Delo našega učiteljstva za Jugoslovanstvo. Radoslav Knaflič. (Dalje.) Izpis iz zapisnika z dne 20. XII. 1917. 5. Sodelovanje učiteljstva na Dobju na razvoju in vzdrževanju slovenske, oziroma nemške književnosti v koledarskem letu 1917. Zapisaiku je priloženo pismeno poročilo Radoslava Knafliča, ki izvaja sledeče: Že tri leta trajajoča strašaa svetovna vojna je pokazala, da je učiteljstvo važen činitelj države. Eden njegov del služi državi kot oborožena moč; drugi, in sicer večji del pa sodeluje v odlični meri v vseh možnih panogah vojne, n. pr. v vojni oskrbi, aprovizacijskih poslih itd. Če je učiteljstvo med vojno važen činitelj z,-.i državo, je ono toliko važnejši činitelj pred vojno, med vojno in po vojni za narodovo kulturo ne samo po svojem uradneai poklicu v šoli, temveč tudi s svojim delovanjem izven šole, saj se je ta stan ustanovil in organizoval zato, da bi dal narodovi izobrazbi prvo podlago.* Z vso pravico sme torej narod obračati svojo pozornost na njegovo mišljenje in dclovanje v šoli ter zunaj nje. Ne spuščajoč se v podrobno razmotrivanje učiteljskega delovanja izven šole, hočem v svoji razpravi le konštatovati, da sodeluje učiteljstvo obojega spola kot kulturni činitelj slovenskega naroda pri razvoju ln vzdrževanju njegove književnosti. Moč in kultura naroda se meri po njegovi književnosti. Književnost je odvisaa od broja njenih proizvajalcev in odjeraalcev. Cim večji je broj odjemalcev, tem večje prihaja proizvajanje ali produkcija književnosti. Oziraje se na vefepomemben napis na DeUijskem oraklu: »Spoznavaj samega sebe!« bi bilo jako poučno zvedeti statistiko, ki bi kazala slovenskemu narodu, .v koliki meri v odstotkih sodeluje slovensko učiteljstvo pri njegovi, oziroma tuji kmtiževnosti kot odjemalec Taka statistika bi bila obenem zrcalo njegove dejanjske narodne zavednosti. Dejanjska narodna zavednost zaostaja neredko za idealno. * A ne zato, da bi podpiral vojno. morijo 51oveitva! Opomba pisateljeva. Prečestokrat se kdo povzdiguje s svojo zavednostjo v besedali, ako pa se analizujejo njegova dejaaja, se najde, da so bile to le manjvredne besede, lupine brez jedra. Ker taka statistika doslej javno še ni bila obdelana, bi bilo potrebao jp sestaviti za ves Kozjanski okraj, naj spoznamo najprej samega sebe, naj stopuno v pravi luci pred svoj aarod, predvsem ju je treba sestaviti za vsako šolg posebe ter je ovekovečiti v _ol$ki kroniki. \ ta namen se za ltto 1917 kun$tatuje za Dobje sledeia statistika: 1. Nadučitelj R. K. je Lrael aaro.er__ slovanski_ kojig i_ časopi-av ža K.98-fi). Ker ni imel nooenega časopisa, oziroma kajige aeslovaaske. aarwU_o_ti oarot^ene, je pnspevul z ozirgm na aaruvniao 98 K 00 v v prid slovanske k_liževuo»ti. 100 fe. 2. UCitelj S. J., mobilizovan. Njfgov« sodelovanje v tem letu ni zaaao. 3. UCiteljica B. A. je adala oaročaific 71 K 1U v, toda v prid sloveaski tojiževnosti le 37 K 50 v ali 52 io, dočim je 33.K 00 v all 48 /l nakionila nern-ki loijiževnostl. 4. Učiteljica P. Fr. je od svojega, kniiževnusti nakionjenega zneska 63 K 60 v kgristila nemški književnpsti z zne&kom 51 K ali 81 fo, a slovenski le z zaeskorr* 1_ K aii 19 %. Ker reklamuje slovenski narod svoje uciiteljstvo za sebe, je jasno, da je vtth izdanih zneskih izgubila slovenska književnost 48, oziroraa celo 81 fo, kar znači občutno škodo, ki bi postala uprav velikanska, ako bi na vseh slovenskih narodnih _olah vladalo takšno ali podobno razrnerje. Kar se tiče podpiranja slovenskih kulturaih zavodov od strani teh učnih oseb, so prispevale one raznitn društvom, dijaskim kuhinjaja in visokošolcem v Pragi, aa Dunaju in v Gradcu po 25, 20 in. 14 K. Ker niso podpirale nobenega kulturnega zavoda tuje aarodnosti, so podpirale kulturne zavode svojega naroda s 100 c/o. Ta statistika naj vodi do spoznanja, da aaj tudi v dejanjih spadamo k svojemu narodu.