srednjem veku. Od 16. stoletja naprej pa morajo skoraj na novo odkrivati in pisati zgodovino Istre in Reke. Jugoslovanska akademija za znanost in umetnost v Zagrebu je po osvoboditvi celotne vzhodne jadranske obale ustanovila dva Jadranska instituta: Jadranski institut v Zagrebu, ki je imel v začetku širše področje delovanja to je ne samo zgodovinsko, ampak tudi aktualnejše teme gospodarstva in sociološke ter druge tematike. Zagrebški Jadranski institut v Zagrebu obdeluje sedaj predvsem gospodarske teme, medtem, ko so druge številne hrvaške ustanove prevzele preučevanje zgodovine jadranskih pokrajin. Gomje-jadranski institut na Reki pa je v sedanji svoji sistemski struk turi vse predan preučevanju zgodovinskih tem. Direktor dr. Vje-koslav Bratulič je objaivil celo vrsto študij o tem, kar so italijanske oblasti v letih 1918-1945, v velikanski večini pa fašistični režim, prizadele zla Istri. Pri svojem preučevanju je predvsem uporabna! obsežne arhivske materiale italijanskih prefektur in kvestur v Pulju in na Reki. Pomembne so tudi njegove razprave o razvoju delavskega gibanja v Istri. V načrtu ima Gornjejadranski institut na Reki zgodovinski prikaz doslej treba preučiti in objaviti Istre v 1. 1918-1943, ker je bilo predvsem in najprej ogromen material o diskriminacijskem tlačenju in zapostavljanju hrvaškega in slovenskega elementa v Istri: Druga važna naloga Gomjejadranske-ga instituta na Reki in seveda tudi vseh hrvaških zgodovinarjev je preučevanje istrske zgodovine od 16. stoletja naprej, ki so jo doslej sicer prizadevni italijanski istrski zgodovinarji precej zanemarjali. V 16. stoletju je prišlo do velikih demografskih premikov v Istri, ki so v veliki meri spremenili njeno celotno podobo, saj so naselili iz- ALBERT REJEC (Nadaljevanje na 8. strani) Pri OB JUTRIŠNJI OTVORITVI RAZSTAVE V MESTNI GALERIJI PIRAN Izumitelj ladijskega vijaka Ressel je zapustil še vrsto zanimivih del Po rodu je bi! Čeh, pretežni del življenja pa je preživel v Ljubljani, v Istri in v našem mestu, kjer je tudi preizkusil svoj vijak, še prej pa ga patentiral - Jeseni bo razstava morda prišla tudi v Trst Jutri, 26. t.m. ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Piran odprli razstavo z naslovom »Josip Ressel*. Razstavo so pripravili Tehnični muzej za industrijo in obrt na Dunaju. Narodna tehnični muzej iz Prage in Tehnični muzej Slovenije. Kakor beremo v vabilu na otvoritev razstave, je pokroviteljstvo nad piransko prireditvijo prevzela Splošna plovba Piran. Razstava, ki jo bodo odprli jutri, bo trajala le deset dni do S. maja. O Josipu Resslu smo v Primorskem dnevniku že pisali, vendar se k njemu vračamo v zvezi z razstavo, o kateri je govor, v zvezi z razstavo, ki so jo najprej organizirali na Dunaju, nato jo prenesli v Ljubljano in sedaj jo odpirajo v Piranu. Razstavo bodo, kot se govori, iz Pirana prenesli še v Prago, Linz, Muenchen in drugam, morda tudi v Trst. To pa bo šele, v najboljšem primeru, pozno jeseni in zato se bomo ne koliko ustavili pri Resslu in njegovi razstavi v Piranu, da bi pri- kazali pomen razstave in tega velikega človeka, ki si ga moremo pobliže spoznati ob tej priložnosti. Josip Ressel se .je rodil 29. junija 1793 v Chruddnu na Češkoslovaškem, umrl pa je 10. oktobra 1857 v Ljubljani. Petežni del svojega življenja je torej preživel v naših krajih v Ljubljani, v Ple-terju, v Motovunu v Istri in v našem mestu. Pravzaprav je naše mesto tesno povezano z njegovim življenjem, prav tako kot Ljubljana, kajti v našem mestu Je 1829. leta preizkusil svoj največji izum ladijski vijak, ki ga je preizkusil na ladji «Civetta», ki je imela 46 ton in pogonsko moč 6 konjskih sil. Josip Ressel je študiral na Dunaju, kjer se je ukvarjal v glavnem s tehničnimi predmeti. Toda študiral je tudi ekonomijo in zdravstvo. Došolal pa se je v gozdarstvu, ki mu je postalo življenjski poklic. V dobi od 1817 do 1821 je bil gozdarski strokovnjak v Ple-terju. V dobi od 1821 do 1836 je bil v gozdarski službi v Trstu, v Ljubljani in v Motovunu v Istri. Od 1836. leta dalje je bil v gozdarski službi avstrijske vojne mornarice in sicer v Trstu in Benetkah. Prvi načrt ladijskega vijaka je napravil leta 1812. Prve poskuse z njim je napravil na Krki. v Ljubljanici in nato v našem mestu kjer je tudi svoj ladijski vijak leta 1827 patentiral. Poskusne vožnje z ladjo na ladijski vijak je opravil dve leti pozneje v Trstu, kot smo že rekli, z ladjo »Civet-ta». Baje je poskušal svoj ladijski vijak tudi v Šibeniku. 'iljaven od 25. aprila do 1. maja 1971 @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ta teden boste morali zbrati vse svoje duševne in fizične moči, da bi spravili zadevo z mrtve točke. Posli se bodo izboljšali, vendar ne toliko, kot si želite. V čustvenih zadevah boste imeli neka(j težav. Živčnost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z neprevidnostjo f . -j\ boste spravili v ne- f varnost najprej neki J posel, nato tudi druž- V -/ bo oziroma delovno skupnost. V družini se bo nekaj zrušilo. Krivdo iščite v svoji preveliki samozavesti. Spoznali boste osebo, ki vam bi mogla postati dober prijatelj. Pogost glavobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Tuje vplive, ki se bodo negativno in koncentrično strnili nad vašo dejarvnost, boste morali čimprej odstraniti. Veliko razprav, ki ne bodo privedle nikamor. Odveč ljubosumje, ki pa vas bo vendarle mučilo. Nevarnost prehlada. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne zahtevajte preveč od sebe in od ljudi, s katerimi delate. Včasih je do- ___ bro zadovoljiti se z manjšim, vendar trajnejšim u-spehom. Na poti pismo ali vest, ki vas bo razveselila, morda tudi ganila. Ne boste se najboljše počutili, vendar ne bo hudo. ____ LEV (od 23. 7. do N 22. 8.) Brez obetav-f \ ljanja po poti, ki ste J jo ubrali, pa čeprav V' J vam v prvih dneh N----tedna ne bo lahko. Izredna priložnost, da se otresete nalog, ki jih ne zmorete. Ljubljena oseba bo dokazala svojo privrženost. Prehlad ali glavobol, vsekakor nekaj blažjega. . DEVICA (od 23. 8. r a«\ do 22- 9 ) Zvezde 50 ( \ vam zelo naklonjene. \ >7/ J Rešili boste nekaj V J problemov, ki vas že ^ — dolgo mučijo. Vaš položaj se bo izboljšal zaradi zaupanja, ki ga bo nekdo imel v vas. Skušajte biti popustljiv do osebe, ki jo imate radi. Zdravje odlično. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V splošnem bo šlo vse prav in vendar bo vrsta drobnih problemov, ki vam bodo pokvarili ves teden. Pričakujte pismo ali neko sporočilo, morda tudi obisk. V ožji družbi aM z ljubljeno osebo se boste hudo sprli, pomirjenje pa bo še lepše. " ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Lepo I bi bilo, če bi mogli I zamenjati službo ali delo, pa ne bo šlo in boste morali zavihati rokave. Skušajte utrditi svoj položaj in se šele nato lotite preosnov. Ljubljena oseba bo živčna in bodite do nje obzirni. Pazite na jetra. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Čeprav ne bo vse šlo po načrtih, boste ob koncu tedna zadovoljni, Nekaj zapletljajev boste doživeli v družinskem krogu. Bodite popustljivi, saj veste, da pametnejši odneha. Počutili se boste utrujene, kar pa ni posledica bolezni, pač pa letnega časa. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Če se ne boste pomujali, boste izgubili izredno priložnost za uveljavitev svojih sposobnosti. Ne bodite preveč zgovorni z ljudmi, ki bi vas radi spod nesli. Svoja občutja razkrite le osebi, ki jo imate zares radi. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Na vaš ra čun si bodo brusili jezike. Naj vas to ne spravi iz ravnotežja, pa čeprav bi vam znalo gmotno škodovati. Res-in dosledno po poti naprej. Tudi v ljubezni se ne ozirajte preveč na desno in levo. Glavobol in živčnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če bi šlo kaj , narobe, naj vas to / ne spravi v slabo voljo. Tudi nasprotovanja na delu naj voo .... prestrašijo. Gre za motnje prehodnega značaja. Do svojcev in do ljubljene osebe bodite bolj taktni, včasih bolj popustljivi, včasih pa odločnejši. osem, ju j' 3) to no Resslov patent ladijskega vijaka izhaja torej iz 1827. leta in ima torej prvenstvo pred vsemi drugimi tovrstnimi izumi, ki so si jih lastili Anglež Smith iz 1836. in 1839. leta, Francoz Sauvage iz leta 1832 in Šved Ericson iz 1837. Ressel je napravil še dva popolnejša načrta vijaka, toda to je njegov glavni, vendar ne edini izum. Dr. Vladimir Murko, ki je pripravil «scenarij» za razstavo na Dunaju, je v zvezi s to razstavo in Resslom kot izumiteljem zapisal naslednje: Več strokovnjakov primerja Ressla z Leonardom da Vincijem, saj tako rekoč vsako leto odkrivajo njegove nove predloge. Tako so izpadli (z razstave na Dunaju, op.ur.) predlogi za graditev železnic, geološki zemljevid Primorske od Devina do Reke z domnevnimi od Ressla zarisanimi nahajališči premoga in nafte, načrti za dvigalne naprave iz rudnikov — predhodniki današnjih osebnih dvigal — več modelov parnih strojev, predlog za izkoriščanje in prenašanje «brezplačnih naravnih sil* (vode) na razdaljo do 150 km, predlog za barvanje bombaževina-stega blaga na suho, »Zgodovina mornariških gozdov* (1855), drugi tako imenovani tržaško-goriški načrt za pogozdovanje Krasa, konjski tramvaj na Reki (po Lujzin-ski cesti), obe knjižici o geodeziji in podobno*. Dr. Marko nadaljuje: »Kljub temu je bogato razstavljeno gradivo prikazalo tako Resslovo življenje kot tudi delovanje skoraj izčrpno. Kolikor ni razvidno iz razstavljenega gradiva, ga prikazuje vodič, ki obsega razen glavnih najdb in predlogov tudi številne slike, zlasti modelov raznih najdb, ki sta jih prispevala tehnična muzeja na Dunaju in v Ljubljani: to so ladijski vijak, Civetta, plug za Istro, mehanizem za vožnjo proti rečnemu toku, ki je bil namenjen za vožnjo po Savi od Zidanega mostu navzgor, poljski prenosni telegraf, mlin na veter (za Kras), novi model ladijskega vijaka (1845), kroglični in cilindrični ležaji, cestno motorno vozilo itd. Ker je Ressel živel in deloval največ na slovenskem narodnostnem ozemlju in v Hrvaški Istri, so naši kraji zastopani s številnimi slikami. Bogato je zastopan tudi Trst, saj je njegovemu razvoju posvetil vrsto načrtov in v njem splovil »Civetto*. »Četudi je znaten del gradiva posvečen ladijskemu vijaku kot Resslovemu najbolj znanemu izumu, so ustrezno prikazali tudi njegovi sicer manj znani a vendar pomembni izumi*. — je dr. Vladimir Murko zapisal razstavi na Dunaju, o razstavi, ki se je nato presodila na gospodarsko razstavišče v Ljubljani, sedaj pa prihaja v Piran. •iiiiiiiiiiitfmiiimiiiiiiNiiiiimmminiiitiiiiiimimmiuiiimmiiiiMiiiiiuiiiiiiiiHimiiimiiiiimiiuiiiiiiim Znanstveni preporod (Nadaljevanje s 7. strani) praznjetno istrsko podeželje in del večjih naselij, na poziv Beneške republike, novi valovi južnih Slovanov s sosednjih ozemelj pod udarom turških napadov. Dr. Bra-fculič je že z razpravo o funkciji županov v- občinskih skupnostih na območju pazinske grofije v 16. in 17. stoletju nakazal smer, v katero so naravnana preučevanja istrskih zgodovinarjev. Tretje še ne preučeno področje je politična dinamika istrskih strank za časa narodnega preporoda od 1. 1860-1918. Mirko Zjačič v Gomjejadran-skem institutu bo kot paleograf podal točno podobo istrskih občinskih statutov, ki jih je prvi zbral Kandler. Petar Strčič obdeluje v Institutu novejšo zgodovino Istre. A dr. Makso Peloza iz Žmimja, ki je kot teolog imel priliko poglobiti v Rimu svojo poklicno zgodovinsko erudicijo, se je že lotil zgodovinskega deleža goriške nadškofije v novejši stoletjih Istre. Saj edino škofijske kurije niso bile zmerom, kot vse druge istrske javne ustanove, monopol italijanskih krogov in je šele Italija po 1. 1918 hotela tudi v istrskih škofijah in na Reki spraviti še cerkvene ustanove v popoln sklad s popolnim poitalijančenjem vseh civilnih uprav. Nove povojne znanstvene hrvaške in slovenske znanstvene ustanove na področju arheologije, zgodovine, muzealnih zbirk, umetnostne zgodovine in folklornega preučevanja in vrednotenja ljudskega ustvarjalstva, seveda večkratno prekašajo prejšnje delovanje istrskih znanstvenikov, ker so se le ti pač takrat v okolju narodnostnih bojev med tremi glavnimi narodnostmi Istre, med Hrvati, Italijani in Slovenci, preveč omejili na poudarjanje tistih izsledkov, ki naj bi pripomogli k večjemu ugledu italijanske narodnosti. Hrvaški znanstveniki Istre so v povojnem času dokazali, kaj se da doseči v sicer trdem ali znanstveno objektivnem delu za hrvaško in slovensko narodnost v Istri, ki po nacionalističnem pre-veličevanju mestnih nacionalističnih krogov ne bi bili imeli sploh ne zgodovine, kaj šele znanstvene sposobnosti in zaradi tega niti ne Ijjidi, ki bi se lanko postavili ob stran istrskih italijanskih znanstvenikov. Presenetljivi razvoj znanstvenih ustanov v Istri in na Reki v povojnem času in veliki znanstv°ni dosežki na področju istrske zgodovi ne pa niso zmedli slovenskih in hrvaških znanstvenikov, da bi se obdali s samovšečno nacionalistično izolacijo, pač pa kar po vrsti radi sodelujejo v italijanskih znanstvenih revijah sosedne dežele Furlanije-Julijske krajine. Tako sodelujeta v italijanskih revijah oba Marušiča: puljski Branko Marušič na arheološkem področju, novogoriški Branko Marušič v novejši zgodovini prav obmejnih po krajin obakraj meje, Milko Mati-četov v skoraj vseh etnografskih revijah Italije od Sicilije pa do Padove in Vidma. dr. Anton Grad na furlanskih filoloških kongresih v zvezi zgodnje slovenščine in furlanščine, dr. Žarko Muljačič o mestu furlanščine v razvrstitvi neolatinskih jezikov, in tolikero drugih. Sodelovanje slovenskih in hrvaških znanstvenih delavcev se razteza na vse pomembnejše italijanske znanstvene revije 'udi s področja občutljivih in kočljivih problemov nekdanjih narodnostnih razlik. Ni se čuditi, da ima spričo svoje enostranosti in tematske ekskluzivnosti revija «Atti e memo-rie* istrske družbe za arheologijo in krajevno zgodovino, ki izhaja po vojni v Benetkah, čedalje manjšo odmevnost. TOH E SVETINA Vil ANA lllllllllllllllllllltlllllllltllllllillllllllli PRVA KNJIGA «Dvanajst nas je, kakor apostolov. Samo Jezusa manjka, da bi nam spremenil vodo v vino, ker bomo žejni po klobasah in po siru,« je dejal Blisk in začel razgovor, ki naj bi jih razvedril, da ne bi prezgodaj mislili na nevarnosti, ki so jih čakale. Perne pa je dodal: «Samo da ni Juda Iškarjota, pa četudi bomo žejni. Ce uspemo, se ga bomo pošteno napili.« «Saj je v rudniku pivo,« jih je potolažil rudar, «posebna pošiljka — črno tirolsko pivo za diverzante. Seveda, šele ko bo delo opravljeno in pogoj je, da napravimo solidno in poceni.« . Dobra volja je pregnala skrbi. Tušar se Je obregnil ob Poljaka, ki je grizel velik kos sira z uničujočo slastjo: «Tamo, ne zabaši se s sirom. Razstrelivo nam pohaja, jaz ti ne bom razstrelil riti, če se ti bo vse zabasalo. Boš spet skakal s hlačami v rokah okoli dreves kakor poleti na Jelovici.« Toma pa ga je zavrnil: «Nase pazi! čeber sadjevca je popil in vso pot je grizljal za drevesi. Perne se bo moral prepričati, če nisi dajal znamenja Nemcem.« V šali jim je potekal čas počitka. Pojedli so vse, kar so prinesli izvidniki, ostanke pa so zmetali na ogenj. Sence umirajočega dne so legle med drevje. Perne je pogledal na uro in odredil odhod. Zbrali so se pred kolibo, oprtani in pripravljeni. Preden so krenili, je Poljak s snegom zadušil ogenj, da ne bi pogorela koča, in trdno zapahnil vrata. D ..........................................................................................................................................................................................i..... VODORAVNO: 1. bicikel, 5. mes- strjena kri na rani, 6. geometrij®!18 1 2 3 h L 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1 * 16 m 17 18 E 19 19 S m 20 21 22 23 S 2h 25 26 ur 27 ”1 28 29 m 30 31 32 1 33 m m 3h 35 i 3&. 37 1! 