Leto VII.	Hrastnik, 11. 12. 1D71	Št. 12
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
Neurejeno tržišče - temelj
RAZPRAVA TOVARIŠA MARTINA MLINARJA NA TRETJI SEJI KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V LJUBLJANI
za gradnjo socialnih razlik
Stalna inflacija, strahovita lakota na našem tržišču, neurejena davčna politika in predvsem neurejena politika cen, z dolgimi zamrznitvami cen nekaterih »za družbo izredno pomembnih proizvodov« ustvarjajo idealne možnosti medsebojne eksploatacije med posameznimi gospodarskimi panogami, kar povzroča in poglablja nadaljnje razlike v socialnem položaju posameznih industrijskih delavcev. Banke se s svojim kapitalom na tržišču kapitala obnašajo približno tako, kot snubci, ki iščejo samo bogate neveste, da bi skupaj z njimi postali še bogatejši. Vse to, mislim, da ni v interesu delavskega razreda v Jugoslaviji, predvsem pa ne delavskega razreda v Sloveniji. Zaradi tega menim, da mora današnja konferenca, ki razpravlja o socialnih razlikah v Sloveniji — predvsem so te socialne razlike povezane s splošnim gospodarskim stanjem v Jugoslaviji — ponovno zahtevati od naših političnih in upravnih organov, da se ukrepi o stabilizacijskem programu takoj v celoti realizirajo. To zahtevajo naši komunisti in naš delavski razred.
V nadaljevanju bi rad govoril še o nekaterih stvareh, ki so s takšnim stanjem medseboj povezane. Čudi me, da je precej razprave bilo posvečene socialnim razlikam, ki nastajajo iz naslova vloženega dela. Mislim, da smo teoretično in tudi praktično v le-
Mlinar Martin, komercialni direktor
tošnjem letu rešili to vprašanje z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Mislim, da je naloga nas, komunistov, v tem, da zasledujemo funkcioniranje tega inštrumentarija, ki je bil postavljen zato, da v tej sferi delitve izključi socialne razlike odnosno jih spravi v za nas razumljive in sprejemljive okvire. Seveda pa s temi samoupravnimi sporazumi nismo rešili povsem problema socialnega razlikovanja. Ostane profit v gospodarskih organizacijah, ki ga te pridobivajo na našem neurejenem tržišču pod različnimi pogoji. Iz tega profita pa si lahko tisti, ki ga imajo, ki ga ustvarjajo, gradijo pod ugodnimi pogoji svojim članom kolektiva stanovanja ali pa druge objekte, ki jim služijo v normalnem življenju in ustvarjajo socialne razlike med delavstvom. Menimo, da je potrebno, če smo s samoupravnimi sporazumi določili minimalno stopnjo akumulacije, ki je družbeno sprejemljiva, potem bi morali v nadaljnjem razvoju mehanizma samoupravnega sporazumevanja določiti tudi zgornjo mejo profita, ki ga neka družba šteje kot normalnega. Vsak profit, ki pa je ekstra profit iznad te stopnje, bi moral biti obdavčen po progresivni lestvici. Mislim, da bi takšen sistem omogočal napajanje praznega sklada za razvoj nerazvitih področij v Sloveniji, ker sam zakon o priznavanju nerazvitih področij v Sloveniji tem področjem ne bo omogočil nadaljnjega razvoja, sistem financiranja pa je neizdelan in blagajna prazna.
Nekaj bi še rad povedal o tako imenovanih ekstremnih oblikah socialnega razlikovanja, to je, o bogatenju. To je področje, ki ga moramo takoj pričeti reševati in ravno na tem področju pričakujejo naši občani takojšnje ukrepe in jasna stališča Zveze komunistov. V mislih imam naslednje oblike takšne ekstremne socialne diferenciacije. Prvo, vprašanje dvojnega ali večkratnega zastopanja posameznih firm po trgovskih potnikih. Mislim, da korupcijo omogočajo samo ekstremno visoki zaslužki, da nikomur ki zasluži osebni dohodek iz naslova rednega dela, iz tega dohodka ne ostaja toliko, da bi lahko korum-piral in s tem sebi ustvarjal spet boljše pogoje za povečan zaslužek. Takšni primeri so pri zastopanju ene ali več firm s strani ene osebe — primeri trgovskih potnikov. Mislim, da je to potreb-
no rešiti tako, da lahko nekdo zastopa samo eno firmo in to tisto, s katero je v delovnem razmerju. Povsem jasno črto je potrebno potegniti med proizvodno in u-služnostno obrtjo. Tehnologija je šla v zadnjem času tako hitro naprej, da nima nobenega smisla več omejevati število zaposlenih v seriji proizvodne obrti, ker stroji nadomeščajo ogromno število ljudi in dajejo zelo veliko vrednost proizvodnje. Menim, da bi bilo potrebno uvesti enotno davčno politiko, enotne davčne stopnje za tako imenovano sfero proizvodne obrti v vseh občinah v Sloveniji, da bi preprečili preseljevanje obrtnikov iz občine v občino. Lahko bi bile pa diferencirane davčne stopnje za uslužnostno obrt, ker ima pač posamezna občina različne interese. V sferi usluž-nostne obrti mislim, da nimamo ekstremnih primerov bogatenja, ker je to pač takšna dejavnost, da se tu ne da posebno zaslužiti. Zaradi tega mislim, da je potrebno zaradi hitrega razvoja tehnologije o proizvodnji obrti razmisliti in pristopiti k omejevanju obsega prometa, ne pa k omejevanju števila zaposlenih.
Če se tako močno zavzemamo za kmetijski maksimum in današnja diskusija je ponovno pokazala, da so kmetijska področja najbolj nerazvita področja Slovenije, in če je zemljišče osnovno proizvodno sredstvo kmeta, smo ga s tem omejili na določen obseg njegove proizvodnje, da ne postane tržni proizvajalec, ampak čisto navaden proizvajalec za svoja usta in usta svojih otrok, potem bi bilo treba, da bi v proizvodni sferi obrti postavili limit obsega prometa, ki ga lahko določena obrt opravlja. S tem bomo izključili, po mojem mišljenju, možnosti ekstremnih zaslužkov, istočasno pa povečali število istovrstne proizvodne obrti in ustvarili konkurenco med takšno pro-
izvodno obrtjo. Privatna transportna podjetja so zelo velik kamen spotike bogatenja; mislim, da je to potrebno urediti na ta način: omejili smo tonažo teh kamionov, nismo pa uredili vprašanje registracije teh kamionov. Mislim, da je treba takoj pristopiti k temu in likvidirati možnosti registriranja kamionov v drugih republikah, drugih občinah, kjer so pogoji za registracijo in ostale takse bistveno ugodnejši, ti kamioni pa vozijo v glavnem po slovenskih cestah. Se pravi, registracija bi morala priti v poštev samo tam, kjer je stalno bivališče dotičnega prevoznika.
... Tovariš Šetinc je že omenil, da je potrebno v zelo kratkem času priti do zakona o dokazovanju izvora premoženja. Mislim, da je to dejansko potrebno ne s stališča želje po neki nacionalizaciji dobrin, ki so jih določeni občani ustvarili, vendar s stališča pregleda, da vidimo, kdo je koga varal. In če ugotovimo, da je nekdo varal, potem se je treba proti njemu lotiti določenih sankcij, naj bo to v obliki ponovne obdavčitve tistega dela dohodka, ki ga ni regularno prijavil, in s tem tudi istočasno sankcij, ki jih naša zakonodaja danes dopušča za takšne prekrške.
Še nekaj o problemih izobraževanja. Mislim, da je dejansko naša naloga, da izvedemo v življenje pravilo enake pravice in v enake možnosti. Danes imamo enake pravice do izobraževanja, vendar bistveno različne možnosti. Ne bom govoril o tem, kakšno strukturo imamo na srednjih in pa visokih šolah. Mislim samo dati predlog, kako naj bi se po mojem mišljenju to vprašanje reševalo. Republika bi morala odstopati del sredstev občinam odnosno regijam, ki se smatrajo za nerazvite, kriterij za dodeljevanje takšnih sredstev bi moral biti (Nadaljevanje na 2. strani)
Vsem članom in članicam kolektiva, upokojencem, vojakom, poslovnim partnerjem in vsem bralcem glasila »Steklar« čestitamo k prazniku republike
29. novembru
Organi upravljanja Sekretariat ZK
Tovarniška konferenca sindikata Tovarniška konferenca ZM Uredniški odbor Uredniški odbor »Steklarja«
KAKO SMO POSLOVALI V OKTOBRU
Rezultati, ki smo jih dosegli v mesecu oktobru, samo potrjujejo ugotovitve ob rezultatih ja-nuar-september, ko je uvodoma rečeno, da nam doseženi rezultati v obdobju januar-september lahko služijo za končno oceno poslovanja v letu 1971. To predvsem velja za fizični obseg proizvodnje, saj zamujeno ne moremo v zadnji četrtini nadoknaditi.
Kot navadno začnimo pri delovni sili. Z letnim planom smo predvideli, da bomo imeli 1.795 zaposlenih. Stanje pa je tako:
30.	9. 1971 smo imeli 1.747 zaposlenih, v mesecu oktobru je zapustilo podjetje 19 zaposlenih, na novo pa se je zaposlilo 26 oseb, tako da je bilo zadnjega oktobra 1.754 zaposlenih, od tega 898 moških in 856 žensk.
Proizvodnja
Z letnim planom smo predvideli, da bomo proizvedli 21.972 ton steklenih izdelkov, ali povprečno na mesec 1.831 ton. Z operativnim planom za mesec oktober smo predvideli 1.699 ton, dejansko pa smo proizvedli oziroma vskladiščili 1.212 ton in s tem dosegli nasproti planirane dvanajstine^ (letnega plana le 66,17%, mesečni operativni plan pa smo dosegli z 71,31 %. V obdobju ja-nuar-oktober smo proizvedli 16.801 ton steklenih izdelkov ali
76,46	% letnega plana, 10/12 letnega plana pa znaša 83,33 %.
V	proizvodnih obratih pa je mesečni operativni plan izpolnjen takole: V obratu ročne in polavtomatske proizvodnje smo predvideli proizvodnjo v višini 699 ton, dejansko smo dosegli 588 ton ali 84,09 % od predvidenega z operativnim planom.
V	obratu avtomatske proizvodnje smo z operativnim planom za mesec oktober predvideli proizvodnjo v višini 999 ton, dosegli pa smo 623 ton ali 62,36 %, od predvidenega.
Prodaja
Plan prodaje je višji od plana proizvodnje, in sicer za asortiman avtomatske proizvodnje iz zalog. Tako znaša letna planirana prodaja 22.126 ton ali mesečno 1.843 ton. V oktobru smo prodali 1.209 ton in s tem mesečno pov-
prečje dosegli s 66,04 %. Z operativnim planom za mesec oktober smo predvideli, da bomo prodali 1.758 ton, in sicer iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje smo predvideli prodajo v višini 699 ton, dejansko smo prodali 620 ton in s tem operativni plan dosegli z 88,60 %; iz obrata avtomatske proizvodnje smo predvideli, da bomo v oktobru prodali 1.059 ton, dejansko pa smo prodali 590 ton m o-perativni plan dosegli s 55,68 %.. V obdobju januar-oktober smo prodali 17.429 ton steklenih izdelkov in tako letni plan dosegli z
78,77	%.
Iz podatkov je razvidno, da so se zaloge gotovih izdelkov v obdobju januar-oktober znižale za 629 ton.
Doseženi proizvodni rezultati so odraz naših prizadevanj na področju izpolnjevanja začrtanih nalog. Vse premalo se zavedamo, da so proizvodni rezultati pogoj za realizacijo osebnih in skupnih potreb. Proizvodnih nalog ne moremo prepuščati stihiji, temveč jih moramo izvrševati po svojih močeh in sposobnostih.
Izvoz
Letni plan izvoza znaša 2,312.397 dolarjev ali mesečno 192.699 dolarjev. V oktobru smo izvozili za 178.159 dolarjev in tako v primerjavi z 1/12 letnega plana izvršili izvoz v tèm mesecu z 92,45 odstotki. V celotnem obdobju smo izvozili za 1,834.324 dolarjev, kar je 95,19 % od plana za 10 mesecev in 7,34 % več kot v istem obdobju lanskega leta.