* Vse za kulturo svojega naroda! V Jugoslaviji bode naloga vsakega šolskega vodje, sestaviti koncem koledarskega leta na podlagi določeae tiskovine podobno statistiko o sodelovanju učiteljstva svoje šole pri kulturi Jugoslovanstva, jo zapisati v šolsko kroniko ter jo predložiti okrajnemu šolskemu nadzorniku, ki sestavi takšno statistiko za ves okraj. Vsi okraji skupaj bodo nudili vladi in narodu celokupno statistično sliko o delu vsega učlteljstva za narod." Bilo bi umestno, v službeno razpredelnico sprejeti predalec »Mera sodeiovanja pri kulturi Jugoslovanstva«. Zaveza jugoslovaaskih učiteljskih društev blagovoli v tej zadevi staviti vladi primeren predlog. Izpis iz zapisnika z dne 16. X. 1918. VIII. Opombe šolskega vodstva. 15. V treautku teh dai se pripravIjajo veliki politiški dogodki svetovnega pomena. Stari okovi razpadajo, narodi ustajajo k novemu življenju. Slovenci postajamo, skupno s Hrvati in Srbi združeni v samostalno državo Jugoslavijo, neodvisen narod. Gotovo se bo temu primerno preustrojilo tudi šolstvo. Čutim se dolžnega opozoriti cenjene sotrudnice, da se moramo na ta prehod dostojno pripraviti ter vse svoje delovanje v šoli in zunaj nje spraviti v soglasje s prihodoni Jugoslavije. V ta namen se naj blagovoli: 1. v vseh razredih otroke poučiti, da stno Slovenci Jugoslovani iz sledečih razlogov: a) ker govorimo slovensko narečje, ki je del jugoslovanskega jezika, b) ker sta nam oče In mati kot Slovenca Jugoslovana, c) ker sta tudi naš stari oče (ded) in naša stari mati (babica) govorila ta jezik ter sta bila tudi onadva Jugoslovana, d) ker so tudi naši pradedje in naše prababice bili Jugoslovani, e) ker so v naših krajih že v starih časib živeli stari Slovani, i) ker so vso našo daaašnjo zemljo obdelovali že v starih časih stari Slovani, g) ker so dali oni aašim krajem, vasem, trgoin in mestom slovanska imena. n. pr. Dobje, Ravno, Lešje, Završe, Št. Jur, Planina, Celje itd.. h) istotako so dali oni našim potokom, rekam, jezerom, hribom, goram in planinam slovanska imena; n. pr. Gračnica. Savinja, Bokor. Voluš itd., i) dandanes torej nima na naši zemlji nihče drugi pravice gospodovati, nego samo mi Jugoslovani, * V letu 1918 se je to razmerje i2bolišalo v prid slovenske kulture .Statistika je poočitovana v šolski kroniki. Opomba pisatcljeva. j) zato dobivamo sedaj svojo aeodvisno, samostojno državo s prelepim imenom Jugoslavija, j k) Jugoslavija je nasa lepa domovina. II. A tudi cenjeno učiteljstvo blagovoli temu primerao urediti vse svoje deianje in nehanje v šoji in zunaj nje. V prvivrsti blagovoli ono: a) prispevati od svoje.pfcrCe primerne darove kot narodni davek, b) naj si naroča samoslovenske, oziroma jugoslovanske časopise ter naj o tem večkrat med letom poroča v domačih učiteljskih sejah, . c) naj se v prostem času izobrazuje v srbohrvatskem oarečju in s pisavo cirilice, V to svrho je stedaj najprimernejša Marnova slovnlca srbohrvatskega narečja, izdala Matica Slovenska leta 1870, . d) poufiujino narod v pogovorih ln shodih o velikanskem pomenu Jugoslavije za svojo prihodnost. Skratka, pojdimo velidastni Jugoslaviji _ odprto zavednostjo in z vsem svojim sreem in razumom vzhičeni nasproti, potem se nam bo uresničilo v dejanju, kar je pel nesmrtni Jugoslovanski pesnik Petar • Preradovič: »Zora puca, bit če dana!« (Dalje.)