38 39 m (.0 M I h2 U , IS U, (.5 m Ub U (.8 L3 S S 50 51 BS 52 S3 n 5h 55 56 57 58 n 99 60 r j 61 14. izvirnik, oblika, 7. Ogulin, 8. urad, 9. poz®V ruski pisatelj («Doktor Živa- na elektroda, 10. zabavljica, li- ni izdelek, 12. zapor, 15. ______ ________ __________ ______ go*), 17. otok v Marianih, pomor- minopropionska kislina, 14. rek® ska baza ZDA, 18. franc, filmski SZ, 16. monakovski knez, 22. 'f . ■ ” " ’ 23. zaostala hrv®' igralec («Umor v bazenu*), 19. po- igralke Gardner, «u. ^ poln nered, 20. najvišje božanstvo v ska pokrajina, 25. zmes cementa^ nordijski mitologiji, 21. nekdanji azbesta, 26. okenska navojnica. u španski srebrnik, 24. ital. nogomet- režiser Preminger, 31. južnoamer^ no moštvo, 27. otok v Maleddvih, ®ai> ^5. organ voha, 37. metan. ^ 23. letalo, 30. najmanjši delec tva- *>1 kl°rove kisline, 41. zidov ^ rine, 32. izumitelj dinamita, 33. u- žensko ime, 43. veliko naselje, ^ radni spisi, 34. slov. tovarna smu- podolgovati krožnik, 47. 6ora Notranjskem, 49. zlitje, 51. st®™ či, 36. »odbojkarski klub*, 38. ljub- LZT-fu /L "X’ « kovalno iimp »n očeta 40 del elek blvabsce, 54. dolga doba, 55. str* kovalno ume za očeta, 40. del elek 5g katrarii 58 avt oznaka QrcV tromotorja, 42. britanski popevkar Jones, 44. umetno vlakno, 46. pripadnik starožidovske sekte, 48. vrsta žita, 50. rimski pesnik, 52. barij, 53. del knjige, 54. starogrški u križan^ REŠITEV PREJŠNJE VODORAVNO: 1. Split, 6. barjjj 11. direkt, 12. Santana, 14. a^j, čenjak, 57. rezultat matematične Ram. '" resa operacije, nasprotne odvodu, 59. !9' L„a-na' 2°. ™ulln' 22' ltan^’ # "usp'oUle, ,oavTu; ‘T Na, 25. apno, 27. oves, 28. rok, zdrava pijača, 60. vladar kot naj- es_ 31 Lal gg Lome 33 stop, ' višji predstavnik cerkvene oblasti, KA, 37. kadeti’ 39 enakost, 42- ^ 61. vrsta preproge. mot, 43. tara, 45. Atal, 46. rep, jj, ssi*- as. s sr 3. gradbeni material, 4. konica, 5. NAVPIČNO: 50. N(ikola) T(e5 Bal se je zanjo, ker sta jo z Bliskom večkrat potrebovala za prenočišče. Z nočjo so prigaaili nad Idrijo. Na jasnem zimskem nebu se je prižgalo morje svetlih zvezd. Globoko na dnu pa so zlovešče utripale luči postojank. Po pobočjih pa so mežikate luči gorskih kmetij. V naj večji tišini so se spustili do Ce-govnače, kjer je v bregu čepelo nekaj rudniških stavb. Hodili so s pripravljenim orožjem. Na vzhodni strani mesta je švignilo v noč nekaj barvnih raket in odjeknilo nekaj strelov. Perne se ni zmenil. Vedel je, da si Nemci po bunkerjih krajšajo čas in preganjajo strah. Nekaj sto metrov pred ciljem so se srečali z neznano kolono. Manjkalo je za las, da se niso spopadli. Mislili so, da so naleteli na belogardiste. Po kratkem pojasnjevanju pa so se domačini spoznali. Bili so vosovci, ki so se vračali iz predmestja. «Do kakšne polomije bi lahko prišlo,« je dejal Pemc, ko so se zgubili v noč. Pred zapuščenim vhodom v Ferdinandov jašek Je ustavil skupino. Na ploščadi, zajedeni v pobočje, so zaznali vhod. Zapirala so ga težka, zarjavela železna vrata, obešena na betonski okvir. Jašek so nehali uporabljati, ko je Avstrija propadla in so Lahi dobili rudnik v svoje roke. Na to, da bi kdo tvegal spust skozi opuščeni rudnik, ni nihče pomislil. Možje so položili nahrbtnike v sneg, sedli nanje in položili strojne puške čez kolena. Pemc Je z nekaterimi odšel po ključe. hotel izročiti ključa. Še vedno ni vedel, ali ima opravka s partizani ali so ga prišli preizkušat Nemci, vendar je že malo slutil, za kaj gre. Potem je za vrati Tomo našel velik, zarjavel ključ, ki je visel na steni. Ko je mož zagledal ključ v njegovih rokah, je začel groziti, da bo šel javit Nemcem in se začel oblačiti. To je razhudilo Pemca, da je ostro nastopil : ((Poslušajte, možakar! Mimo lezite v posteljo in ne ganite niti s prstom, dokler bo ključ v naših rokah!« ((Kristus, pomagaj! Nemci me bodo ubili, če vam ne preprečim vstopa v rudnik. In še nekaj! Delo boste vzeli tisoč ljudem. Vam je vseeno, ker se potepate po gozdovih, ne vprašate pa, kdo bo redil rudarske družine.« Pemc ga ni poslušal, samo poslal je po moža in mu naročil, naj sede k postelji in čuva, da dedec ne bi počel kakšne neumnosti, dokler bodo v rudniku. govorjenje je požiral rov, ki je padal v neznano. Tesrv občutek je hromil njihovo voljo. ((Dajmo, fantje, navzdol v luknjo! Tu ne bomo & sodnega dne,« jih je premaknil Pemc, ko so stali okoli cpV in s curki svetlobe tipali v globino, ki ji ni bilo konca- 9 $ ralaste železne lestvice so se izgubljale v temo. Nihče . na zganil. Podzemlje je ubilo Pemčeve besede in tesnoba ‘ je še vedno jemala pogum. Nihče ni hotel biti prvi. -p «No, kaj bo? Ali se bomo podelali pred to prekleto j. njo?« se je razhudil Pemc in se prerinil k vhodu. «Gr® jj minerci!)) je dejal Tušar. Bogdan, eden od najmlajših. * je spustil prvi po ledenih lestvicah v globino. Rudar je °Ki zarjal na prestope. Pod njimi je bilo sto petdeset m® jj globine. Ko se je rudar že spustil nekaj metrov navzdol ^ dejal tragično, vendar tako, da nihče ni vedel, ali se šah misli resno: ((Fantje, zdravo! Živi se gremo pokopat.« Pred hišo starega upokojenega paznika se je Pemc pokril s kapo nemškega oficirja, se vzpel po stopnicah k vhodnim vratom in potrkal, čez čas se je začula po hodniku hoja v copatah. «Kdo je?« je nezaupljivo zakrehal glas. «Gethetaie Stadtpolized! Prosim odprite!« je v nemščini trdo ukazal Pemc. Mož je odprl ves preplašen. Pemc in Tomo sta vstopila. Upokojeni paznik je v soju luči neverno ogledoval zdaj Pemca zdaj Bliska, ki je prišel za njim, in se povsem zmedel. K sebi je prišel šele, ko je Pemc ukazal: «Dali nam boste ključ od jaška Pravica! Smo oddelek narodnoosvobodilne vojske.« Mož je prebledel, se izgovarjal, da je zaprisežen, in ni Ko so se vračali, Je spodaj ob cesti zadrdrala strojnica tako rezko, da so nehote upognili hrbte in pospešili korake. V tišino je zateglo zatulil pes, ki je začutil prisotnost neznancev. V mestu pa se je prižgal reflektor in tipal v temo do nemških utrdb in do rudnika. Pri vhodu so jih že nestrpno pričakovali. Pemc je vtaknil ključ v zarjavelo ključavnico. Vsi so ga obstopili in vznemirjeno čakali. Ko je z obema rokama zasukal ključ, je zaškle-petalo. Sprva se ključavnica ni odprla, potem pa so se te razmaknile zarjavele čeljusti. Vrata so se cvileče odprla. Pred njimi je zazijal prepad trohnobne teme. Zrinili so se v vhod, zaprli vrata in prižgali svetilke. Nekaj korakov od njih se je izgubljal jašek navpično v globino. Pemc je določil dva moža, da bosta s strojnicama čuvala vhod in zavarovala njihovo vrnitev. Nekaj časa so se v tesnem prostoru, kjer so zadevali drug v drugega, osuplo in nerodno prestopali. Sprememba okolja jih je za nekaj minut vznemirila. Betonska kamra, v kateri so bili, je bila podobna grobnici. Njihovo polglasno parija, Ivan! Zapri kljun in prižgi karbidovko!« ga j® lo rudarsko zavrnil Tušar. Z zbadljivkami so preganjali teSlljj|0 prvih metrov podzemlja, ki jim je že na začetku zbl>° spoštovanje. $o Globina juška jih je požirala. Oledeneli klini lestvi® ^ bili spolzki in stopnje negotove. Spuščali so se počasi j11 J, krčevito oprijemali železa. Nakovani čevlji so krušili ki je padal spodnjim na glave, po rokah in za vratove- pj| sten je kapljala voda in jih močila. Duh po trohnoba i vedno močnejši. V ritem škrabljanja okovank so se m® j kletvice. Vsak zase je imel dovolj opravka, kako se bo ^ lagodil okolju. pl «Hudič naj vzame vse luknje tega sveta in vse tist®^, silijo vanje!« je dejal Tušar, vendar mu ni nihče Bolele so Jih roke in na lestvicah so se neugodno P0®9 f Le s težavo so lovili ravnotežje nad globino. Svetili®® jj imeli pripete na prsih. Ujeti v pramene migetajočih upali, da bo neskončnega spuščanja kmalu konec. ^ Gez čas so se privadili teme, globine in majavega ob®*■ m Od časa do časa so postali, počivali in umirjali drget0%či mišice. Pemc je vedel, da mora odvrniti misel od te®11 1. 15. Ve, 2., 15., Rot 3. 11., Roj 10.; CM 11. Doi 15.; Sov U, E»p 13.1 Vi, 11.1 Ub. Ml 08. Ari 10: Sov 10: Juv O?., PMi 10. Gai 14. Ve, Mc 11. Pri, «l>| 11. Hal RR’ 11. Ca; M< 10, Mi 08 So 10, CR 08 Ro 10 lo 09 Qc 10 lo 10 Mi 09 M m 0| ic Rc H 0( Cl K Al let Vici' Odi % V Me S *Ui Ro, M Jih h: Ml ter ŠPORT danes Nede'ia, 25. aprila 1971 NOGOMET ]• AMATERSKA liga i5-30 v Križu 9Sna A — Aquileia # ft * ?