Prodajne cene
Z letnim planom smo planirali, da bomo dosegli v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje povprečne prodajne cene v višini
7.350	din za tono, dejansko pa smo v obdobju januar-oktober dosegli 8.360 din na tono in tako planirano prodajno ceno dosegli is 113,75 %, samo v oktobru pa smo dosegli 9.545 din/tono ali
29,87	% več kot smo planirali. Za obrat avtomatske proizvodnje smo predvide li, da bomo povprečne prodajne cene dosegli v višini 3.950 din/tono', dejansko pa smo dosegli v obdobju januar-oktober 3.733 din/tono ali 95,03 %,
od planirane, samo v oktobru pa
6.964	din/tono ali 76 %, več kot smo planirali. Na doseženo prodajno ceno izdelkov avtomatske proizvodnje je vplival asortiman, in sicer smo v mesecu oktobru prodali večje količine kozarcev, kar je tudi vplivalo na doseženo povprečno prodajno ceno.
Z razstave na zagrebškem velesejmu
Za podjetje kot celoto je predvidena povprečna prodajna cena v višini 5.390 din/tono, v obdobju januar-oktober je dosežena 5.511 din/tono, samo v oktobru pa 8.287 din/itono.
Odpadek
Z letnim planom smo za obrat ročne in polavtomatske proizvod-
(Nadaljevanje s 1. strani) verjetno postavljen na osnovi števila otrok, ki se tu nahajajo, oddaljenosti od posameznih centrov, kjer se je možno izobraževati, sredstva bi pa morala po mojem mišljenju biti namensko določena samo za takšno pomoč pri izobraževanju. Ker drugače naša kmetijska področja, ki so oddaljena od raznih centrov izobraževanja, svojih otrok v bodoče ne bodo niti v tem obsegu izobraževala kot jih danes.
Že v sedanji razpravi o problemih stanovanjske politike sem o-pazil določene težnje, ki meni o-sebno niso povsem všeč in mislim, da niso v interesu niti'delavskega razreda Slovenije niti celotne slovenske družbe. Zastopati stališče, da je potrebno stanovanje dodeljevati v prvi vrsti in predvsem delavcem, da pa imeti stalno na tapeti strokovnjake, to je kratkovidna politika, ker le s tern, da bomo strukturo izobrazbe v proizvodni sferi. izboljšali, bomo lahko zgradili več stanovanj, ker vemo, iz česa se ta stanovanja
nje planirali 17,09% odpadka, v obdobju januar-oktober pa je bil dosežen 18,15 %, samo v oktobru pa 18,51 %. Za obrat avtomatske proizvodnje je s planom predviden lom v višini 12,13 %, v obdobju januar-oktober pa je bil dosežen 17,25 %, samo v oktobru pa 24,12 %. Za podjetje kot celoto je s planom predviden lom v višini 12,78%, v obdobju januar-oktober pa dosežen 17,36 %, samo v oktobru pa 23,59 %.
Žalostna toda resnična ugotovitev, ki se odraža ravno skozi odpadek, je naslednja: Vsi sklepi organov samoupravljanja, ki so bili sprejeti na obravnavah mesečnih poslovnih rezultatov naletijo na gluha ušesa, saj se situacija ne izboljša, ampak iz meseca v mesec slabša. Posebno se' to nanaša na vse tiste člane kolektiva, ki manipulirajo z izdelki od hladilne peči do skladišča. Jasno je eno: da nočemo razumeti, da vsi izdelki predstavljajo denarna sredstva in vsak po nepotrebnem razbit komad je toliko manj ustvarjenega dohodka, in če je teh komadov na tisoče, potem so tu kmalu milijoni; in če z ustvarjenim dohodkom pokrivamo poslovne stroške in o-sebne dohodke, potem to predstavlja čisto akumulacijo. Zanimivo je to, da vsi ugotavljamo, kako ravnamo s tem ali onim materialom, kako tam podremo vrsto kartonov, tam vrsto plafo-njer, cele pakete zapakiranih izdelkov, da pa nočemo pričeti pri sebi in kritično oceniti svoje napake, opozarjati tiste, ki so še vedno »slepi« in ne vidijo svojih dejanj. Zavedati se moramo, da vse, kar po nepotrebnem uničimo ali razbijemo, je dejanje članov kolektiva Steklarne in da so samo ti člani zato prikrajšani.
(Nadaljevanje na 3. strani)
gradijo, ker pričakujemo od tega več dohodka in s tem tudi več stanovanj za ostale delavce. Mislim, da je potrebno v gospodarskih organizacijah voditi nekoliko drugačno politiko, da je večji del stanovanjskega fonda, ki se zgra-juje, na razpolago zaposlenim, vendar za določene intervencije, kjer v domačem krogu nimaš na razpolago določenega strokovnega človeka, ki ga boš moral dobiti od zunaj, je iluzorno pričakovati, da bo prišel v podjetje zaradi ljubezni do tega podjetja, ampak bo prišel zato, ker mu daš neke normalne pogoje in se normalno ne bo vozil s kolesom v službo, mu je treba dati tudi stanovanje. Strinjam se, da je v celotnem razdeljevanju potrebno imeti pred očmi tudi tiste socialne probleme delavstva.
_ Na koncu samo še eno vprašanje. Želel bi, da bi v akcijskem programu odnosno v sklepih bilo tudi napisano, kdo bo kaj naredil v naslednjem obdobju in kdaj bomo zaključke, ki jih bomo tukaj sprejeli, realizirali.
Brigadir Kunšek Ladislav pri delu na mašinski preši
Neurejeno tržišče - temelj za gradnjo socialnih razlik
Glasujmo za boljšo prihodnost naših otrok
Živimo v času velike znanstve-no-tehnične revolucije, zato je izobraževanje naša najpomembnejša investicija. Pomislimo samo,
(Nadaljevanje z 2. strani)
Realizacija
Za leto 1971 smo planirali, da bomo prodali steklenih izdelkov za 119,315.122 din, dejansko smo v obdobju januar-oktober prodali za 96,063.377 din in s tem letni plan prodaje po vrednosti dosegli z 80,51 %. Celotni dohodek smo planirali v višini 119,815.122 din, v obdobju januar-oktober smo dosegli 99,758.611 din in tako celotni dohodek dosegli za to obdobje s 83,26% od planiranega. Skupni poslovni stroški so planirani na 71,399.136 din, v obdobju januar-oktober je doseženo 59,647.676 din ali 83,54 % od letnega plana. Dohodek podjetja smo planirali v višini 48,415.986 din, v obdobju poročanja smo dosegli 40,110.934 din ali 82,85 % od planiranega.
Ker smo o rezultatih za 9 mesecev že poročali, poglejmo, kakšno realizacijo smo dosegli samo v oktobru. Z mesečnim operativnim planom smo predvideli, da bomo prodali v vrednosti 11,380.787 din, dejansko pa smo prodali za 10,021.413 din in s tem operativni plan dosegli z 88,06 %. Glede na doseženi dohodek v oktobru se je spremenila tudi udeležba stroškov in smo stopnjo dobička dosegli z 8,54%, za leto 1971 pa je planirana 6,24%.
Celotni dohodek v oktobru smo dosegli v višini 10,515.135 din, poslovne stroške smo realizirali v višjini 6,166.108 din, dohodek podjetja pa v višini 4,349.027 din. Ker je glede na dosežene poslovne stroške bila dosežena proizvodnja sorazmerno nizka, tako je dosežena lastna cena na kg vskladiščene proizvodnje izredno porastla. Planska lastna cena za leto 1971 znaša 5,09 din za kg, v oktobru pa smo dosegli 7,41 din, to je 45,64 % več kot smo planirali. Poslovni stroški so v lastni ceni udeleženi z 4,41 din na kg, osebni dohodki pa z 3,00 din na kg.
Upoštevajoč dosedanjo delitev
da bodo učenci, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo, na vrhuncu svojih življenjskih sil in tvorne ustvarjalnosti okoli leta dva tisoč,
84,55	% za osebne dohodke in
15,45	% za sklade in doseženi dohodek v mesecu oktobru, odpade na osebne dohodke 3,677.102 din, dejansko pa smo izplačali
3,578.010	din in smo tako v mesecu oktobru ustvarili 99.092 din pozitivne razlike. Če to razliko prištejemo k že ustvarjeni razliki, potem imamo za obdobje januar-oktober 247.707 din pozitivne razlike na osebnih dohodkih. Ker pa z mesecem oktobrom u-veljavljamo načela samoupravnega sporazuma, pa doseženi dohodek delimo na maso, ki jo lahko izplačamo za OD in akumulacijo, pri tem pa najprej določimo akumulacijo in šele takrat dobimo sredstva iz dohodka, ki jih lahko izplačamo kot osebne dohodke. Iz tega izhaja, da je samo doseženi dohodek merilo višine osebnih dohodkov.
Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in upoštevajoč višino mase, ki smo jo izplačali, znaša povprečni osebni dohodek v mesecu oktobru 1.497,86 din. Povprečni osebni dohodek za obdobje januar-oktober pa znaša
1.233,96	din.
Iz pokazateljev je razvidno, da so se terjatve od kupcev znižale iz 34,788.458 din ob koncu septembra na 34,106.118 din konec meseca oktobra. Znižale so se tudi ostale terjatve, kakor tudi obveznosti, občutno pa so se povečale zaloge nedovršene proizvodnje, in sicer z 2,800.264 din konec septembra na 3,274.804 din konec oktobra.
Kljub temu znižanju terjatev se problemi okrog zbiranja sredstev niso zmanjšali.
Doseženi rezultati v mesecu oktobru nam morajo biti vzpodbudni pri našem nadaljnjem delu, ker točno kažejo, kje smo zatajili in na katerih področjih imamo veliko dela. Pravočasno pristopanje k reševanju nas razbremenjuje skrbi, ali bomo lahko realizirali predvidevanja na področju delitve.
do kakšnih sprememb na področju znanosti in tehnike bo do takrat prišlo, pa si težko predstavljamo. Jasno je, da bodo morale mlade generacije mnogo, mnogo več znati, če bodo hotele zadostiti potrebam bliskovitega razvoja v družbi. Ce hočemo, da bomo tudi mi stopali v korak z razvitimi narodi v svetu, moramo zagotoviti našim otrokom optimalne pogoje za vsestranski razvoj zdrave osebnosti. Teh najpomembnejših dolžnosti do mlade generacije se zaveda vsa naša javnost in tudi mi, Hrastničani bomo 19. decembra odločali o samoprispevku.
Oglejmo si, kakšno je stanje v naši občini na področju vzgoje in izobraževanja! Dolgoročni program izgradnje družbenega standarda je predvideval izgradnjo novih šolskih prostorov samo v Hrastniku. Vendar zaradi porasta prebivalstva na Dolu se zamisel, da bi se učenci višjih oddelkov vozili v Hrastnik, ni mogla uresničiti, zato" smo se znašli pred nujno potrebo takojšnje izgradnje novih učilnic na Dolu ali pa preiti na tretjo izmeno, kar pa po današnjih slovenskih normativih ni sprejemljivo. Z nadgraditvijo še treh prostorov in z izselitvijo varstvenih oddelkov bo problem šole na Dolu zadovoljivo rešen.
V	Hrastniku imamo od prvega do osmega razreda 35 oddelkov. Pouk poteka v dveh izmenah. U-čilnice so zasedene od 7.30 do
18.15	nepretrgoma, in samo pet minut je časa, da se učenci obeh turnusov izmenjajo, ni pa časa niti za zračenje, kaj šele za čiščenje prostorov. Naše redno delo je o-težkočeno, saj moramo dopolnilni pouk, ki je po zakonu obvezen, postaviti ali na čas pred ali po pouku. Vprašamo se, koliko je lahko tak pouk kvaliteten. Enako je s fakultativnimi urami gospodinjstva in z dodatnimi dejavnostmi, ki se podaljšujejo proti 20. uri, to je v čas, ko bi morali biti otroci že doma. Dokler ne bomo rešili prostorskih problemov, ne moremo dobro organizirati krožkov, ki so danes nenadomestljivo dopolnilo zahtevnemu učnemu načrtu. Učilnice niso prirejene za kabinetni pouk, ker niso bile grajene v ta namen. Oddelki podaljšanega bivanja domujejo v prostorih, ki ne odgovarjajo higienskim predpisom, posebej je to še hudo za učence, ki so po deset ur v šoli.
V	zelo kritičnem stanju pa je posebna šola. Stavba sploh ni bila grajena v te namene. Prostori, ra-
zen ene učilnice, so temni in vlažni. Glavna teža vzgoje in izobraževanja duševno prizadetih otrok je v usposabljanju v ročnih spretnostih, vendar delavnica, ki je v kleti, ni primerna in se ne da o-premiti tako, kot to zahtevajo normativi. Šola nima telovadnice, čeprav je večina teh učencev potrebna korektivne gimnastike. Prav tako šola nima nobenih dodatnih prostorov.
S preselitvijo učencev posebne šole v novo stavbo bi se razmere popolnoma izboljšale in učni kader bi lahko še bolje usposabljal prizadete otroke, ki so se že do sedaj funkcionalno vključevali v proizvodnjo.