• AMATERSKA LIGA 15„30l v Ronkah °nchi — Primorje A « # « j' AMATERSKA uga •£z Alc|,i| # * # CMtS V ^rstu, stadion «1. r s«uro — Primorec « « « h1J5Bna Opčinah fl Boico — Vesna B Sov^J. Sovodnjah ovodnje _ Juventina * * * e14S, v Trstu, Sv. Alojzij ‘P«na — primorje B J-'®? na Proseku - Zarja lilf® Proseku Prosek — Olimpija * * * MlADlNCI A8'30 v Trstu, stadion Ar,«nale __ Breg * * * Naraščajniki s°vodnjah °v°dn|e — virtus i£j Standrežu 8ntma — Mossa < 1. maj» Prirr“ .na Proseku 09.00 ln,orje — CGS !P15 Gaja * * *; v Padričah - Breg 14.0q .... * * •’ ',*«na __ v Križu Esperia košarka '$** D LIGA * * *• *^IMa divisione. lt,i,?.v Trstu, Ul. del la Valle ,lder - Bor * * * >STV° DEKLIC Ca|,= B Trstu, Ul. Ginnastica ** Bloch B - Polet * * * ODBOJKA 10 *Ka PROMOCIJSKA liga Miji*. * Gorici, Dijaški dom 0,t — UGG 08.3n * * * Sol, | v Nabrežini Gaja 10.30 * * * CRh* v Trstu, Ul. Zandonai A " Polet 08.30 * * * Bo, 3rstu, stadion «1. maj» ~~ libertas Rocol * * * 1Q PROMOCIJSKA LIGA T°rrLV Gradi«u ana - Hrast “tim v Gorici, Dijaški dom Corridoni A ]0.30 Hol a Nabrežini A - Inter B >0 v y *** n,sr a Trstu, Elizejske poljane ' Sokol B 09,3q * * * Ju||a v Trstu, Montecengio ~~~ Bor A 10.3q * * * v Trstu, Istrska ulica ~~ Gaja ‘0.3g * * » 8o, bV Trstu, stadion «1. maj» " OMA PpVc °e 30 STV° DECKOV 0Ro^ v Trstu, Ul. Zandonaj Kras Xžv o -,cr ŠPORT ŠPORT ŠPORT Pravilnik AOV od Trsta do Uvale Scott Tekmovanje organizira ob svoji 25-letnici Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta 1. Start tekmovanja bo 1. maja z dvorišča stadiona «1. ma.i» v Trstu. Prva posadka bo startala ob 10. uri zjutraj, naslednje pa v enominutnih presledkih. 2. Tekmovanja se lahko udeleži vsaka posadka, ki se je redno prijavila za nastop, voznik pa mora imeti v redu vse potrebne vozniške dokumente. Avto sam mora biti zavarovan (zelena kor-ta). 3. Vsako posadko sestavljata v vsakem avtu najmanj dva člana lahko pa tudi več. V seznam tekmovalcev morajo biti vpisani vsi člani vsake posadke. Ekipe so mešane ali ženske. Tri posadke se lahko združijo v eno ekipo. 4. Vsak voznik je dolžan pritrditi pred startom na prednji del avta in na obe stranski okni (na notranji strani) tekmovalne številke, ki jih dobi od organizatorja. Posadka, ki bi med vožnjo ne imela vidno pritrjenih vsaj stranskih številk, bo diskvalificirana. 5. Poprečna hitrost vožnje se bo sukala okrog 40 km na uro. 6. Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo določenemu številu kontrol in rešiti naloge, ki jih bo prejel. Reševanje nalog je obvezno. Tekmovalec, ki bi oddal tekmovalni list brez rešitev (tudi brez ene same) bo diskvalificiran. 7. Tekmovalci se zadnjih 50 metrov pred kontrolami in ciljem ne bodo smeli ustavljati, sicer bodo penalizirani. Ustavili se bodo lahko šele po kontroli ali cilju, vendar tako, da pri tem ne bodo ovirali ostalih tekmovalcev. 8. Vsak tekmovalec mora po prihodu na kontrolo ali cilj ta- koj oddati svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primeru diskvalificiran. Ob prihodu na kontrolo ali cilj ne smejo tekmovalci sami vpisovati več nobene rešitve, razen tiste, ki jo zahteva žirija. 9. Med tekmovanjem je dovoljena za rešitev nalog uporaba ur, zemljevidov, knjig in drugih pripomočkov. 10. Tekmovalci, ki bodo prispeli na cilj z več kot 30 minutami razlike od časa, ki ga določi žirija, bodo diskvalificirani. Caso-merilci bodo merili čas s celimi minutami (čas od 11 ur 35 minut do 11 ur 35 minut 59 sekund bo vedno veljal le 11 ur 35 minut). 11. Razglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad bo predvidoma v hotelu Uvala Scott ob 21. uri. 12. Vsi tekmovalci so dolžni med potjo upoštevati vse prometne predpise. V primeru hujših cestno-prometnih prekrškov bo prizadeti tekmovalec črtan s seznama tekmovalcev. 13. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali utrpeli med tekmovanjem udeleženci. 14. Vsi tekmovalci so dolžni u-poštevati vse predpise in navodila prireditelja ter s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primeru ugotovljenih nepravilnosti si prireditelj pridržuje pravico do izključitve iz tekmovanja. 15. Prireditelj bo izobesil neuradne rezultate tekmovanja na vidnem mestu v hotelu Uvala Scott pol ure pred nagrajeva- SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ‘1J ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott " pri Kraljeviči V Vpisnini Je vključena srečka za izžrebanje Motornega kolesa «graziella», ki je že na ogled v Tržaški knjigarni. Udeleženci izleta in tekmovalci bodo seveda deležni tudi vrste drugih nagrad, ki jih SGZ še vedno prejema in katerih seznam bomo v kratkem objavili. V ORGANIZACIJI PD BRIŠKI GRIČ Devetega maja v Steverjanu planinsko-orientacijski pohod Prosvetno društvo Briški grič prireja planinsko - orientacijski pohod ob priliki praznovanja 1. maja in tridesetletnice OF. 1. Tekmovanje bo 9. maja, z zbirališčem ob 8. uri v gostilni Dvor v Štcverjanu. Po 8.30 ne bo nobena vpisana ekipa pripuščena k tekmovanju. 2. Ekipo lahko sestavlja 3 do 5 tekmovalcev in tekmovalk ter je lahko moška, ženska ali mešana. Ekipe morajo tekmovati strnjeno in se morajo take prijavljati tudi na kontrolah in na cilju. 3. Ekipe, ki bodo kakorkoli ovirale potek tekmovanja ali bodo kvarile razne znake in napotke bodo izključene. Prav tako bodo izključene ekipe, ki se ne bodo javile na kontrolah. 4. Zaradi značilnosti tekmovanja prireditelji svetujejo dobro obutev in izletniško opremo. 5. Vsa ostala navodila dobijo ekipe pred startom. 6. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe ekip in posameznikov med tekmovanjem. 7. Prireditelj si pridržuje pravico, da ta pravilnik spremeni po svoji uvidevnosti. 8. Ekipe naj se vpišejo za tekmovanje na sedežu SPZ v Gorici v uradnih urah, tel. 24-95, do 30. aprila t.l. Vpisnina znaša 300 lir. njem in bo sprejemal v naslednjih 15 minutah (pismene) pritožbe zaradi možnih nepravilnosti v rezultatih. Vsako pritožbo mora spremi,jati kavcija v višini 5000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. 16. Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe teh določil v primeru potrebe, višje sile aJi po lastni uvidevnosti. ODBOJKA FIRENCE, r. - Sovjet Vladimir Savin in Belgijec Bruyr, predsednik, oziroma tajnik Mednarodne odbojkarske zveze za Evropo, sta o-biskala športne objekte, kjer bodo odigrali tekme evropskega odbojkarskega prvenstva. KOŠARKA Upajmo, da danes slabo vreme ne bo ovirajo nastopov naših nogometnih ekip PRVENSTVO DECKOV Bor A-Bor B 63:21 BOR A: Peter Žerjali 1, dalja (k) 20, Sancin, Klobas 21, Obersnei 2, Košuta 11, Bertok 8. BOR B: Gombač, Cok (k) 2, Oblak 1, Perko, Vatovec, Mifcac 2, Ivan Kuret 16, S lega. Prosti meti: Bor A 3:10, Bor B 1:4. Sodnik: OozzoUno (Trst) PO predvidevanju je v «druiin-skem» derbiju zmagala prva Borova ekipa, ki pa je tokrat naletela na resnejši odpor, kot v prvem delu prvenstva, ko je nasula neizkušenim borovcem druge ekipe kar 101 koš. Na splošno je včerajšnja tekma zadovoljila. Igralo! Bora A so se razigrali šele sredi tekme, ko so nasprotniki popustili. V vrstah Bora A je bU najboljši Colja, ki je dosegel 20 točk in je bil pobudnik vseh akcij svoje ekipe. Med borovci B je bil najboljši Ivan Kure*. *• 12. povratno kolo CATANIA — MILAN Angomese FIORENTINA — VARESE Prancescon FOGGIA — L. VICENZA Masoali INTER — SAMPDORIA Bairbaresco LAZIO — JUVENTUS Monti NAFOLI — ROMA Gussomi TORINO — CAGLIARI Brainzond H. VERONA — BOLOGNA CarminatA Ju 12. povratno kolo OESENA — PERUGIA Oasairln COMO — PIŠA Stagnolil LIVORNO — BRESCIA Toselli MANTOVA — CASERTANA Bermandis MASSESE — CATANZABO Aoemese MONZA — BABI Sbardeflla PALERMO — ATALANTA Picasso REGGINA — AREZZO Tabanelll TARANTO — NOVARA Oainova TERNANA — MODENA Canibeflill A SKUPINA j ~= === 12 povratno kolo DERTHONA — LECCO Prati MONFALCONE — LEGNANO Testuzza PADOVA — VENEZIA Scotairi PARMA — SEREGNO Pompiill ERO PATRIA — ALESSANDRIA Moretto SOLBIATESE — REGGIANA Trano TRENTO — TRIESTINA Benediettl TREVISO — SOTTOMARINA Ciuhi UDINESE — ROVERETO Laureniti VERBANIA — PIACENZA Grassi V moški in ženski promocijski odbojkarski ligi ter v ligi dečkov Danes začetek prvenstvenih tekem za štirinajst slovenskih šesterk Prvo moštvo Bora bo tudi danes odigralo zelo važno tekmo v za obstanek v D ligi (na sliki: Bor—Pro Pace) bitki Letošnja prvenstva v raznih od-1 bajtoarsklh ligah so se deloma že zaključila, deloma pa se bližajo zaključku. Nekaj — v najndžjih ligah — pa se jih začenja prav danes. Tako se bo začelo tekmovanje v moški in ženski promocijski ligi ter v prvenstvu dečkov. V tržaški pokrajini bo nastopalo v teh treh ligah skupno 22 šesteric, med katerimi je nič manj kot 14 slovenskih. Pet ekip bo nastopalo v kategoriji dečkov in sicer: CRDA, ARC Linea, Kras, Bar ln Gaja. V moškem promocijskem prvenstvu se bo potegovalo za napredovanje v D ligo šest moštev: CRDA, Libertas Rocol, Polet, Sokol, Gaja in Bor. V ženski promoci jski ligi pa se je prijavilo kar 11 šesterk In jih je moralo vodstvo tekmovanja razdeliti v dve skupini. Zastopstvo slovenskih ekip v tej ligi je v izraziti premoči, saj prihaja iz slovenskih društev kar 7 postav. Pri tem pa Je najbolj razveseljivo dejstvo, dia bodo Primorec, Sokol in Bor nastopali s kar po dvema ekipama. Skupina A bo sestavljena teko; Julia, Initer B, Sokol A, Bor A in Primorec A. Skupina B pa bo teka: Inter A, OMA, Sokol B, Gaja, Primorec B ln Bor B. Tekmovalni koledarji teh prvenstev so naslednji: Moška promocijska liga 25. aprila 10.30 CRDA—Pole* 8.30 Sokol—Gaja 8.30 Bor—Libertas Rocol 2. maja 10.00 Libertas Rocol—CRDA 8.30 Gaja—Bor 10.00 Gaja-—Libertas Rocol 9. maja 10.00 CRDA—Rocol 8.30 Bor—Polet 10.00 Geja—Libertas Rocol 16. maja 10.30 Gaja—CRDA 10.00 Pode*—Libertas Rocol 8.30 Sokol—Bor 20. maja 10.00 CRDA—Bor 8.30 Libertas Rocol—Sokol 8.30 Gaja—Polet POVRATNI DEL PRVENSTVA 23. maja 10.00 Polet—CRDA 8.30 Gaja—Sokol 10.00 Libertas Roool—Bor 30. maja 10.30 CRDA—Libertas Roool 10.00 Bor—Gaja 8.30 Sokol—Polet 2 junija 8.30 Sotaoi—CRDA 10.00 Polet—Bor 10.30 Libertas Rocol—Gaja 6. junija 10.00 ORDA-Gaja 10.30 Libertas Roool—Palet 10.30 Bor—Sokol 10. junija 8.30 Bor—CRDA 8.30 Sokoli—Libertas Roool 10.00 Polet—Gaja Prvenstvo dečkov 25. aprila 8.30 CRDA—Kras 10.00 ARC Linea—Bor Počiva: Gaja 2. maja 8.30 Bor—CRDA 10.00 Kras-Gaja Počiva: ARC Linea 9. maja 8.30 Gaja-ARC Linea 10.00 Kras—Bor Počiva: CRDA 16. maja 10.00 CRDA—ARC Linea 8.30 Gaja—Bor Počiva: Kras 20. maja 10.30 ARC Linea—Kras 10.30 Gaja—CRDA Počiva: Bor POVRATNI DEL PRVENSTVA 23. maja ip.OO Kras-r-CRDA. 9.00 Bor—ARC Linea Počiva: Gaja 30. maja 8.30 CRDA~Bor 10.00 Gaja—Kras Počiva: ARC Linea 2. junija 8.30 ARC Linea—Gaja 8.30 Bar—Kras Počiva: CRDA 6. junija 8.30 ARC Linea—CRDA 8.30 Bor—Gaja Počiva: Kras 10. junija 10.00 Kras-ARC Linea 10.00 CRDA—Gaja Počiva: Bor Žensko promocijsko prvenstvo Skupina A 25. aprila 10.30 Sokol—Inter B 9.30 Julia—Bor A Počiva: Primorec A 2. maja 8.30 Sokol A—Julia 8.30 Inter B—Primorec A Počiva: Bor A 9. maja 8.30 Inter B—Julia 11.00 Primorec A—Bor A Počiva: Sokol A 16. maja 9.00 Bor A—Sokol A 10.00 Julia—Primorec A Počiva: Inter B 20. maja 8.30 Inter B—Bor A 11.00 Primorec A—Sokol A Počiva: Julia POVRATNI DEL PRVENSTVA 23. maja 10.00 Inter B—Sokol A 10.30 Bor—Julia Počiva: Primorec A 30. maja 10.00 Julia-Sokol A 8.30 Primorec A—Inter B Počiva: Bor a 2. junija 10.30 Bor A—Primorec A 10.00 Julia—Inter B Počiva: Sokol A 6. junija 10.00 Sokol' A—Bor A 11.00 Primorec A—Julia Počiva: Inter B 10. junija 10.30 Bor—Inter B 10.30 Sokol A—Primorec A Počiva: Julia B Skupina B 25. aprila 10.00 Inter A—Sokol 10.00 OMA-Gaja 10.30 Bor B—Primorec B 2. maja 10.00 Gaja-Sokol B 10.00 Inter A—Primorec B 10.00 Bor B-OMA 9. maja 10.00 OMA—Primorec B 10.30 Inter A—Gaja 10.30 Bor B—Sokol B 16. maja 10.30 Sokol. B—OMA 11.00 Primorec B—Gaja 10.00 Bor B—Inter A 20. maja 10.30 Inter A—OMA 10.00 Sokol B—Primorec B 10.00 Bor B—Gaja POVRATNI DEL PRVENSTVA 23. maja 10.00 Sokol B—Inter A 10.30 Gaja—OMA 11.00 Primorec B—Bor B 30. maja 10.30 Sokol B-Gaja 11.00 Primorec B—Inter A 10.00 OMA-Bor B 2. junija 11.00 Primorec B—OMA 10.00 Gaja—Inter A 10.30 Sokol B—Bor B 6. junija 10.00 OMA-Sokol B 10.00 Gaja—Primorec B 10.00 Inter A—Bor A 10. junija 10 00 OMA—Inter A 11.00 Primorec B—Sokol B 10.00 Gaja-Bor B G. P. PLYMOUTH, 2fl. — Plymoutekl šofer Bert Crooker je s svojo športno stavo postavil res lep rekord, saj si je «prislužil» do sedaj najvišjo vsoto denarja s svojimi nogometnimi prognozami, šofer Je sestavil prognozo za 700 lir, dobil pa je približno 602.500.000 lir. Ni kaj reči, res lepa investicija. ne§°t°vost. Zato se je obešenjaško pošalil: «Fantje, Sai str°§0 tišino. Sedaj lahko vsakdo vpije po mili volji.« ”°bo ~e sriieha so odmevale po podzemlju in pregnale tes-^ 1 s« se spuščali po galeriji lestvic. Čeprav mladi in !'ža0s5esta-n;h pohodov utrjeni, so kmalu spoznali prekletstvo tD togo Jennena nahrbtnikov so se zarezala v meso. V roke t 6tr0rn S° Pojemali krči in globina je vlekla vase. Z vsakim j1 ^ postajalo topleje. Kapljalo ni več, zrak pa je postal v&hi P^oshoben. Kmalu so se naveličali zbadanja in pre-k ^Plečeni za zimo in mraz, v nemških plaščih, so 5 tl' *1 v znoju. Grenkoba v ustih jih je spomnila na žejo. 6 80 spraševali rudarja, kdaj bodo tla pod nogami. K ’ ki je vedel, da z vsakim metrom globine raste nje-j bjih ^st, ker je edini poznal rudnik, pa se je norčeval 1)1 po' da Se za sol ne bi zaslužili, če bi bili knapi, in bi - t>0 6116111 tednu sunili na cesto. t 'bite0n°Urnem spuščanju so stali na trdnih tleh v prostoru, r1 torKga so vodiU nešteti rovi naprej v podzemlje. Zme-bremena po tleh in posedli. Perne Je ukazal počitek, vi °5Uši2 Povedal, da so šele sto metrov globoko pod zemljo v enem delu rudnika in se bodo šele sedaj skušali pri- p glavni rudnik, ki Je oddaljen več kot dva kilometra. .c je spodbujal rudarja, naj jim kaj pove o rudniku. Udi nJ.e zaposliti ljudi, da ne bi mislili na povratek, kar Je ^‘le i6sa neprestano skrbelo. Rudarjeve besede so se za-Začel je dvomiti. k» Pa Je pripovedoval: v6 živ ° let; rij® 61ovelk v Ictrdji pod zemljo. Koplje in A Srebro- Tisoč delavcev se nas Je vsak dan spuščalo tv r 11 o ko j® znnaj sijalo sonce. Kopali smo živo srebro iJbHj j®*n. Italijanom, sedaj Nemcem, le zase ga nismo .% t^Pali. Po petsto ton smo ga nagrebli na leto, da smo -j °tarili z družinami, nekateri so še stradali. Hudič vse skupaj!« je dejal rudar in stegnil predse zga-t š^ene roke, na katerih so bili vidni sledovi žuljev. a svetilka ga je obsvetljevala s strani in zaničljive 80 s® mu risale okoli ust in oči. Blisk se je zagledal vanj in v njegovem Izrazu prebral grenkobo davno nekopi-čenega nezadovoljstva. V očeh pa je odkril nekaj novega. Za grenkobo je bila skrita želja po velikem, svetlem soncu. Toda lesketala se je zamolklo, da je bila komaj opazna. Rudar je nekajkrat zakašljal, kot bd se telo branilo vsiljivega prahu, potem pa je nadaljeval s suhim, raskavim glasom: «Zato, fantje, je dobro in prav z veseljem grem, da razstrelimo črpalke. Naj voda zalije tisočkrat prekleto luknjo bede in krivice. Tu so pili človeku dušo od otroka do moža, dokler ga ni vzela zemlja. Naj jo zalije, tudi če ostanemo v tej prekleti jami!« se mu je iztrgalo iz ust. Njegove besede so težko padle v svetlobo oči, ki so gledale vanj. Vzdramile so potuhnjeni strah. Tomo se je oglasil: «Ivan, ti ne verjameš, da bomo prišli nazaj na svetlo?« «Nisem rekel, da ne,» je skušal popraviti, kar mu je ušlo. «Tišina,» je rezko odrezal Perne in prekinil razgovor z glasom, ki ni poznal ugovora. «Zdaj se ne bomo menili o tem. Akcijo bomo izvršili in se vrnili. To vam povem jaz, Perne. Kdor ne verjame, je še čas. Nikogar ne silim, da gre z nami naprej, lahko se vrne, če se boji. Ne bom mu zameril.