V nemogočih razmerah pa dela tudi glasbena šola in bi se z razširitvijo šolskega prostora tudi lažje našle rešitve za ta problem.
Z dograditvijo učilnic preidemo na eno in pol izmenski pouk, s tem pa se že odpre vprašanje, ali izgradnja še nove telovadnice ali bazena. Že do sedaj nismo mogli uresničiti učnega načrta telesne vzgoje, da bi se vsi učenci osemletke naučili plavati. Z lastnim bazenom bi uresničili težko dosegljive smotre telesne kulture, obenem pa bi omogočili vsem Hrastničanom kopanje in plavanje v vseh letnih časih. To ni nobeno razkošje, ampak nujna potreba, če hočemo, da ne bomo capljali za drugimi kraji Slovenije, kajti Hrastnik je po svoji gospodarski moči in po številu prebivalstva drugo največje mesto v vsem Zasavju. Vprašati se moramo, kaj od družbenega standarda so ustvarili že ti kraji in kaj mi.
Na področju vzgoje in izobraževanja je ob razumevanju občinske skupščine že marsikaj napravljenega. Hrastnik je med prvimi v Sloveniji po zajetju otrok v vzgojno varstveno ustanovo in v oddelke podaljšanega bivanja. Vendar to nismo delali zato, da bi bili prvi, ampak zaradi potreb, ki jih ima kraj s tako visokim odstotkom aktivnega prebivalstva, kar pa poraja številne socialne in vzgojne probleme.
Ob zaključku našega razmišljanja se vprašamo, ali zahtevamo preveč in pretiravamo v svojih željah. Ne in ne! Naša «tališča so vsestransko premišljena in preverjena, kajti izhajamo res iz potreb vseh nas Hrastničanov.
Zato vsi na volišče in glasujte ZA!
Milorad Gruden
Krsnik Franjo
Obvestilo
Obveščamo člane kolektiva, da takoj dostavite v kadrovsko službo zdravstvene izkaznice zase in za družinske člane zaradi vpisa nove registrske številke.
Kadrovsko pravna služba Steklarne Hrastnik
Kako smo poslovali v oktobru
Na zagrebškem velesejmu razstavljena razsvetljavna telesa
PREDSTAVNIKI POBRATENE OBČINE IZ FRANCIJE V HRASTNIKU
Na pobudo komisije za medobčinsko sodelovanje pri Skupščini občine Hrastnik sta v dneh od 5. do 10. novembra 1971 bbi-skala občino Hrastnik podpredsednik in generalni sekretar občine Montigny en Gohelle iz Francije. S to francosko občino ima občina Hrastnik podpisano listino o pobratenju in sodelovanju. Na razgovorih v Hrastniku je bilo dogovorjeno, da so dane mož-
določene težave, predvsem na francoski strani; sprejeto je bilo stališče, da naj bi se tudi to uredilo tako, da bi do izmenjavanja otrok lahko prišlo izmenoma že prihodnje leto. Z ozirom na različno družbenopolitično ureditev občin bo dokončno o sprejetih predlogih in sklepih občina Montigny en Gohelle svoje mnenje poslala občini Hrastnik do konca leta 1971.
Delegacija francoske občine na razgovoru z predstavniki Hrastnika o možnostih nadaljnjega sodelovanja
nos ti nadaljnjega sodelovanja. Dogovorjeno je bilo, da bi se že v juliju 1972 izmenično organizirala foto razstava obeh mest, ki bi prebivalce v obeh mestih seznanila z uspehi obeh občin, predvsem v povojni izgradnji, pa tudi delež k osvoboditvi. Sodelovanje bo obsegalo tudi področje šolstva in prosvete, za enkrat z izmenjavo pisem učencev šole NHR in ustrezne šole te francoske občine, pozneje pa tudi izmenjavo prosvetnih delegacij, ki naj bi proučile sistem organizacije delovanja in financiranja (šolstva ter vzgojno-varstvenih zavodov. Izmenjava otrok na letovanju bi bila primerna oblika sodelovanja, vendar nastajajo
Prijatelji iz Francije so si ob obisku ogledali nekatere delovne organizacije, šolo narodnega heroja Rajka, varstveni zavod ter zdravstveno ambulanto v centru. Predvsem so bila izrečena ugodna presenečenja, predvsem pa še prijateljski odnosi in neposrednost. Ob zaključku obiska so poudarili ,da so v teh dneh bivanja v Jugoslaviji temeljito spremenili svoje mnenje o naši državi v pozitivnem smislu, bili so navdušeni tudi nad naravnimi lepotami Slovenije, saj so obiskali del Gorenjske, Štajerske in Slovensko Primorje: Koper, Portorož ter Piran, ob zaključku pa še planinsko postojanko Kal.
Martinšek Franci
Predsednik občinske skupščine Hrastnik Branko Milinovič izroča spominsko darilo podpredsedniku pobratene francoske občine
VISOKA DRŽAVNA ODLIKOVANJA PODELJENA OBČANOM HRASTNIKA
Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito je odlikoval 13 občanov Hrastnika z visokimi državnimi odlikovanji za posebne delovne in druge uspehe v povojni izgradnji.
Odlikovanja je v imenu predsednika SFRJ odlikovancem podelil predsednik Skupščine občine Hrastnik tov. Branko Milinovič, dipl. pravnik, na slovesnosti ob praznovanju dneva republike
29.	novembru.
Odlikovanja so prejeli:
Red dela z zlatim vencem: Makarovič inž. Boris.
Red dela z bronastim vencem: Smodiš Julij.
Red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Rotar Franc, Vabič Srečko, Zdovc Franc.
Red dela s srebrnim vencem: iCveblar Stanislav, Petrič Vili, Rački Viktor, Rošker Franc, Zaletel Vili.
Medaljo dela: Greben Anton, Štromajer-Oberauner Vilma.
Za posebno prizadevanje pri reševanju ponesrečenih rudarjev ob rudarski nesreči v Hrastniku v aprilu 1971 pa je bil odlikovan dr. Vukomanovič Tomislav z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo.
Prav tako je predsednik Skupščine občine Hrastnik ob dnevu republike sprejel in čestital članom boks sekcije, strelcem, kolesarjem, ženski rokometni ekipi »Steklar« in brodarjem za dosežene vidne uspehe na medobčinskem, republiškem, zveznem in mednarodnem športnem področju.
Sklad za pospeševanje kulturne in telesnovzgojne dejavnosti pa je ob tej priliki podelil posameznikom in ekipam športna oziroma praktična darila.
Franci Martinšek
Ustanovitev Društva telesnih invalidov Zasavja
V	soboto, 30. 10. 1971 se je v Trbovljah vršil ustanovni občni zbor Društva telesnih invalidov Zasavja. Ustanovni občni zbor je pripravil posebni iniciativni odbor, ki mu je potrebno izreči vse priznanje. Da je organizacija takega društva v Zasavju potrebna, je več kot gotovo, saj je na področju treh zasavskih občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje registriranih približno 1.200 telesnih invalidov. Pa tudi sama udeležba na ustanovnem občnem zboru je pokazala potrebo po društvu, ker se ga je udeležilo preko dvesto invalidov.
Na ustanovnem občnem zboru so izvolili 15-članski izvršilni odbor, zastopan iz vseh treh občin. Sprejeli so statut in program društva, o katerem se je razvila živahna razprava.
Namen in delovanje društva bo usmerjeno v to, da bodo spremljali izvajanje poklicne rehabilitacije in zaposlovanje invalidov, sodelovali z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo invalidov, se zavzemali za ustrezno varstvo pri delu, posredno ali neposredno reševali socialne probleme članov društva ter jim nudili pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic.
V	prvi vrsti pa mora društvo skrbeti za to, da včlani vse invalide, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo, nadalje da postavi po občinah občinske odbore in terenske poverjenike ter tako poveže celotno društvo telesnih invalidov Zasavja v enotno in močno sinhronizirano organizacijo, ki bo imela pregled nad celotnim članstvom in tudi nad problemi, ki so ali skupnega pomena ali pa se tičejo posameznika. Le tako bo lahko Društvo odigralo svojo pozitivno vlogo v prid svojemu članstvu, če bo v neposrednem stiku z njimi. Po statutu, ki so ga spre-
jeli na ustanovnem občnem zboru, bo društvo imelo naslednje organe: skupščino, izvršilni odbor s predsedstvom in nadzorni odbor. Skupščina bo štela 70 članov, katere bodo izvolili po teritorialnem principu prav tako kot izvršilni odbor, ki je bil že izvoljen na u-stanovnem občnem zboru. Naloga izvršilnega odbora pa bo, da najkasneje v enem letu skliče sejo skupščine, na kateri se bodo pogovorili, ali so dani pogoji oz. obstajajo želje po organizaciji samostojnih društev v občinah, ali pa bodo delovali naprej kot medobčinsko Društvo telesnih invalidov Zasavja.
Brez dvoma bi bilo potrebno o-pozoriti v delovnih organizacijah vse telesne invalide na ustanovitev tega društva in jih seznaniti s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz tega članstva. Jasno je, da bo društvo, kolikor bo delovno, lahko veliko pomagalo pri reševanju včasih zelo perečih problemov, ki zadevajo naše invalide.
Občani
Hrastnika
glasujmo 19. 12. 1971 za
samoprispevek
DOPOLNILA K USTAVI SR SLOVENIJE
V Zvezi sindikatov Slovenije smo že večkrat razpravljali o u-stavnih spremembah, ki so bile sprožene že lani in katerih prvi del se sedaj končuje s spremembo ustave Socialistične republike Slovenije. Z njimi je bil dosežen pomemben premik v družbeni zavesti in položen je tudi pravni in organizacijski temelj za uspešni način urejanja družbenih zadev. Predvsem so bili postavljeni novi odnosi med narodi v Jugoslaviji, med republikami ter pokrajinami in federacijo. Z zdajšnjimi spremembami postaja tudi Slovenija samostojna država, ki ni več država z omejeno suverenostjo, ki ni zgolj podružnica jugoslovanske države, ampak je federacija, podaljšek naše državnosti in v njej skupaj ž drugimi republikami zagotavljamo del svoje suverenosti. Ta sprememba odnosov je izrednega pomena za naš notranji razvoj, kot tudi za razvoj socializma v svetu, ker je prav zadnje obdobje pokazalo, da so odnosi med narodi in še posebno med socialističnimi državami med ključnimi vprašanji sodobnega sveta, ki se vse bolj integrira, zaradi česar se odpira vprašanje, na kakšnem temelju se bo integriral.
Seveda pa je tako naš razvoj kot razvoj v svetu pokazal, da je razrešitev teh vprašanj mogoča le s socialistično preobrazbo družbenih odnosov, le s samoupravnim razvojem, s samoupravljanjem ljudi kot notranjo vsebino samoodločbe narodov. Zaradi tega naše ustavne spremembe preveva vseskozi ena sama težnja, kako nadalje razviti samoupravne temelje naše družbe. Dosedanje spremembe še ne dajejo povsem zaokroženega odgovora na odprta vprašanja in bo šele z drugim delom ustavnih sprememb, lahko rečemo celo s sprejetjem skorajda novih ustav šele vzpostavljena, notranje usklajena ustavno-prav-na zasnova za prihodnjo ureditev naše družbe. Toda zdajšnje spremembe so neodložljive, kajti z odlašanjem bi preprečili urejanje tistih nujnih vprašanj, ki so se nakopičila v zadnjih letih in ki terjajo čimprejšnjo ureditev, če se hočemo izogniti vse nevarnejšim konfliktnim situacijam, ki nastajajo v našem prostoru.
Zato so sindikati — razprave so to dokazale — odločno podprli predložena ustavna dopolnila, poprej zvezna, sedaj tudi republiška. Med članstvom so bila sprejeta kot smiselna in potrebna. Javna razprava je seveda hkrati navrgla tudi številne pripombe, predloge in zahteve, med njimi so gotovo tudi take, ki jih je mogoče in ki jih je treba upoštevati že pri sedanji spremembi republiške ustave, veliko pa je seveda tudi takih, ki jih bo mogoče šele uporabiti v drugem delu razprav in v končni obdelavi ustavnega gradiva.
K dosedanjim štiriindvajsetim amandmajem, ki so bili že pred leti sprejeti k republiški ustavi, je sedaj priloženih nadaljnjih triindvajset amandmajev. V razpravi pa so bile sprožene pobude še za nova dopolnila, med drugim je gotovo umesten predlog, da bi se določila o kmetih, kmetijstvu in gozdarstvu oblikovala v poseben amandma, še zlasti pa je pomemben predlog, da bi bilo treba po-
seben amandma posvetiti vprašanjem urejanja prostora in varstvu okolja, na kar je vezano tudi vprašanje stanovanjske graditve, zemljiške politike itd. Nedvomno so to bistvena vprašanja za življenjske razmere delavcev, zato terja ta pobuda vso podporo sindikatov.