« Molčali so. Vsi so se javili prostovoljno, toda med seboj se niso dobro poznali. Perne je vstal in vsakega posebej premeril s svojim pogledom. Zavedel se je, da je kriza mimo in da so jo uspešno prebrodili. «To je vse. Dvignite se in gremo naprej!« je ukazal, tudi sam pripravljen na skrajnost. Molče so vstali in se oprtali. Rudar pa jih je vodil dalje. Pemčeve besede so jih ohrabrile. Utonili so v terni novega rova. Hoja po vodoravnih rovih jim je bila v primerjavi s spuščanjem pravi sprehod. Sli so smelo naprej pod zemljo, pod speče Nemce. Bataljon Vojkove brigade, ki je imel nalogo zavarovati diverzantsko akcijo v idrijskem rudniku, se je ustavil na Čaj- nem vrhu nad Idrijo. Šele tu je kurir iz divizijskega štaba komandantu izročil povelje. Pismo je sprejel z veliko radovednostjo. Čudno se mu je zdelo, da je tako pozno dobil povelje. Komandant Grabar je bil nizek, čokat človek, s praznim obrazom, z oglato glavo, štrlečimi ličnicami in zvitimi očmi. V stari Jugoslaviji je bil aktivni oficir in Hrastov prijatelj. Ta ga je povezal z gestapom in mu omogočil lahkoživo življenje, na katero je bil navajen. Hrast je vedel, da je po navadi že v sredi meseca potrošil vso plačo in da je bil zadolžen pri vseh znancih. Začel je z Izdajo utrdb Rupnikove linije in s sabotiranjem pri pripravah za obrambo države. Ko pa se je začela vojna, se je potuhnil po nalogu šefov, ki so mu pripravili nove naloge. Že v stari Jugoslaviji je vzdrževal svojo zapito avtoriteto s surovostjo in kaznijo, zaradi tega je bili zelo osovražen med vojaki. Kljub slabemu slovesu ga je Hrast kmalu pririnil naprej do bataljonskega komandanta. Sprva se Je pokazal zelo pogumnega v boju in širokopoteznega v načrtih. Posebnost v njegovi enoti je bila disoiplina, ki se po metodah uveljavljanja ni dosti razlikovala od njegove nekdanje prakse. Toda bil je vojak od glave do peta in znal je krotiti anarhistične popadke civilistov, ki so 1 zdaj, ko se je bližala zmaga, privreli v vojsko in hoteli čim ceneje odnesti svojo kožo zdravo domov. Tako je opravičeval Hrast njegove postopke, kadar je prišel navzkriž s komisarjem. Umaknil se je v izbo in odprl pismo. Dobil Je nalogo demonstrativno napasti postojanko v Idriji, z minometi ob-sareljevati protiletalsko topništvo, prevarati Nemce, da bi odvrnili pozornost od rudnika in zaščititi umik diverzantske grupe. Slutil je nekaj podobnega, takoj ko je izvedel, da so divizijski obveščevalci in brigadna sabotažna skupina nekam odšli. Čudil se je, da od majorja Hrasta, ki je bil operativni oficir v divizijskem štabu, ni ničesar izvedel. Po navadi ga je o vsem obveščal. Zato je sklenil, da pri načrtu ni sode- loval in najbrž ni bil obveščen o akciji. Pred dnevi sta se na diviziji sešla in spregovorila nekaj besed. Major ga Je opozoril, naj se pazi komisarja Peruna, ki ga je tožil v divizijskem štabu. To je tudi sam vedel. Opazil je, da komisar razmišlja o njegovih poveljih, čeprav se mu naravnost ni postavljal po robu. Med njima je vladala že nekaj časa tiha napetost. Slutil je, da mu komisar ne zaupa. Mislil je, da ga bo preslepil s prijaznostjo in upoštevanjem nekaterih njegovih predlogov. Ce že to ne, pa da ga bo vsaj uspaval. Kako je Perun jemal njegovo obnašanje, si pa ni bil na jasnem. Zdaj so mu misli bliskovito delovale. V izbi sta bila njegov namestnik in štabni pisar, komisar pa je bil prt borcih. Poslal je namestnika k enotam z naročilom, naj se vojska pripravi' za odhod, pisarja pa h kuharju, naj mu zavre skodelico čaja. Ko je bil sam, je odprl torbo in položil na mizo karto specialko za slučaj, če bi kdo vstopil. Potem je vzel iz bloka list papirja in mrzlično napisal s tiskanimi črkami: «Nocoj vdor sabotažne skupine v rudnik.« Z drobno pisavo pa je opisal položaj bataljona, ko bo napadel in kod se bo z njim vračal. Zadovoljen sam s seboj je naglo zganil papir, ga vtaknil v kuverto in napisal naslov: Nemškemu štabu v Idriji. Pismo je vtaknil v žep. Obvestilo se mu je zdelo enakovredno poročilu o razporedu brigade ob napadu na Cerkno, ki ga je dostavil Hrastu, in smerem patrulj njegovega bataljona takrat, ko so Nemci šli mimo njihovih položajev. Lastil pa si je tudi zaslugo, da se je z bataljonom obiral in prepozno prišel nad reko Idrijco, kjer bd lahko presekal pot umikajoči se nemški koloni. Računal je, da bo to njegov naj večji uspeh v špijonski karieri in da bodo s tem njegovi nemški šefi, ki jim itak ni nikoli dovolj, vsaj enkrat zadovoljni Že je nameraval poklicati kurirja, svojega človeka, da bi odnesel pismo naprej, ko je vstopil komisar Perun. Prikril je razkačenost, ker se je komisar pojavil v nepravem času, ko je bila vsaka minuta dragocena. Napravil se je prijaznega: (Nadaljevanje sledi) PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv Frančiška 20 Telefon 37 338 Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/II Podružnica GORICA Ul Uprava TRST Ul Ul Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu In v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3 270/ «ADIT» - DZS, Ljubljana. GradiSče 10/11 nad telefon 22 Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 200. finančni m sožaha 200 lir »Mali OQ','I goriško pokrajino se naročate " pri »SocietS Pubblicitž Itslia11® Oglasi upravni 300, legalni 400. osmrtnice 50 lir beseda Oglasi za tržaško in upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije 25. aprila 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaia in tiska ZTT tu VČERAJ V TARTINIJEVEM GLEDALIŠČU V Piranu osrednja proslava ustanovitve Osvobodilne fronte Številna priznanja borcem in političnim aktivistom ŠPORT ŠPORT ŠPORT V Tartinijevem gledališču v Piranu je bila dopoldne osrednja proslava na slovenski obali ob 30-letni-ci ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Nad 200 predstavnikov družbeno - političnega življenja, med njimi številni nrvoborci in nekdanje aktivistke Osvobodilne fronte, je pozdravil predsednik obalne konference Socialistične zveze Mario Abram, slavnostni referat pa je imela sekretarka obalne konference SZDL Silva Jereb. Ko je govorila o zgodovinskih aprilskih dneh leta 1941, je predvsem pcudarila enotno voljo svobodoljubnega slovenskega ljudstva, da se pod vodstvom Komunistične partije in z ramo ob rami z vsemi jugoslovanskimi narodi upre okupatorju in si pribori končno zmago. Omenila je temeljne točke Osvobodilne fronte, ki so postale mobilizacijsko geslo za sleherno slovensko mesto, vas in naselje. Odbori OF so začeli organizirati nabiralne akcije, zbirati ob veščevalne podatke, začeli so skrbeti za ranjence in na razne druge načine pomagati partizanski vojski. Ideja Osvobodilne fronte o združitvi Slovencev v uporu je našla še posebno plodna tla na Primorskem, kjer so že mnogo prej kot v drugih predelih Slovenije čutili fašistično strahovladje. V drugem delu svojega referata je Silva Jerebova govorila o politični dediščini Osvobodilne fronte v današnjem času ter zlasti poudarila nenehni boj za druž- beno uveljavljanje delovnega človeka skozi samoupravljanje. Zatem so podelili priznanja Osvobodilne fronte številnim medvojnim političnim aktivistom, ki so s svojim požrtvovalnim delom nadaljevali tudi v povojnem razdobju. Priznanja so prejeli: Marija Aljančič, Egi-dij Apolonio, Leopold Caharija, Milan Cink, Srečko Čebron, Franc Čehovin, Slavko Demšar, Ivan Frka, Salvador Furlanič, Riccardo Gia-cuzzo, Jože Guštin, Miran Hasl, Vid-ko Hlaj, Slavko Jakša, Anton Jakomin, Valerij Jakomin, Slavko Kavšek, Venčeslav Kleva. dr. Stanko Kovačič, Ljubomir Koler, Sto jan Kuret, Franc Lipovec, Gregor Maglica, Majda Majnik, Peter Martinc, Marijan Pečarič, Anton Pero-ša, Rado Pišot, Franc Potočnik, Eli Potočnik, Oskar Sabadin, Sonja Sardoč, Bruno Stipančič, Emi Stapan-čič, Mihael Špeh, Jože Štorman, Viljem Turk, Ernest Vatovec, Oskar Venturini, Vid Vremec, Marija Ze-ga in Bernard Žvanut. Posebna priznanja za požrtvovalno delo na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih so prejeli: krajevna skupnost Sečovlje, italijanski kulturni krožek Antonio Gram-sci, taborniški odred Jadranski stražarji, občinska skupščina Piran, delovna skupnost