Sicer pa so bila v središču naše pozornosti prizadevanja, kako bi že dosežene dogovore, zapisane v XXL, XXII. in XXIII. dopolnilu zvezne ustave, nadalje razvili in prilagodili našim razmeram. Že ob razpravah o zveznih spremembah so bile namreč številne pripombe, da bi lahko bila ta določila jasnejša, natančneje opredeljena in da so tudi po nepotrebnem zamotana in zato premalo razumljiva. Žal doslej nismo uspeli, da bi v slovenski ustavi ta vprašanja natančneje in širše obdelali. Iz strahu, da ne bi tudi spremenili smisel in vsebino zveznih določil, smo se kdaj celo odrekli temu naporu. Morda je res za zdaj bil najboljši izhod v tem, da smo vsa bistvena zvezna določila preprosto prepisali, ne da bi menjali besedo v njih.
Vendar gre opozoriti na pomembno dopolnilo v XXVI. a-mandmaju republiške ustave pod točko 7, kjer so navedeni trije primeri, kdaj je mogoče omejiti razpolagalno pravico delavcev do družbenih sredstev. Gre za naslednje primere: prvič, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja ali odprave večjih motenj na tržišču, drugič, kadar delovne organizacije bistveno odstopajo od sprejetih ciljev gospodarske politike, in tretjič, kadar to terjajo interesi narodne obrambe. Prav tako je v slovenskem ustavnem dopolnilu zapisano, kdaj se lahko obvezno združujejo sredstva. Tedaj namreč, kadar gre za potrebe, za katere je to določeno v družbenem planu Slovenije. Pri tem je pomembno, da je predvidena tudi udeležba organizacij združenega dela pri gospodarjenju s temi sredstvi ter način njihovega vračanja, kar pomeni, da ne gre za nadaljnje odtujevanje sredstev. Gotovo so ta določila zelo pomembna dopolnitev zveznih a-mandmajev, vendar je ob tem u-mesten predlog, ki je bil sprožen v sindikalni razpravi, da bi se v vseh teh primerih poslužili zakona šele tedaj, če ne bi poprej u-speli doseči določenih ciljev s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Tak postopek je namreč predviden v 8. točki istega amandmaja, ko gre za zbiranje sredstev, potrebnih za zagotovitev nekaterih pravic in dolžnosti na temelju vzajemnosti in solidarnosti.
Ob XXVI. amandmaju je treba omeniti tudi pobudo, da bi še bolj poudarili izvirnost pravic in dolžnosti temeljne organizacije združenega dela, da delavci svoje samoupravne pravice in dolžnosti izvirno in neposredno uresničujejo v temeljni organizaciji združenega dela. V drugih širših organizacijah pa le tiste pravice in obveznosti, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo oziroma organizacijo združenega dela ali skupnost. Delavci združeni v temeljni organizaciji združenega dela, naj bi bili nosilci vseh samo-
upravnih pravic in dolžnosti tudi v primeru, če le-tej ni priznana lastnost pravne osebe.
Sicer pa je odprtih še vrsta vprašanj in še marsikaj je nejasnega o odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi organizacijami, o odnosih med samoupravnimi sporazumi o združitvi delavcev v temeljno organizacijo združenega dela in statutom delovne organizacije, o pogojih za ustanovitev in izključitev oziroma izločitev temeljne organizacije združenega dela, kar vse pa bo treba razjasniti v drugem delu ustavnih -az-prav bodisi z novimi ustavnimi določili ali pa zakoni.
Med spremembami v slovenski Ustavi je zelo pomembno tudi XXVII. dopolnilo, ki obravnava dejavnosti posebnega družbenega pomena. Le-ta je posebnost naših sprememb in dopolnil, vendar je treba ob njej reči, da še ne obravnava dovolj izčrpno vprašanja, ki se ga loteva in da bi bilo treba izoblikovati trdnejša izhodišča za določitev takih dejavnosti, ki jim pripisujemo posebni ali splošni ali javni pomen, kako že kdo pojmuje take dejavnosti. Dokaj je še nejasnosti, kako pravzaprav zagotoviti družbeni vpliv na takšne dejavnosti, kako tudi razmejiti pristojnosti med delavci v organizacijah združenega dela, ki o-pravljajo takšne dejavnosti ter predstavniki javnega interesa. Ne bi bilo tudi odveč reči, da bi tudi v teh primerih lahko predvideli najprej možnost družbenega dogovora, potem pa šele zakon za u-reditev posameznih vprašanj.
V zvezi z našim dopolnilom zveznih določil, ki smo jih povzeli v XXVIII. amandmaju v zvezi z odstavkom konec točke, ki določa, da v razvoju in poslovanju delovnih organizacij odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela neposredno z referendumom ali po izvoljenih organih, bi kazalo pripomniti, kar bi bilo najbrže koristno — določilo, katere temeljne samoupravne pravice se ne morejo prenašati in o katerih morajo delavci neposredno odločati v temeljni organizaciji, organizaciji združenega dela in da bi bilo treba natančneje opredeliti mesto TOZD v postavitvi organov samoupravljanja na širših in višjih ravneh združenega dela. Zlasti bi bilo treba pri temobde-lati vprašanje delegatskega* principa, posebej še ali uporabiti princip kvantitete ali princip kvalitete pri vzpostavljanju takšnih organov.
Če bi k tem ugotovitvam dodal še opozorila, da bi bilo treba jasneje in natančneje opredeliti določila o minulem delu, bi s tem povzel poglavitne pripombe in predloge, ki se nanašajo na ta za nas gotovo osrednji del ustavnih sprememb Socialistične republike Slovenije.
Iz vrste pripomb in predlogov k drugim ustavnim spremembam naj bi opozoril še na pripombo k XXXII. amandmaju, ki obravnava plan, da bi namreč bilo treba nasploh bolje obdelati planiranje, kar pa najbrž sodi v drug: del ustavnih sprememb in da je v predloženem dopolnilu še premalo izdelanih misli, da je plan v bistvu družbeni dogovor, da v njem ni ustrezno naglašena potre-
ba po hitrejšem razvoju nerazvitih območij in po zmanjševanju socialne diferenciacije.
Pri XXXV. amandmaju bi bilo treba omeniti kritično misel, da je ta amandma predvsem fiskalno zasnovan, da skoraj nič ne kaže v njem, da gre pri davkih tudi za tržni oziroma gospodarski instrumentarij. Ob tem bi bilo še smiselno poudariti številne zahteve, ki jih je bilo slišati v javni razpravi, da je namreč treba čim-prej menjati zdajšnjo politiko davkov in prispevkov, ki je eden izmed povzročiteljev neustreznih razlik med delovnimi organizacijami in tudi med delovnimi ljudmi.
Pridružujemo se tudi pripombam in predlogom, naj bi XXXVII. in XXXVIII. amandma, ki opredeljujeta republiške naloge in pristojnosti, natančneje dodelali in tudi dopolnili, npr. med drugim tudi z določili o zaposlovanju in o varstvu pri delu.
Nazadnje bi se zaustavil še pri predlogu za ustavno opredelitev predsedstva skupščine kot posebnega organa. O tem je bilo namreč v javni razpravi izrečenih izredno mnogo pomislekov pa tudi izražen strah, da se ne bi zamisel, ki je najbrž narekovana iz določenih potreb, izrodila, in bi zaradi nejasne opredelitve prej prispevala k nastajanju kot k odpravljanju konfliktnih situacij. Zato so se mnogi zavzeli za to. da bi bilo treba sproženo misel bolj nedvoumno izoblikovati, če je to seveda v tem kratkem času sploh mogoče, sicer pa s to spremembo še počakati. Nedvomno zdajšnja ugotovitev ni zadovoljiva. Zato se tudi v sindikatih pridružujemo pobudam iz javne razprave, da bi bilo najbolje počakati s to spremembo in jo obravnavati v sklopu razprav o spremembah skupščinskega sistema, kar vse sodi v II. del ustavnih sprememb. Sem npr. sodi tudi predlog, da bi že sedaj zbor delegatov občin institucionalizirali kot redni skupščinski zbor.
Ob koncu bi bilo treba še povzeti pogostno misel, in to iz razprave, da bi bilo treba v ustavo in v zakone še bolj vgraditi načela o osebni in kolektivni odgovornosti. V zvezi s tem so bila zastavljena tudi vprašanja odgovornosti političnih organizacij, zlasti Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze sindikatov. Strinjamo se, da bi bilo treba tem tudi ustavno omogočiti njihov vpliv na razvoj družbe, čeprav seveda bistvo vprašanja ni v ustavnih določilih. Temelji za večjo ali manjšo vlogo političnih organizacij so drugje, vendar podpiramo razmišljanja, da bi jim bilo treba, zagotoviti primerno mesto tudi v ustavi. O tem smo, kar zadeva Zvezo komunistov, že rekli besedo na zadnji razširjeni seji predsedstva, danes pa bi bilo potrebno sprožiti še novo misel, namreč, da bi kazalo sindikatom zagotoviti v ustavi iniciativo v zvezi z varstvom samoupravnih pravic delavcev . in organizacij združenega dela. Mislim, da je umesten predlog, da bi bili tako lahko sindikati pobudniki postopka pred ustavnim sodiščem, kadar gre za varstvo samoupravnih pravic, npr. kadar so kršene (Nadaljevanje na 6. strani)
Zveza sindikatov Slovenije-republiški svet
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji 16. seji ocenil potek javne razprave v sindikalnih organizacijah o predlogih dopolnil k ustavi SR Slovenije, strnil v njej dane predloge za spremembo in dopolnitev predlaganih ustavnih dopolnil ter sprejel ob tem naslednja
STALIŠČA
Sindikati so se zelo aktivno vključili v javno razpravo o predlogih dopolnil k ustavi SR Slovenije. V več kot 400 delovnih organizacijah je bila organizirana posebna razprava o dopolnilih in v njo je poseglo več kot 18.000 delavcev. V številnih delovnih organizacijah pa je bila razprava o ustavnih dopolnilih vključena v dnevne rede sej organov upravljanja, sestankov sindikalnih aktivov, konferenc, seminarjev in v druge oblike upravljavskih, izobraževalnih in političnih aktivnosti v združenem delu. RS ŽSS zato sodi, da je bila javna razprava o predlogih ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela primerno organizirana in usmerjena. Živahna razprava, v njej izražena podpora ustavnim dopolnilom, prisotna kritičnost ter številni dopolnilni oziroma spremi-njevalni predlogi pa znova potrjujejo nujnost dograjevanja našega družbenoekonomskega in političnega sistema.
Na osnovi stališč, izraženih v javni razpravi, je tudi republiški svet ZSS pozitivno ocenil ustavna dopolnila, ki so odraz številnih političnih in strokovnih naporov, in jim izrekel svojo podporo, hkrati pa dal nekatere pripombe ter spreminjevalne in dopolnilne predloge.
1.
Republiški svet ZSS je upošteval omejene možnosti natančnejše opredelitve vsebine zveznih a-mandmajev, zlasti XXI., XXII. in XXIII., v ustavi SRS, saj bi podrobnejša opredelitev lahko spreminjala njihov smisel in vsebino. Kljub temu pa je bilo sprejeto staliče, naj bi XXVI. dopolnilo k ustavi SRS jasneje opredeljevalo samoupravni položaj delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Dosedanji osnutek tega dopolnila še vedno dopušča tolma-
čenje, da je nosilec materialnega in družbenega razvoja delovna organizacija in ne delavci, združeni v temeljni organizaciji združenega dela. Zato republiški svet ZSS predlaga, da se določneje o-predeli položaj delavcev v temeljni organizaciji združenega dela kot nosilcev celotnega procesa družbene reprodukcije.
Osnutek XXVI. dopolnila še ne opredeljuje dovolj jasno temeljne organizacije združenega dela kot temeljne oblike združenega dela. Kljub načelni neposrednosti in enakopravnosti v upravljanju, sedanja opredelitev v osnutku dopolnil še vedno dopušča odtujevanje določenih samoupravnih pravic delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Republiški svet ZSS predlaga, da se ta določila dopolnijo tako, da bi bilo jasno razvidno:
—	da delovni ljudje svoje izvirne samoupravne pravice izvršujejo v temeljni organizaciji združenega dela,
—	da pa so upravljavske pravice v vseh širših oblikah organiziranosti združenega dela, v podjetjih, zavodih, združenih podjetjih ali zavodih, poslovnih združenjih itd., delegirane pravice, ki se jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ne morejo odreči, marveč le njihovo izvrševanje delegirajo na širši organizacijski nivo zaradi skupnega interesa več temeljnih organizacij združenega dela. Skupni organi u-pravljanja imajo lahko le tiste pravice in v takšnem obsegu, katere in v kakršnem obsegu jim jih delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela delegirajo s samoupravnimi sporazumi.
Po sprejetju dopolnil k ustavi SFRJ se ponekod kažejo težnje bistveno drugače pojmovati temeljno organizacijo združenega dela, ki ima lastnost pravne osebe, od tiste, ki te lastnosti nima. Ker je temeljna organizacija le funk-
cionalni okvir za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi v združenem delu, tudi dejstvo, da nima lastnosti pravne osebe, ne more biti razlog, ki bi vnaprej omejeval obseg in način uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti. Zato se republiški svet ZSS pridružuje predlogom, da se v XXVI. dopolnilu izrecno opredelijo delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela kot nosilci vseh samoupravnih pravic in dolžnosti in to tudi v primeru ko temeljna organizacija združenega dela nima lastnosti pravne osebe.
Razprava o predvidenih spremembah o temeljih samoupravne organiziranosti združenga dela je tudi opozorila na neskladnost med določili XIII. dopolnila ustave SRS in določili XXI., XXII. in XXIII. amandmaja ustave SFRJ. XIII. dopolnilo k republiški u-stavi opredeljuje pravico do samoupravne organiziranosti predvsem kot pravico delovnih ljudi, združenih v delovni organizaciji, medtem ko določila navedenih zveznih dopolnil to pravico opredeljuje kot pravico delavcev, združenih v temeljni organizaciji združenega dela.
V predlaganem dopolnilu ustave SRS so podrobneje določeni primeri, ko se lahko z zakonom omeji razpolagalna pravica delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela do dela sredstev družbene reprodukcije, s katerimi upravljajo. Prav tako je v ustavnem dopolnilu zapisano, kdaj se lahko sredstva obvezno združujejo. Gre za izjemne zakonske posege v samoupravno samostojnost temeljnih organizacij združenega dela. Ta izjemnost bi bila ustrezneje opredeljena, če bi določili, da se tudi ta izjemna vprašanja praviloma urejajo z družbenimi dogovori oziroma samoupravnimi sporazumi. Le v primeru, da dogovor oziroma sporazum ne uspe, bi se naj ta vprašanja razreševala s posegom zakona. Takšno določilo je že predvideno za urejanje vprašanj pod točko 8, zato bi bilo še toliko bolj umestno, da ga uporabimo tudi v 7. točki XXVI. u-stavnega dopolnila.
8.'
Republiški svet ZSS je izrazil tudi pomisleke k osnutku XXVII. dopolnila k ustavi SRS. Vprašanja, ki se jih dopolnilo loteva, niso dovolj izčrpno opredeljena. Potrebno bi bilo izoblikovati trdnejša izhodišča za določitev zadev ali dejavnosti organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena. Razprava v številnih delovnih organizacijah s področja prometa in zvez je pokazala, da izhodišča za Apredelje-' vanje teh vprašanj niso dovolj jasna. Tudi o tem, kako zagotoviti družbeni vpliv na takšne dejavnosti ter kako razmejiti pravice in obveznosti med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki 'dejavnost opravljajo, ter med širšo družbeno skupnostjo, še ni potrebne jasnosti. Republiški svet ZSS še predlaga, da se v ustavnih dopolnilih tudi za te primere predvidi družbeni dogovor kot redni način urejanja teh vprašanj. Z zakonom pa se naj urejajo ta vprašanja le tedaj, ko družbeni dogovor ne bi uspel.
3.
Ob osnutku XXVIII. dopolnila k ustavi SR Slovenije je republiški svet ZSS zavzel stališče, da bi bilo potrebno načelo o enakem družbenoekonomskem položaju vseh delavcev v združenem delu, njihovo pravico, da se združujejo v temeljne organizacije združenega dela, tudi za delavce v upravi, pravosodju, v organizacijah, službah itd. ustrezno ustavno opredeliti. Tudi tem delavcem bi morali v ustavi zagotoviti pravico, odločati o delitvi dohodka in osebnega dohodka glede na njihov prispevek k skupnemu uspehu organa, organizacije oziroma službe, kjer delajo.
4.
Republiški svet ZSS podpira predlog, dan v javni razpravi, naj bi ureditev kmečkega vprašanja oziroma delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo kmetijsko ter gozdarsko dejavnost, povzeli v posebnem dopolnilu. Pri tem bi bilo potrebno 'opredeliti tudi vse vidike povezovanja delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, zlasti pa posebno organizacijo združenega dela, v katero se združujejo.
V razpravi na 'seji republiškega sveta ZSS je bila izražena tudi podpora predlogom, da se v posebnem dopolnilu obravnavajo vprašanja urbanizacije, prostorskega urejanja in varstva človekovega okolja.
5.
Predlagana določila dopolnil u-stave o planiranju po mnenju republiškega sveta ZSS niso dovolj izčrpno opredeljena. Družbeni plan bi moral biti rezultat družbenega dogovora delovnih ljudi, temeljnih organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin ó politiki in ciljih ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja, moral pa bi biti tudi sprejet na način kot ustreza družbenemu dogovoru. Na seji republiškega sveta ZSS je bilo tudi opozorjeno, da v določilih XXXII. dopolnila ni ustrezno naglašena potreba po hitrejšem razvoju nerazvitih področij in po zmanjševanju socialne diferenciacije.
6.
Republiški svet ZSS se je kritično opredelil tudi do rešitev v osnutku za XXXV. dopolnilo u-stave SRS. Obravnavano dopolnilo je preveč fiskalno zasnovano, premalo pa z vidika, da gre pri davkih tudi za tržni, ekonomski in socialni instrumentarij. Poudariti je še treba, da so bile v javni razpravi izražene številne zahteve po hitrejši spremembi zdajšnje politike davkov in prispevkov, saj je ta eden od povzročiteljev neusklajenih pogojev gospodarjenja in neupravičenih razlik med delovnimi ljudmi.
7.
Republiški svet ZSS je podprl v javni razpravi izražene predloge o širši in natančnejši vsebini osnutkov XXXVII, in XXXVIII. dopolnila in posebej naglasil potrebo, da se pri tem upoštevata področji zaposlovanja in varstva (Nadaljevanje na 7. strani)
Dopolnila k
(Nadaljevanje s 5. strani) pravice delavcev, da ustanove temeljno organizacijo, organizacijo združenega dela, pa npr. v zvezi z 10. točko, ki predvideva začasne ukrepe, kadar je v organizaciji združenega dela bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev.
Gotovo so to vprašanja, ki terjajo nadaljnjo obravnavo. Vlogo sindikatov bo treba ne samo v posameznostih, ampak celovito o-predeliti.
Družbenopolitične organizacije so nedvomno notranja gibalna sila razvoja naše samoupravne družbene ureditve. Posebno pomembno vlogo pri tem ima Zveza sindikatov, kot piše v resoluciji sarajevskega kongresa samoupravljavcev — ki naj delavskemu razredu omogoči razrešitev in usklajevanje notranjih protislovij, kar je zlasti pomembno za zagotovitev integracije političnih interesov v širšem družbenem okvi-
ustavi SRS
ru. V sarajevski resoluciji je rečeno tudi, da je za učinkovito funkcijo samoupravnega in političnega sistema zelo pomembno, da se s samoupravnimi akti delovne organizacije in vsemi subjekti samoupravnega in družbenega odločanja točno določijo medsebojni odnosi, postopek in oblika vključevanja delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v procesu sprejemanja odločitev o osnovnih življenjskih pogojih in pogojih dela. V Sloveniji smo sindikati uspeli, da so mnoge delovne organizacije takšna določila že vnesle v statute. Te izkušnje nam lahko služijo tudi za iskanje rešitev, kako urediti to vprašanje na boljši osnovi tako v statutih kot tudi v republiški ustavi. Toda natančno opredelitev bo mogoče izoblikovati šele v nadaljnjih razpravah, ki bodo sestavni del razprav o drugem delu ustavnih sprememb.
Kakšne misli imamo o samoprispevku učenci
Novica o izgradnji nove šole je bila za nas, otroke, zelo razveseljiva. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev so se odločili za najhitrejšo rešitev tega problema, za samoprispevek.
O samoprispevku so se mnogim porodile različne misli. Tudi jaz se ob tem zamislim. V mislih si obnovim današnje življenje v šoli, ki se mi zaradi tolikega števila otrok zdi zelo, zelo majhna. Mno-
gi, ki prvič stopijo v šolo, ne pričakujejo od nje samo znanja, ampak tudi veselje, razvedrilo, ki se ga naužijejo med odmori, ko pokažejo svojo otroško razigranost. Toda iz dneva v dan ta razigranost upada in večina že začne premišljevati o težavah življenja in v šoli se počutijo, kakor da bi z vseh strani nanje pritiskale stene. Toda spoznajo, da se stene niso prav nič premaknile, ampak
Volilna konferenca sindikata-volitv e člana republiškega odbora
Občinski sindikalni svet Hrastnika je v mesecu novembru sklical volilno konferenco sindikata, na kateri so bile volitve za dele- ■ gate za III. kongres republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, ki se bo vršil
7.	in 8. decembra v Kranju.
V uvodnih besedah je tajnica republiškega odbora tovarišica Lotričeva nakazala nekatera programska načela in usmeritve sindikata delavcév industrije in rudarstva Slovenije. Iste usmeritve bo kongres na svojem zasedanju sprejel kot izhodiščne naloge za nadaljnje delo. Kongres bo tudi sprejel statut. Vsi delegati in sindikalne podružnice bodo sprejeli predosnutek, ki ga je že obravnaval republiški odbor. Tako bo imel vsak možnost, da poda svoje predloge za dopolnitev programske usmeritve in statuta.
Razprava je bila izredno konkretna. Člani sindikata so postavili zahteve, da mora kongres načeti poleg vseh ostalih nalog tudi vprašanje standarda za člane sindikata. Postavlja se vprašanje, do kdaj bodo sindikati tolerirali iz dneva v dan večanje cen. Pri tem so ogrožene družine, nastajajo socialni problemi. To je ena od bistvenih nalog sindikalnega kon-
gresa. Kot drugo vprašanje se postavlja problem obračunov bolniškega staleža članov posameznih kolektivov. To vprašanje postavlja delegat Rudnika Hrastnik. Potrebno bo, da sindikati u-spejo, da se bolniška obračuna s povprečkom zadnjih treh mesecev in ne zadnjega leta kot je do sedaj. Delegati, ki bodo izvoljeni za kongres, naj ta problem v razpravi iznesejo.
Po zelo obširni razpravi o samoupravnih sporazumih je volilna konferennca izvolila tri delegate za III. kongres, in to iz Steklarne, Rudnika in Kemične tovarne po enega. Volilna konferenca je ponovno izvolila za člana republiškega odbora tovariša Savič Mo-mira. Postavila je tudi tričlansko komisijo v sestavi: Podkoritnik Miha, Sušin Viktor in Žibret Albin, da po pooblastilu volilne konference pregledajo statut in programske usmeritve. Vse morebitne predloge naj posredujejo republiškemu odboru in delegatom kongresa za nadaljnjo razpravo.
Volilna konferenca je bila seznanjena tudi s predlogom razpisa samoprispevka za šolo in bazen v Hrastniku. Navzoči niso imeli bistvenih pripomb na predlog.	r. r.
ZSS - Republiški svet
(Nadaljevanje s 6. strani) pri delu. Soglašal je tudi z opozorili, da je treba podvreči predlog o uvedbi tako imenovanih splošnih zakonov ponovni kritični presoji.
8.
Republiški svet ZSS se pridružuje pomislekom, izrečenim v javni razpravi in še posebej poudarjenim na seji republiškega sveta ZSS, da bi bilo potrebno znova premisliti primernost XLV. ustavnega dopolnila, ki uvaja predsedstvo skupščine kot poseben organ. Zdajšnja opredelitev ni zadovoljiva in bi bilo treba sproženo zamisel bolj nedvoumno izoblikovati. Najbolje pa bi bilo počakati s predvideno spremembo in jo obravnavati v sklopu sprememb skupščinskega sistema, kar sodi v drugi del ustavnih sprememb. V drugi del ustavnih sprememb sodi tudi predlog, da bi zbor delegatov občin institucionalizirali kot redni skupščinski zbor.
9.