Luke Koper, delovna skupnost podjetja Slavnik, Sekcija za družbeno aktivnost žena v Izoli, krajevni skupnosti Gradišče in Škofije ter vaške skupnosti Deka- MIIIIMIIIimif||l|lUI|||||H||||||||||tui||||||||,M,|mi„|||ft||mill|nu|m|||n||m|||||||m|||m|m|||||||||||||||||| «0SKAR> ZA NAJBOLJŠE OBRAČUNSKO POROČILO Priznanje zavarovalnici «Assicurazioni generali» Tržaška zavarovalna družba «As-sicurazioni generali* je prejela laskavo nagrado »oskarja za najboljše obračunsko poročilo*. Nagrado, ki jo podeljuje Inštitut za odnose z javnostjo, je prejel na milanski trgovinski zbornici predsednik družbe senator Cesare Merzagora. Na milanski slovesnosti so bili navzoči najvišji predstavniki tamkajšnjih oblasti. Tržaška družba «Assicurazioni generali* je prva zavarovalnica, ki je prejela to visoko priznanje. Na slovesnosti se je C. Merzogo-ra zahvalil senatorju Tremelloniju za priznanje ter se naknadno ukvar- 4 SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilno* ati 8.000 — 19.000 ton — LINUA OKOLI SVETA — LINUA JADRAN • ZAHODNA AFRIKA . JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu. jal v svojem govoru s perečimi vprašanji zavarovalniške stroke. Sem spada predvsem vprašanje obveznega zavarovanja proti nezgodam v avtomobilskem prometu. V tej zvezi je sen. Merzagora izrazil, kot predstavnik zavarovalne družbe, določene pomisleke glede uvajanja obveznega zavarovanja zaradi hudih bremen, ki bodo padla na ramena zavarovalnic z novim zakonom. Sem spadajo dajatve raznim skladom za zaščito žrtev prometnih nesreč, zvišanje jamstev in rezerv zavarovalniške panoge, ki zadeva civilno odgovornost avtomobilskega prometa. Vse te obveznosti občutno zmanjšujejo manevrske finančne sposobnosti zavarovalnic. Na kraju svojega govora je sen. Merzagora polemiziral z vlado, ki zahteva od zavarovalnic, naj znižajo zavarovalne premije za 10 odst. ni, Pavliči, Lopar, Montinjan, Potok, Pečki, Kavaliči, godba na pihala Pridvor, Gaižon, Koštabona in Puče. Na koncu pa je prejel še posebno priznanje Zavod za požarno varnost v Kopru, predvsem za požrtvovalno preskrbo z vodo istrskih vasi med sušo. KRATKE VESTI Postojnčani so tudi letos slovesno proslavili svoj občinski praznik v spomin na 23. april 1944. leta, ko je minerski vod IX. korpusa zažgal skladišče bencina v Postojnski jami. Na slavnostni seji občinske skupnosti je govoril predsednik občine Miran Fajdiga, nato pa so podelili dve občinski nagradi «23. a-pril*. Prejeli so ju generalmajor Jože Ožbolt za zasluge pri razvijanju družbenega in gospodarskega življenja občine ter pripadniki postojnske garnizije JLA za požrtvovalno delo pri gradnji postojnskega vodovoda in za drugo pomoč prebivalstvu. « • ft Učenci koprskih osnovnih šol so v slavnostnem razpoloženju dočakali kurirčkovo pošto, ki že vrsto let nosi pozdrave in čestitke predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Prireditev je bila pred o-snovno šolo Janka Premrla — Vojka v Kopru. Najprej je govoril predsednik obalnega združenja Zveze borcev Lojze Morel, nato pa so nastopili v kulturnem programu učenci slovenske in italijanske narodnosti. • • * V Piranu je bila letna skupščina društva za proučevanje in pospeševanje pomorstva Jugoslavije. U-deleženci so ugotovili, da pomorstvo v Jugoslaviji še zmeraj nima tiste vloge, ki bi jo moralo imeti, najbolj pereča vprašanja pa so: gradnja ladij za jugoslovanske ladjarje v domačih ladjedelnicah, specializacija luk in intenzivnejše znanstveno raziskovalno delo v pomorstvu. Na skupščini so priporočili izdelavo temeljitega programa razvoja pomorstva. • • • Odborniki občinske skupščine Koper so na zadnji seji izglasovali predlog o poimenovanju osnovne šole v Marezigah po znanem udele žencu marežanskega upora, domačinu Ivanu Babiču — Jagerju. Šolo bodo poimenovali na osrednji proslavi 30-letnice marežanskega upora letos v Marezigah. * » * Sežano in slovensko obalo je obiskala poljska carinska delegacija. S predstavniki jugoslovanske carine so se poljski gostje pogovarjali o vprašanjih medsebojnega interesa ter si ogledali mednarodni prehod na Škofijah in Portorož. Sinoči v Zgoniku občni zbor ŠK Kras Sinoči je bil v Zgoniku redni občni zbor ŠK Kras, ki je potekal pred polno dvorano članov in gostov, številno pa je bila zastopana zlasti mladina. Delovanje društva v preteklem delovnem obdobju so v izčrpnih poročilih prikazali članstvu Zvonko Simoneta (v odsotnosti predsednika Borisa Simonete), tajnik Vojko Kocman in blagajničarka Eda Milič. Občni zbor so pozdravili župan zgoniške občine Jože Guštin, za ZS ŠD Bojan Pavletič, za ŠD Sokol Bojan Brezigar in za Polet Emil Bole. Po poročilih se je razvila debata, med katero so dosedanji odborniki odgovarjali na vprašanja nekaterih članov. Občni zbor so zaključile volitve novega odbora. O občnem zboru Krasa bomo še poročali podrobneje. V promocijski odbojkarski ligi CRDA-Polet 0:3 V anticipiranem srečanju moškega odbojkarskega promocijskega prvenstva je v Trstu sinoči Polet premagal ekipo CRDA z gladkim izidom 3:0 (15:1, 15:4, 15:6). MOŠKA PROMOCIJSKA ODBOJKARSKA LIGA NA GORIŠKEM Danes zaključek prve polovice Z današnjo tekmo med Mladostjo in UGG, ki bo ob 10.30 na igrišču Dijaškega doma (seveda če ne bo vreme nagajalo), se bo zaključila prva polovica moškega promocijskega prvenstva v odbojki na Goriškem. Doslej vodi UGG, za njo pa je slovenska ekipa Doma. Igralci Mladosti bi danes lahko vsekakor premagali ekipo UGG. Ta je na prejšnjih tekmah pokazala, da je zelo dobro moštvo, ki se upravičeno poteguje za prvo mesto lestvice. Če bi bili priče morebitnemu današnjemu uspehu Doberdobcev pa bi ostalo vprašanje prvega mesta odprto. Prepričani smo, da bo današnja tekma privabila na igrišče Dijaškega doma mnogo navijačev, saj so letošnja odbojkarska prvenstva zbudila med slovensko mladino veliko zanimanje. Koledar druge polovice moškega promocijskega prvenstva je naslednji: 27. aprila 20.30 DOM - AUDAX v telovadnici Galilei. 2. maja «J. GALLUS* DANES V NABREŽINI ■iiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiumiiiimHiiiiiiin Seznam nagrad za AOV 71 Pevski zbor «J. Gallus*, ki bo danes nastopil v dvorani nabrežln-skega prosvetnega društva «1. Gruden* ZA POSAMEZNE POSADKE 1. mesto pokal SGZ 7-dnevni penzion za dve osebi v hotelu Uvala Scott (prispeva hotel Uvala Scott, Kraljeviča) zlata ura (zlatarna šuilgoj, Gorica) 2. mesto pokal Privredne komore Rijeka 5-dnevni penzion za dve osebi v hotelu Uvala Scott (Tur. savez Rijeka) suvenir (Tur. savez Rijeka) 3. mesto pokal Kvarneir Express 5-dnevrvi penzion za dve osebi v Key Hotel Alpina (Kvamer Ex press Rijeka) 4. mesto moška športna ura (zlatarna Danvill - Trst) Siivenir (Tur. savez Kraljeviča) 5. mesto 2- dnevni penzion za dve osebi v Bohinju (Gostilna «Pri Rajkotu*, Bohinj) moška kozmetična konfekcija (Krka, Novo mesto) 6. mesto avtomatski flash (Seboflez -Trst) naslonjalo za glavo (Avtosport -Trst) 7. mesto 12 dni za dve osebi v kampingu «Oštro» pri Kraljeviči (Tur. savez Kraljeviča) moška kozmetična konfekcija (Krka, Novo mesto) 8. mesto 3- dnevni penzion za eno osebo v Bohinju (Tur. društvo, Bohinj) 9. mesto ženski kopalni plašč (Svilanit, Kamnik) moška kozmetična konfekcija (Krka, Novo mesto) 10. mesto moški kopalni plašč (Svilanit, Kamnik) ženska kozmetična konfekcija (Krka, Novo mesto) ZA ŽENSKE POSADKE 1. mesto pokal Primorski dnevnik 5-dnevnii penzion v hotelu Uvala Scott (Tur. savez Kraljeviča) 2. mesto 2 bančni knjižici (Tržaška kreditna banka, Trst) 3. mesto 2 ženski kozmetični konfekciji (Krka, Novo mesto) ZA EKIPNO TEKMOVANJE 1. mesto pokal SKGZ abonmaji SG v Trstu za sezono tiiaika, kn^Lina TRST • Ulica sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 Želite, da bi bilo Vaše vozilo zares udobno? Nabavite — nove moderne prevleke NO VOLAN — neuničljive preproge vrste «moquette* — varnostne pasove KLIPPAN in oskrbite se z vsemi tako koristnimi priključki, da si s tem zagotovite prijetno in mimo vožnjo. Obiščite nas in na voljo smo vam s koristnimi nasveti. ZAIfHI AUTOFORM IT F RF TRST ULICA CORONEO št. 4 1971-72 ' (Slovensko gledališče v Trstu) 2. mesto pokal Novi list pridelki Kmetijske zadruge KRAS, Sežana 3. mesto 2 ženski kozmetični konfekciji (Krka, Novo mesto) 2 moški kozmetični konfekciji (Krka, Novo mesto) POSEBNE NAGRADE pokal Tur. saveza Rijeka, za naijmlajšo žensko tekmovalko NAGRADE, KI BODO IZŽREBANE MED VSEMI UDELEŽENCI IZLETA Motograziella (SGZ Trst) pisalni stroj (Teknomec, Gorica) komplet brisač (Svilanit - Kamnik) PROGRAM DVODNEVNEGA IZLETA V UVALO SCOTT 1.5. — sobota: — od 10. ure dalje avtomdbilska ocenjevalna vožnja iz Trsta v Uvalo Scott (spotoma bo razdeljeno suho kosilo); — ob 19. uri napitek in nagrajevanje zmagovalcev: — ob 20.30 slavnostna večerja, nato družabni večer s plesom; — prenočiše. 