Republiški svet ZSS je poudaril tudi potrebo po jasnejši oprede-
litvi načel osebne in kolektivne odgovornosti v ustavi SRS. S. tem v zvezi je zavzel stališče, da bi v ustatfi SRS morali jasneje opredeliti tudi odgovornost Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze sindikatov ter jim s tem omogočiti u-streznejši vpliv na naš družbeni razvoj. Ob tem je bil sprejet tudi predlog, naj bi bila sindikatom v ustavi med drugim zagotovljena pobuda postopka pred ustavnim sodiščem glede varovanja samoupravnih pravic delavcev in temeljnih organizacij združenega dela. Seveda pa bi bilo treba vlogo sindikatov, tako na splošno kot ob posameznih primerih, v ustavi natančneje opredeliti, kar pa bi bilo mogoče šele v drugem delu ustavnih sprememb. Republiški svet ZSS poudarja, da bi bilo treba sočasno urediti to vprašanje tako za Zvezo komunistov, Socialistično zvezo delovnega ljudstva kot za sindikate in to celovito in ne le za-ad hoc primer, kot je to predvideno sedaj za SZDL v XLI. dopolnilu k ustavi SR Slovenije.
da je le število otrok naraslo. Podobno se dogaja tudi z menoj. Ze dolgo vem, kako tesni so šolski prostori. To se kaže predvsem v odmorih na hodniku, kjer je taka gneča, da se komaj prerineš skoznjo. Poleg tega pa vlada velik trušč, posebno takrat, ko izmenjamo kabinete. Ves ta nered pa se meša še s slabo prezračenimi in neurejenimi prostori. Tak položaj pa iz dneva v dan postaja ne-znosnejši. In če se bo to nadaljevalo še dolgo, bi bil to po mojem mnenju najhujši udarec za vso šolo, kajti vse te slabe strani zelo negativno vplivajo tako na umsko kakor tudi telesno razpoloženje učencev. Mnogim še ves preostali čas, ki ga preživijo doma, neusmiljeno brni po glavi in če se to vsak dana nadaljuje, potem pa vsakdo ve, kaj temu sledi. Negativna stran šole je tudi ta, da vse bolj primanjkuje delovnih pripomočkov, ki pa so seveda nujno potrebni.
Srca nas vseh učencev, pa naj si bodo to najmlajših ali pa starejših se ob pogledu na vso to tesnobo skrčijo in nekaj neznanega nam vpije iz globine ter hrepeni po svobodi. Srce je kakor plamen, ki ga je zanetila majhna nevidna iskrica. V tem plamenu je nešteto želja, ki jih ima vsak otrok. Toda nekatere želje so večje od drugih. Današnja največja želja vseh nas je želja po novi šoli, ki bi zadostovala vsem po-
trebam in željam učencev. Posebno si to želijo najmlajši, ker se le-ti že kmalu zavedajo posledic, ki bi jih povzročil neuspeh referenduma o samoprispevku in vedo, da jim bo s tem onemogočeno nemoteno in uspešno šolanje. Ob misli na neuspeh mi srce zakrijejo črni oblaki. V mislih nenadoma zagledam trdosrčne ljudi, ki odločno nastopajo proti samoprispevku. Ali se ti ljudje zavedajo, da s svojim ravnanjem lahko škodijo prav svojim otrokom in prav njim porušijo sanje, zgrajene s tolikim upanjem, namesto da bi jim jih pomagali graditi in uresničevati? Upam, da se tega zavedajo. Zato imam skoraj trdno vero v sodelovanje vseh delovnih ljudi s količkaj čuta odgovornosti. Ob tem pomisleku pa me zapustijo vsi tesni občutki in srce mi vzradosti. Če bi se ta želja, to upanje uresničilo, bi to pomenilo konec vseh otroških težav, ki pa včasih le niso tako majhne, kakor mislijo odrasli. Veselo bi se sprehajali po novi šoli in bili v mislih hvaležni tistim, zaradi katerih bi imeli lepše učne uspehe. Zelo bi bili ponosni na šolo in krasili bi jo z uspehi pri učenju.
Z velikim upanjem čakamo na rezultat samoprispevka in pričakujemo velik uspeh, ker smo prepričani v pomoč starejših.
Učenka 8. b razreda
Udovč Slavi
Razgovor o samoprispevku v občini Hrastnik
Mnogi življenjski prostori so zaradi velikega naraščanja prebivalstva pretesni. Tak položaj ima tudi naša šola. Zaradi primanjkovanja denarnih sredstev je bila Skupščina občine Hrastnik prisiljena razpisati referendum o samoprispevku. V posebni brošuri-fci, ki je obiskala vsako hišo, je natančno opisan položaj naše šole. Vsakemu so se ob branju te bro-šurice porodile različne misli. Odločila sem se, da kot članica literarno novinarskega krožka povprašam nekaj občanov, kakšno mnenje imajo o samoprispevku.
Ravnatelj šole NHR Hrastnik Valter Moljk:
Mislim, da je samoprispevek nujno potreben, ker druge rešitve ni. V primeru neuspeha bi za deset let zaostali za drugimi revirskimi občinami, ki to nalogo u-spešno opravljajo. Neuspeh bi povzročil ogromno škodo, kajti s tem bi bil onemogočen nadaljnji učni razvoj vseh učencev. Šola pa daje vsem enako startno osnovo, to pa lahko nudi samo šola, ki ima vse potrebne pripomočke za uspešni pouk in dovolj učilnic. Novo zgrajena šola bo imela dvanajst novih, moderno opremljenih učilnic in vse potrebne učne pripomočke. Preostali čas pa bi potabili za razne športne dejavnosti. Zgradili bodo tudi kopališče v obsegu 25 X 12,5 m. To kopališče bo lahko zaprto, kar bo omogočilo veselje kopalcem tudi v zimskem času. Upam, da bo ta referendum uspel.
Učiteljica slovenskega jezika Jožica Matoz:
Zdi se mi, da je to pozitivno, ker samo na ta način lahko rešimo ta problem. Občanom je treba te načrte podrobno opisati, da se bodo lažje odločili za samoprispevek. Mislim, da ima vsak toliko zavesti, da se temu ne bo odrekel. Pričakovati pa moramo tudi negodovanja, ker marsikdo težko seže v žep po denar.
Upam, da bo ta referendum u-spel. Vsekakor pa sem za samoprispevek.
Učenec 8. b razreda Jože Drame:
Mislim, da je nova šola potrebna. Drugje že imajo nove šole ali vsaj delno uresničujejo načrte, zato upam, da se bo ta želja izpolnila.
Učenka 8. a razreda Majda Poglajen :
Po mojem mnenju je samoprispevek zelo potreben, kajti le tako bi lahko korakali vzporedno z drugimi šolami. Mislim, da se bodo naše želje uresničile.
Tudi jaz se pridružujem tem mislim, čeprav takrat ne bom več hodila v šolo, želim pa, da bi se naši mlajši bratci in sestrice dobro počutili v nji in bili ponosni na tiste, ki so jim s samoprispevkom omogočili uspešno šolanje.
Učenka Joži Brinovec
8.	b razred
Iz dela odbora za
Kot kaže se je z mesecem novembrom končala sezona za športe na prostem. Tako je menil tudi naš odbor za športno rekreacijo, ki je za zaključek sezone, kot smo omenili že v prejšnji številki, organiziral dvoboj z ekipami »Neve« iz Zagreba.
Še pred tem, ito je konec oktobra, pa so se naši kegljači pomerili v povratnem dvoboju z ekipo Kopitarne iz Sevnice. Naši so bili prepričljivo boljši in zmagali 557:425. V naši ekipi so nastopili: Drame, Šumi, Gnjidič, Šti-her I., Trinkar V., Knez Jože in Delpin.
Predsednik rekreacijskega odbora tov. Premec pozdravlja goste iz »Neve«
STEKLARNA : NEVA ZAGREB
V prejšnji številki našega glasila smo omenili možnost povratnega dvoboja z ekipo Neve iz Zagreba že meseca novembra. Tako je tudi bilo, le da se je dvoboj odvijal 13. 11., in ne kot smo predvidevali 6. 11. Sicer pa smo imeli res srečo, kajti to je bila verjetno zadnja sobota, ki je bila primerna za take vrste dvoboja kot je bil naš z Nevo. Z ekipami Neve smo se pomerili kar v petih disciplinah. V kegljanju, šahu, namiznem tenisu in malem nogometu, disciplinah, ki so bile zastopane na dvoboju v Zagrebu in ki se je končal neodločeno, smo se za revanš v Hrastniku pripravili bolj temeljito in tudi uspeh ni izostal. Naše dope so bile prepričljivo boljše in končni rezultat 4:1 v našo korist ni nikakršna slučajnost. No, pa si poglejmo rezultate bolj pobliže.
Streljanje z zračno puško
Steklarna : Neva 929:698 Tekma se je odvijala na strelišču pri Logarju. Naši so bili mnogo boljši in temu primeren je tudi rezultat. Našo ekipo so sestavljali in dosegli naslednje rezultate:
Pufler Edi 242 krogov od 300 možnih Majdič Branko 237 krogov od 300 možnih Tutner Samo 231 krogov od 300 možnih Brglez Vinko 219 krogov od 300 možnih
Strelci iz »Neve« in steklarne po tekmovanju
Šah
Steklarna : Neva 0:4
Šahovski dvoboj se je odvijal v zgornjih prostorih gostišča Logar. Gostje so bili dosti boljši od naših šahistov, tako da je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Naši so se trudili, kolikor se je dalo, toda proti ekipi, kjer so nastopili kar trije prvokategorniki in eden drugokategomik, se kaj več res ni dalo storiti.
športno rekreacijo
Sušin : Štoler	0:1
Razpotnik : Hodniikovič 0:1 Zalokar : Gajzer	0:1
čičič : Žabarevič	0:1
Šahisti iz »Neve« so popolnoma nadigrali naše šahiste
Namizni ternis
Steklarna : Neva 5:0
Naša ekipa, ki je po povratku Zalaznika Bogdana iz JLA še močnejša kot prej, je gladko premagala borbene goste. Naši so igrali zanesljivo in niso nasprotnikom prepustili niti enega seta. Posamezni izidi:
Šegota	: Bočko	0:2
Kuhta :	Šoba	0:2
Soban :	Zalaznik	0:2
Kuhta :	Bočko	0:2
Segata	: Zalaznik	0:2
, Dvoboj je bil v prostorih sindikalne dvorane Kemične tovarne.
Zalaznik, namizni tenis, zelo dobro
Kegljanje
Steklarna : Neva 2442:2157 Ekipi sta se pomerili na kegljišču za Savo, in sicer v disciplini 6x100 lučajev. Naši, ki kljub temu, da niso nastopili v najmočnejši postavi, z lahkoto premagali dokaj šibkega nasprotnika. Dosegli so naslednje rezultate:
Delpin Edvard Pokraj ac Doko Kavzar Peter Kolšek Anton Rodošek Franc Pokraj ac Milorad
397 podrtih kegljev 439 podrtih kegljev 426 podrtih kegljev 408 podrtih kegljev 365 podrtih kegljev 436 podrtih kegljev
Kolšek Anton upanje da bo zadetek dober
Mali nogomet
Steklarna : Neva 9:5
V malem nogometu se je tekmovalo na rokometnem igrašču za Savo. Naši fantje so se zagrizli in hoteli dokazati, da je bil naš tesen poraz v Zagrebu bolj plod pristranskega sojenja kot pa boljše igre nasprotnika, čeprav jim priznavamo njihovo boljše tehnično znanje. Toda v nogometu ni samo tehnika dovolj za zmago.
Za našo ekipo so nastopili: Grum I., Pufler
I.,	Stoipinšek, Trinkar Vili, Hudi, Sivec, Prašnikar, Ocepek in Lipar.
Gole so dosegli: Trinkar Vili 5, Sivec 2, Sto-pinšek 1 in Lipar 1.
Tekma je bila res lepa; hitra, ostra in na precej visoki tehnični ravni. V naši ekipi so igrali vsi zelo dobro, vendar sem mnenja, da je treba posebno pohvaliti Grum Ivana v vratih in strelca petih golov Trinkar Vilija, ki je spretno izkoriščal napake gostujoče Obrambe. Torej se je dvoboj končal s prepričljivo zmago naših športnikov.
Udeleženci malega nogometa. Golov je bilo veliko
Na kosilu, ki je bilo v motelu na Marnem, so predstavniki podjetij še enkrat izmenjali besede zahvalnosti, da je do tega dvoboja sploh prišlo in poudarili, naj bodo ti dvoboji odslej tradicionalni vsako leto, in tako je tudi prav. Mislim, da so takšna srečanja z našim zelo dobrim poslovnim partnerjem samo še korak bliže k našemu še bolj plodnemu in uspešnemu sodelovanju.