2.5. — nedelja: — zajtrk; — kosilo. ZA UDELEŽENCE IZLETA, KI NE TEKMUJEJO: Tudi njim je namenjeno suho kosilo, ki ga bodo lahko dvignili od 10.00 do 13.00 pri Supermarketu v Lokvi pri Sežani. Izletniki lahko nato prosto odpotujejo v Uvalo Scott, zažel.ieno pa je. da bi prišli čim prej, ali vsaj do 19. ure. * * * Prosimo vse. ki še niso poravnali vpisnine, da to čim prej storijo na sedežu SGZ v Ul. Filzi 8 (od 8.30 d0 12.30 in od 15.00 do 18.30), kjer bodo tudi dobili podatke o sobah in vse ostale zaželjene informacije. 10.00 VEI,OX - UGG igrišče v štandrežu. 4. maja 20.30 AUDAX - VELOX v telovadnici Galilei. 6. maja 20.30 MLADOST - DOM v telovadnici Galilei. 9. maja 10.00 MLADOST - AUDAX igrišče v Dijaškem domu. 10.00 UGG - DOM v telovadnici UGG. 13. maja 20.30 VELOX - MLADOST igrišče v Štandrežu. 11. maja 20.30 AUDAX - UGG t telovadnici Galilei. 16. maja 10.00 VELOX - DOM igrišče v štandrežu. 10.00 UGG - MLADOST v telovadnici UGG. Za ženske ekipe A in B skupine pa se prva polovica prvenstva še ni zaključila. Ženske ekipe imajo še celo vrsto tekem. Koledar druge polovice teh dveh prvenstvev bomo objavili v prihodnjem tednu. NOGOMET GERA, 24. — V sedmi skupini evropskega nogometnega prvenstva je Vzh. Nemčija premagala reprezentanco Luksemburga z rezultatom 2:1. Po tej tekmi je lestvica sledeča: Vzh. Nemčija 6, Jugoslavija 5, Nizozemska 3, Luksemburg 0 točk. KOŠARKA V Ljubljani je sinoči v finalni tekmi za jugoslovanski moški košarkarski pokal beograjska Crvena zvezda premagala domačo Olimpijo z izidom 82:70 (36:37). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira 1. in 2. maja SMUČARSKI IZLET NA MARMOLADO (3.230 M) Krasna smučišča tudi za začetnike Vpisovanje v Ulici Geppa št. 9 TRŽAŠKI DNEVNIK PO ZNANIH DECEMBRSKIH FAŠISTIČNIH IZGREDIH ------------. —— ------ " ' ——- Preprečil je vdor škvadre v občin1 in bo 10. maja sojen za «žalitve! Medtem pa so izdali zaporni nalog zaradi ^nedovoljene Pos' orožja* proti škvadristu Neamiju, ki je baje že mesec dni v Špal1 nila Neamija odpustiti iz slu^, Pred tem procesom, 10. ma)a•' misovskih kolovodij, ki so v dvorano občinskega sveta vi. železnimi palicami oboroženi dristi (med njimi so bili oba i ki. Neami, Portolan, Donaggio iD ra). Tedaj so prisotni delavci na zahtevo podžupana Lonze, -» seji predsedoval, odstranili škVL ste iz dvorane. Pozneje sta , Lonza, kot sam župan Spacciri jj ročila svetovalcem, da je občin*. šiste prijavila sodišču zaradi pada na občinski svet*... Rezultat vsega tega pa ie’ se bo za tisti večer moral zaf jati pred sodiščem le komunist , potorto, medtem ko o prijavi dristov, kljub županovim ura® izjavam, ni ne duha ne sluha. Novo tajništvo tržaške PSIUP sejah * j Po dveh zaporednih sejan j -: krajinski odbor PSIUP izvolil K vodstvo tržaške federacije strj V njem so Bruna Braida, Ezio L tone, Vincenzo Menon, prof-A sto Monfalcon in Giorgio Za tajnika federacije so Ezia Martoneja. p# Kraška hiša spet odprta o#l ŠPORT MED DIJAKI Tržačani v Postojni TRST - POSTOJNA 2:0 (15:1, 15:7) Prejšnji petek so dijakinje poštojn ske gimnazije sprejele dekleta znan-stenega in klasičnega liceja iz Tr sta, s katerimi so se pomerile v odbojki. Tekma ni bila na visoki ravni, vendar so se igralke požrtvovalno borile za zmago. V prvem setu so dekleta igrala nekam zaspano, v drugem pa so se razigrale in igra je postala zanimivejša. Najbolj sta se izkazali Jev-nikarjeva in Starčeva. Tržačanke so nastopile v sledeči postavi: Gec, Kralj, Grgič, Jevnikar, Starc, Hrovatin, Ukmar in Ban. H. D. POSTOJNA - TRST (dijaki) 80:56 (38:27) POSTOJNA: Maljevac 14, Kož man 14, Zidar 17, Korče 9, Mislej 8 Mahne 10, Korošec 4, Valenčič 8 Bajc, Muha. TRST: Sosič A. 10, Korošec 21 Jugovič 9, Kapic 4, Starc 2, Gantar 4, Daneu 6, Žetko, Kosmina in Kraus. Dijaki 1. in 2. razreda slovenskega liceja iz Trsta so Izkoristili gostoljubnost postojnskih dijakov in se pomerili z njihovo košarkarsko ekipo. Tržačani so na improviziranem igrišču zaigrali kar dobro, čp-prav so bili nižji in mlajši kot nasprotniki. Tekma je bila zanimiva, posebno v prvem polčasu, ko sta si bili peterki enakovredni. V drugem polčasu pa so se Postojnčani razigrali in za Tržačane je bil poraz neizbežen. Med domačini so izstopali Zidar, Mahne in Korče, med gosti pa sita dobro zaigrala Sosič in Korošec. ALFA V Velikem Repnu je spet Kraška hiša. Ogled je ntf>žftljt 11. do 12.30 ln od 14. do l* vsako nedeljo ln praznik. BJNTE NAZIONALE PER L’ ENERGIA BLETTRICA. E N E L Roma - Via G. B. Martini, 3 IZŽREBANJE OBVEZNIC S PRAVICO DO DENARNIH NAGRAD Upoštevajoč ustrezne zakonske predpise ter v smislu pravil, ki jih predvidevajo pravilniki posameznih posojil, so bile 15. aprila 1971 izžrebane spodaj navedene obveznice za dodelitev ustreznih nagrad za leto 1971: 6% posojilo 1968-1988 za 150 milijard lir — II. emisija. — za 450 nagrad po 1 milijon lir obveznice Štev. 197547 - Štev. 458116 v vsaki izmed 150 serij posojila. 6% posojilo 1969-1989 za 150 milijard lir — II. emisija. 253811 - :a 300 nagrad po 2 milijona lir v vsaki izmed 150 serij posojila. obveznice štev. 89391 . štev. 617433 Nagrade bo mogoče dvigniti začenši s 1. julijem 1971 do vštevši 30. junija 1981, ko hkrati zapade pravica do nagrade. Nagrade se bodo mogle dvigniti s predložitvijo vrednotnice, ki bo vsebovala številko obveznice, ki je bila izžrebana na sedežu ENEL - Ufficio Titoli - Via G B. Martini 3 - 00198 Roma - neposredno ali preko banke. VREDNOTNICE, KI VSEBUJEJO IZŽREBANO OBVEZNICO IN KI SO BILE IZŽREBANE V APRILU V LETIH 1967, 1968, 1969 IN 1970 IN KI ŠE NISO BILE PREDLOŽENE ZA INKASO: 6% posojilo ENEL-Europa 1965-1980 - Italijanska emisiia za 100 milijard lir — nagrade po 2 milijona lir, izžrebane v letu 1967; vrednotnice štev. 112437, 129087, 133137, 138537, 147087, 191612, 214217 — nagrade po 1 milijon lir, izžrebane v letu 1968; vrednotnice štev. 152942, 157715, 175525, 175904, 195422, 203989, 211145, 211862, 215634. 6% posojilo 1966-1986 — II. emisija — nagrada 5 milijonov lir, izžrebana v letu 1967; vrednotnice štev. 31919, 40719, 66319, 71919. — nagrada 2 milijona lir, izžrebana v letu 1968; vrednotnici štev. 116815, 120415. — nagrade po 1 milijon lir, Izžrebane v letu 1969; vrednotnice štev. 110956, 113206, 119375, 119825, 120275, 124006, 124906, 127025, 129406, 130756, 139175, 147275. 6% posojilo 1968-1988 — H- emisija — nagrada 5 milijonov lir, izžrebana v letu 1969; vrednotnice štev. 262989, 265989, 269589, 276789, 286389, 301989 310389, 312189, 315789, 317589, 322389, 326589, 327789, 328989 331989. — nagrade po 2 milijona lir, izžrebane v letu 1970; vrednotnice štev. 125510, 127610, 127960, 129010, 130060 130410 133560, 137760, 141960, 142660, 143010, 146510, 147210, 147560, 148960, 155260, 164710, 165760, 168910, 169960, 170660, 172060, 259210, 265810, 271210, 276010, 291610, 309610, 330610, 331810, 334210. 6% posojilo 1969 1989 - II. emisija *— nagrada 5 milijonov lir, izžrebana v letu 1970; vrednotnice štev. 122358, 129398, 130278, 131598, 139078, 139958, 141718, 145678, 146558, 150518, 150958, 160198, 163278, 170758. ’i::iil:ii:iilii:ii!Uiii:i:iiiii:::Hiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiii::::i:i:i:iiii!iiii:;::i:::i;i::::: '::iiiiii:iii!:::iii!i!i J