Premec Jože
Hrastniški ligaši vse slabši
Zaključeno je tekmovanje hrastniških li-gašev v jesenskem delu tekmovalne sezone 1971-72. Letošnjo 'jesen že takoj v uvodu lahko ocenimo kot eno izmed najslabših v zadnjih letih. Takšno ugotovitev jasno potrjujejo uvrstitve na prvenstvenih lestvicah. Pri tem bi veljalo omeniti tudi dejstvo, da je bil šport v Hrastniku uspešnejši ravno v tistih letih, ko je resnično primanjkovalo finančnih sredstev, da pa v zadnjih dveh letih, ko imajo klubi sicer dovolj denarja, vsa dejavnost in kvaliteta upadata. Poleg tega pa je tudi res, da nekateri klubi sploh nimajo vodstva, ali pa je to vodstvo res zapisano samo na papirju in se za športnika zavzemajo le posamezniki, ki največkrat opravljajo le nekatere operativne naloge. Če gledamo kadrovsko zasedbo z aspekta nekaterih slovenskih klubov, lahko ugotovimo, da so v vodstvih teh klubov tudi ljudje, člani ZK, ki v okviru določene občine ali podjetja nekaj predstavljajo, oziroma imajo določeno avtoriteto, česar v Hrastniku ni. Kot tretji faktor pa je vsekakor tudi slaba strokovna kadrovska zasedba. Pri nekaterih klubih so trenerji samo zato, da bi določeno panogo obdržali, da ne bi povsem zamrla, pa čeprav ni pričakovati boljših uspehov. Vse tri faktorje in še morda kaj drugega bo potrebno upoštevati, določene stvari ukreniti, kajti vodstvo Občinske zveze za telesno vzgojo, kakor tudi razna politična prepričevanja ne bodo mogli roditi željenih rezultatov in uspehov sami. Postavlja se vprašanje, če je to pravilno?
(Nadaljevanje na 9. strani)
Hrastniški ligaši vse slabši
ROKOMETAŠICE — PLAN IZPOLNJEN
Rokometašice »Steklarja«, ki so letos peto leto nastopale v republiški ligi, so 'izpolnile svoj program. Zavzele so 5. mesto, kar je zadovoljivo glede na trenutno kadrovsko zasedbo in glede na to, da so maja 1970 ostale brez trenerja Dornika; le-ta se je konec oktobra letos že vrnil iz JLA. Trener Dornik je že prevzel treniranje prve ekipe, poleg tega pa bo vodil v šoli na Rudniku rokometni krožek za pionirke, kar naj bi bila osnova za pomlajevanje, oziroma za regeneracijo kadrov. Obenem pa bo pomožni trener Mravljak na Dolu vodil enako pionirke, ki bodo verjetno že naslednjo sezono nastopale v ljubljanski conski ligi kot Steklar B. Takšni so načrti, ali del njih.
Rokometašice med tekmo
Povrnimo se ponovno k doseženim uspehom rokometašic v letošnjem jesenskem delu prvenstva.
Rezultati :
Polet : Steklar 7 : 12 Steklar : Gorenje 12 : 7 Brežice : Steklar 15 : 9 Steklar : Branik 12 :14 Idrija : Steklar 6 :16 Steklar : Borec 14 :10 Olimpija : Steklar 18 :13 Slovan : Steklar 12 : 9 Steklar : Piran 21 : 8
Tabela :
L	Branik	9	8	1	0	146: 72	17
2.	Brežice	9	6	2	1	130: 86	14
3.	Olimpija	9	7	0	2	144:106	14
4.	Slovan	9	6	I	2	135: 94	13
5.	STEKLAR	9	5	0	4	118: 97	10
6.	Borec	9	3	0	6	129:134	6
7.	Gorenje	9	3	0	6	92:115	6
8.	Piran	9	2	1	6	50:110	5
9.	Idrija	9	1	1	7	76:163	3
10.	Polet	9	1	0	8	77:122	2
Gole za »Steklar« so dosegle: Bratuša Nevenka 54, Jelčič Lili 18, Vretič Alma 13, Dornik Majda 13, Mlinarič Marjanca 9, Naroglav Jolanda 5, Sekili Marjana 5 in Bajda Vikica 1.
Bratuša Nevenka je s 54 doseženimi goli prva strelka republiške lige.
V	pokalnem tekmovanju za »Pokal mladosti SRS« pa se je ekipa »Steklarja« uvrstila v finale in pred tem dosegla naslednje rezultate: Usnjar : Steklar 5 :17, Steklar : Alples 16 : 14 in Olimpija : Steklar 12 :15.
Za ekipo »Steklarja« so v jesenskem delu prvenstva v republiški ligi nastopale naslednje igralke: Krajnc Lidija, Dujič Mojca, Bratuša Nevenka, Bratuša Slavica, Dornik Majda, Vretič Alma, Mlinarič Marjanca, Sekili Marjana, Jelčič Lili, Poljšak Irena, Naroglav Jolanda in Bajda Vikica.
V	spomladanskem delu prvenstva tehnično vodstvo pričakuje boljše rezultate.
In še nekaj novic:
• Mlada ekipa je tudi v letu 1971 osvojila naslov republiškega mladinskega prvaka, vendar se ne bo udeležila državnega klubskega mladinskega prvenstva, ki bo od 2. do 4. fe-
bruarja 1972 verjetno v Beogradu, ker klub nima sredstev.
•	Za tekmovanje v zimski. ligi je vodstvo kluba letos prijavilo kar dve ekipi. »A« ekipa bo nastopala v konkurenci republiških ligašev, »B« ekipa pa v konkurenci slabših ekip. Vodstvo kluba se je odločilo za prijavo druge ekipe predvsem zato, ker meni, da je mladim igralkam potrebno čim več tekem, da bodo lahko popolnile nekatera izpraznjena mesta v prvi ekipi.
•	Po 10-dnevni pavzi po končanem prvenstvu članice prve ekipe že dvakrat tedensko trenirajo v telovadnici na Rudniku, z načrtnimi treningi pa so pričele tudi pionirke, ki bodo enako trenirale dvakrat tedensko.
•	V mesecu decembru bo verjetno prva ekipa odpotovala za 1 dan v Avstrijo v Gradec, kjer se bo tam pomerila s tamkajšnjo ekipo, avstrijske rokometašice pa bodo prišle v Hrastnik spomladi.
•	Finale Pokala mladosti SRS bo po nepotrjenih podatkih okrog 1. maja 1972 verjetno v Hrastniku. Tu se bosta odigrali obe tekmi. V ženski konkurenci finalista Steklar in Branik, v moški konkurenci pa drugoligaš Celje in republiški ligaš Rudar iz Trbovelj.
•	Letna skupščina kluba bo v mesecu decembru.
ROKOMETAŠI — SLABO
Rokometaši RK »Hrastnika« so v letošnjem jesenskem delu prvenstvene sezone 1971-1972 zavzeli najslabše mesto v nekaj zadnjih letih. Vzroki so več ali manj jasni. Več let nazaj ni nihče delal načrtno z mladimi, nekaj starejših igralcev je prenehalo igrati, nekateri so prišli v konflikt s trenerjem in se je nekajkrat tako zgodilo, da so na gostovanja odpotovali v izredno slabi postavi. Trener Šparenblek je prišel v Hrastnik sicer s precejšnjimi ambicijami, katere pa ni mogel izpolniti, ker njegova strokovnost več ne zadostuje napredku rokometa, poleg tega pa je imel z igralci dokaj čudne odnose. Da je temu tako, potrjuje že samo dejstvo, da so prav v zadnjih kolih, ko on ni nastopal kot igralec, dosegli nekaj zmag in si tako zagotovili med 12 ekipami 9. mesto. V tem klubu bo moralo priti do nekaterih temeljitih sprememb, potem pa bomo lahko pričakovali, da se bodo tudi hrastniški rokometaši končno uvrstili v republiško ligo.
Kljub temu, da sta sodnika na tekmi Hrastnik : Mokerc slabo sodila, to še ni opravičilo za tiste gledalce, še manj pa za igralce, da so fizično napadli sodnike te tekme. Posledice so bile pričakovane. Tekmovalna komisija je enega igralca kaznovala s prepovedjo nastopanja za 1 leto, 1 igralec je bil kaznovan pogojno, igrišče pa so zaprli za 6 prvenstvenih in pokalnih tekem.
Prvenstvene tekme so tako morali rokometaši igrati v Trbovljah in so kazen že odslužili, tako da bodo v prvem kolu spomladi že nastopali na domačem igrišču. Kazen naj bo opomin vsem tistim, ki so izgred povzročili, da so s tem škodovali sami sebi, ker niso mogli gledati prvenstvenih tekem v Hrastniku, obenem pa so avtomatično tako še kaznovali igralce Hrastnika, ki so morali dejansko vse prvenstvene tekme letošnje jeseni odigrati na tujem. Izmed vseh velja javno pohvaliti vratarja Potuška, ki je zaradi prezavzetosti na delu zelo malo treniral, vendar je branil več kot odlično, tako da je večkrat sam reševal tekme. Bil je na vseh tekmah, je odličen soigralec in tovariš, kakršnih manjka v tem klubu.
Lestvica:
1.	Mokerc	11	9	0	2	180:149	18
2.	Tržič	11	8	1	2	173:140	17
3.	Kamnik	11	7	2	2	229:172	16
4.	Olimpija	11	6	3	2	238:216	15
5.	Duplje	11	5	2	4	189:171	12
6.	Zagorje	Tl	6	0	5	183:172	12
7.	Križe	ll	5	2	4	179:175	12
8.	Slovan B	li	3	2	6	174:165	8
9.	Hrastnik	ll	3	1	7	149:169	7
10.	Alples	11	3	1	7	158:196	7
11.	Cosmos	U	2	0	9	183:232	4
12.	Šmarje	11	2	0	9	213:290	4
Če bodo rokometaši resneje vadili in odpravili nekaj napak ter uredili medsebojne odnose, potem lahko pričakujemo, da se bodo ob koncu prvenstva uvrstili v gornji del tabele.
NOGOMETAŠI — SINDIKALNE TEKME
Nogometaši NK »Hrastnika« so ljubitelje nogometa v Hrastniku v letošnji jeseni popolnoma razočarali. Njihove igre so bile izredno slabe, ki so jih večkrat opravičevali s športno nesrečo. Moštvo ni tako slabo, manjka pa jim predvsem borbenosti. Nekateri forumi — če je potrebno dokumentirati, bomo to v naslednji številki tudi storili — so hoteli na umeten način obdržati nogomet v tej ligi, oziroma zagotoviti njegovo eksistenco. Kakor kažejo rezultati, so se hudo ušteli, saj ni moč z denarjem doseči željenih rezultatov, če ni borbenosti in drugih osnovnih pogojev (od osnovnih pogojev so izvzeta finančna sredstva). Verjetno pa tudi ni fer nasproti drugim hrastniškim športnikom, ki so s srcem igrali in dosegli pomembne rezultate, da so nekateri plačani, nekaterim pa se malodane že očita skromna malica po tekmi. Tudi za nogometaše še ni vse izgubljeno, rešitev iz te neugodne situacije pa prepuščamo njim samim, njihovemu vodstvu, njihovi borbenosti.
Lestvica :
1.	Litija	11	8	2	1	26: 8	18
2.	Vozila	11	6	4	1	16: 7	16
3.	Triglav	11	6	3	2	33:11	15
4.	Primorje	11	6	3	2	16: 9	15
5.	Tolmin	11	4	3	4	21:17	11
6.	Zagorje	11	4	3	4	12:22	11
7.	Piran	11	4	2	5	22:22	10
8.	Jesenice	11	3	4	4	20:22	10
9.	Usnjar	11	2	5	4	13:19	9
10.	Adria	11	3	2	6	16:20	8
11.	LTH	11	2	1	8	7:24	5
12.	Hrastnik	(- 2) 11	2	0	9	12:33	2
Glede na to, da ekipa NK Hrastnika ni potovala na prvenstveno tekmo v Miren k NK Adriji, je tekmo tekmovalna komisija registrirala s 3 : 0 v korist Adrije, NK Hrastnik pa so kaznovali z odvzemom dveh točk, zato imajo kljub dvema zmagama samo 2 točki.
To naj bi bil povzetek o našem hrastni-škem ligaškem športu, o podrobnostih in novicah v zimskih mesecih pa vas bomo še obveščali.
Nogometaši NK »Hrastnik« arhivski posnetek
Načrtno delo z mladimi
Tudi v letošnjem letu je vodstvo ŽRK »Steklar« organiziralo skupaj z učitelji za telesno kulturo Osnovne šole »Heroja Rajka« Hrastnik šolsko prvenstvo za pionirke v rokometu.
Nastopilo je 107 deklet, učenk 5. do 8. razreda. Odigranih je bilo skupaj 17 tekem. Med
5.	razredi je zmagala reprezentanca 5. c razreda, med šestimi reprezentanca 6. c razreda, med sedmimi reprezentanca 7. d razreda in med osmimi ekipa 8. d razreda.
Končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. 7. d razred, 2. 5. c razred, 3. 8. d razred in 4. 6. c razred.
Strelke golov — 6 golov: Plahuta Ingrid, 5 golov: Avbelj Marinka, 4 gole: Šuljagič Branka, Kunstič itd.
(Nadaljevanje na 12. strani)
Slovo od članov kolektiva, ki gre
že peto leto se tovariško poslavljamo od naših članov kolektiva, ki gredo v zasluženi pokoj. Pač najlepši in najbolj primeren dan za to je — dan rojstva naše republike, 29. november.
V prav prijetnem vzdušju se je zbrala večina povabljenih članov kolektiva, 'ki gredo v pokoj, predstavniki družbenojpotatičnih organizacij, organov delavskega u-pravljanja in vodstva podjetja. V letošnjem letu je ali pa bo še šlo v zasluženi pokoj 21 članov kolektiva.
Uvodne besede je spregovoril tovariš Viktor Sušin, vodja kad-
rovsko-p ravne službe. Direktor tovariš Klanšek Jože je v strnjenih besedah spregovoril o razvoju 'in napredku podjetja, v katerega so tudi vsi, ki se danes poslavljajo od podjetja, vložili svoj trud, zdravje in znanje. Razvoj podjetja je v tem obdobju nudil delo in kruh vsem članom kolektiva, za naprej pa bo moral kolektiv stremeti za tem, da se u-stvarijo sredstva, s katerimi bo zajamčeno nadaljnje življenje upokojencev.
Na zaključku je tovariš Klanšek poudaril, da s tem dnem, ko gremo v zasluženi pokoj, ni to zadnji dan, ko imamo stike s
kolektivom. Tudi za naprej bo kolektiv držal zvezo z vsemi svojimi upokojenci, iskal pri njih nasvete, v kolikor bo to potrebno za nadaljnji razvoj kolektiva. V letošnjem letu so šli v zasluženi pokoj naslednji člani kolektiva, nekateri bodo še delali do konca leta.
V kolektivu Steklarne imajo število delovnih let: Dušak Zlatka 33 let; Vozelj Danijela 33 let; Vidmajer Ferdo 35 let; Strgar-šek Bruno 35 let; Košler Robert 37 let; Klanšek Jože 39 let; Štr-bucelj Slavko 39 let; Podlunšek Adi 41 let; Kunič Nada 17 let; Pavlič Milka 19 let; Jerič Vidko
do v pokoj
21 let; Drenik Julijana 31 let; 'Povhe Marija 22 let; Zagorc Štefan 32 let; Brglez Rihard 33 let; Žlindra Oto 42 let; Pirc Marija 15 let; Kandolf Angela 16 let; Hribšek Vinko 16 let; Žučko Marija 11 let; Rajič Angela 16 let.
Vsem navzočim so se zahvalili za njihovo delo in prizadevnost v kolektivu: predstavnik delavskega sveta tovariš Vili Petrič, predsednik sindikata tovariš Adolf Haberl, sekretar sekretariata ZK tovariš Zvone Kdlšek in vodje organizacij združenega dela.
r. r.
Razpoloženje naših upokojenk na zakuski je bilo veselo
Težko je, ko se po tolikih letih dela poslavljaš
Začetna resnost je hitro minila
Nove upokojence v letu 1971 je pozdravil glavni direktor
Robert, Nande in Oto pozorno poslušajo besede direktorja
Veliko lepih pa tudi grenkih uric smo preživeli — vseeno je bilo lepo
Invalidsko
V mesecu oktobru 1971 je bila invalidsko upokojena tovarišica POVHE MARIJA, delavka v kontroli Steklarne Hrastnik kot pre-gledalka.
Tovarišica Marija se je zaposlila v Steklarni že leta 1933 ter je dol-
upokojena
ga leta delala v notranjem obratu, najprej kot odnašalka, pozneje kot natikalka na stiskalnici in izpihalka na Kiko stroju. Vsi starejši delavci jo poznajo in se je spominjajo še iz teh časov kot dobro in vestno delavko. Ko sem se pogovarjal z njo je izjavila, da je imela dosti doživljajev v podjetju.
»Prijeti sem morala za vsako delo in kot ženska storiti ravno toliko kot moški. Prav posebno se spominjam kako mučno je bilo včasih pri pakiranju. Vse izdelke smo morale vezati v slamo, kar sigurno ni najbolj prijetno delo. Vendar se nisem ustrašila nobenega dela v mojih 22 letih službe v našem podjetju.
Po vojni sem morala ostati nekaj let doma, saj sem imela majhne otroke, ki sem jih morala negovati. Primorana sem pa bila, da se spet zaposlim in to v letu 1959, ponovno kot vezalka. Zaradi slabega zdravja in večkratnih operacij sem postala pregledalka stekla v kontroli. Kljub volji in želji, da bi še delala, tega nisem zmogla več, ker mi je moje zdrav-
Spoštovani urednik!
Ponovno se vam oglašam, toda tokrat iz Ptuja, kjer sem v .pre-komandi. Prejmite vsi skupaj lepe pozdrave, posebno pa še delavnica Blaznika Alojza.
Vojak
JAMŠEK FRANCI V. P. 5276 62250 PTUJ
Zdravo Franci!
Hvala za prelepo razglednico Ptuja, kakor tudi za pozdrave. Obljubljam, da ti bom časopis redno pošiljal. Pozdravlja te
urednik.
Tovariš urednik!
Javljam se vam iz Leskovca, kjer sem na odsluženju vojaškega roka. Vsem vam pošiljam mnogo lepih pozdravov in vas obenem prosim za tovarniški časopis.
Vojak
DRAKSLER ALOJZ V. P. 6041/6 16002 LESKOVAC
Zdravo Lojze!
Sprejel sem tvojo razglednico in pozdrave, za katere se ti zahvaljujem. Časopis ti bom redno pošiljal. Pozdravlja te
urednik.
j ina velika želja je, da nama pošiljate časopis Steklar, če je to mogoče, da bi bila tudi v bodoče vsaj delno seznanjena z dogodki v kolektivu.
Drago Draksler in Pogačnik Milenko V. P. 9185/4 32002 ČAČAK
Zdravo fanta!
Prisrčna hvala za pozdrave in razglednico. Željeni časopis bosta redno prejemala. Upam, da bodo vajini sodelavci opazili vajin prispevek in se kaj oglasili.
Pozdravlja vaju urednik.
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz Kraljeva in lepo prosim, če bi mi pošiljali časopis »Steklar«. Tu sem na obuki za šoferja in se imam dobro. Zaželel sem isd naš list »Steklar«, da bom v njem izvedel, kaj je novega v kolektivu.
Pošiljam mnogo lepih pozdravov vsem sodelavcem, posebno pa sodelavcem ključavničarske delavnice z mojstrom tovarišem Hudijem ter jim želim veliko u-speha pri delu,
Za enkrat prejmite lepe pozdrave iz Kraljeva!
Vojak Matešič Draso V. P. 4945/12 B 36002 KRALJEVO
Spoštovani urednik!
Tudi v čačku, 700 km daleč od Hrastnika, sva se spomnila svojega nekdanjega delovnega kolektiva, kateremu želiva čim večji delovni uspeh. Milenko predvsem pozdravlja brigado Savkovič, Drago pa kolektiv brusilnice. Na-
Zdravo Drago!
Zahvaljujem se ti za pismo in razglednico in ti zagotavljam, da boš časopis »Steklar« redno prejemal na naslov, ki si ga poslal.
Prejmi lepe pozdrave od
urednika.
je iz leta v leto pešalo. Postala sem delovni invalid in bila upokojena.«
Vsi, ki smo z njo delali in imeli z njo opravka — predpostavljeni
ali sodelavke — smo jo poznali, dokler je bila pri zdravju, kot vestno delavko. Želimo ji, da bi še mnoga leta uživala svoj zasluženi mir in pokojnino.	r. r.
ODŠEL V POKOJ
ŠTRBUCELJ SLAVKO se je rodil 17. 7. 1915 v Hrastniku kot sin rudarja. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Steklarni Hrastnik kot pomožni delavec. Delal je pri raznih delih v naši tovarni. Kot vesten delavec je počasi tudi napredoval, opravljal je vedno bolj odgovorna dela v zmesarni. Po rekonstrukciji novega dela tovarne in novih talilnih kapacitet je Slavko prevzel delo topilničar-ja stekla, to odgovorno delo je vestno opravljal vse do svoje u-pokojitve 1. 12. 1971. Steklarji na
njegovi izmeni so ga cenili kot delavca in človeka. Usoda mu v življenju ni prizanašala, pred leti je izgubil drago bitje — svojo ženo, ki je nenadoma umrla, tudi ta udarec ga ni strl. Zavedal se je, da mora delati, da bi svoja dva nedoletna otroka preskrbel in u-sposobil za samostojno življenje. Ko Slavko odhaja v zasluženi pokoj, mu želijo njegovi sodelavci, kakor tudi mi še veliko srečnih in zdravih let v krogu svojih dragih.
Uredništvo
ZANIMALO VAS BO!
Prišli v podjetje:
Bajda Anton, nabiralec stekla; Alt Viljem, instrumentarec; Gričar Ivan, odnašalec; Umek Darko, odnašalec; Brekan Rozalija, odnašalka; Peternel Mihael, pobiralec črepinj; Ramšak Franc, nabiralec stekla: Kumlanc Bogdan, krogličar; Premec Vladimir, vzdrževalec v avtomatski proizvodnji; Kreže Terezija, odnašalka; Sihur Ernest, električar; Lapornik Janko, menjalec modelov; Možar Nada, odnašalka; Šoba Viljem, odibijalec stekla; Pasič-njak Štefan, krogličar; Klemen Zoran, strugar; Hudi Viljem, krogličar; Biderman Stanislav, pobiralec črepinj.
Odšli iz podjetja — na lastno željo:
Odšli v JLA:
Majdič Branko, krogličar; Po-krajac Milorad, krogličar; Volaj Boris, ključavničar; Hauptman Rado, ključavničar; Štiher Robert, strugar; Gornik Ladislav, cizeler; Napret Martin, upravi j a-lec avtomata; Lipovšek Janež, brusilec; Gorenc Jože, predstiska-lec; Barič Karlo, krogličar; Kirh-majer Rudolf, ključavničar.
Prirastek v družini:
Pavlič Ivan, cizeler — hčerko; Cvelbar Venčeslav, šofer — sina; Šoba Jože, ročni pihalec — hčerko; šošter Ivan, ročni pihalec — sina; Babič Danijela, skladiščna delavka — hčerko.
Škander Jožefa, odnašalka v avtomat, proizvodnji; Pap Edvard, krogličar; Zalaznik Terezija, kontrolor stekla; Šlenc Albin, ročni pihalec; Jošt Slavica, ser-virka; Gunzek Alojz, nabiralec stekla, Povše Milan, nosač stekla.
Samovoljno zapustila delo:
Keiner Frančiška, odnašalka; Vovk Bogdan, krogličar.
Upokojen
Štrbucelj Ladislav, topilničar.
Poročili so se:
Slonecki Ema, odnašalka — SEMEC; Kožar Milena, evidenti-čar — BRUNČEK.
ZAHVALA
vsem sosedom, prijateljem in znapcem, ki so spremljali našo. drago ženo, mamo in staro mamo	-
CECILIJO KUNŠEK
na njeni zadnji poti in vsem, ki so nam ustno izrazili sožalje.
Iz srca se zahvaljujemo darovalcem številnih vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo kirurgičnemu osebju bolnice Trbovlje za Zdravniško skrb in nego, ki so ji nudili v zadnjih težkih dneh njenega življenja in ji lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se SZDL terena II. in govorniku tovarišu Janežič Alojzu za njegove poslovilne besede.
Istočasno se zahvaljujemo steklarski godbi za žalostinke in pevskemu zboru Svobode II.
Se enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo spremljali na njeni zadnji poti.
Mož Jernej, sinovi in hčerka z družinami
NAGRADNA KRIŽANKA
sestavil: KARLI DREMEL	STRM PADEC REKE	AFRIŠKA DRŽAVA Z glavnim MESTOM BAMAKO	ZAŠČITNA PLAST	KRAJ V BELGIJI	GORA V JULIJCIH	CLAN POSAD KE „APOLLO' tl - DRUGI ČLOVEK NA LUNI	M	BERT SOTLAR	SOBS	RDEČKAST PLANET	HRVAŠKA ILUSTRIRA1 NA REVIJA	TOPOVSKO STRELJANJE	PRVA MOHA MEDANSKA DINASTIJA KALIFOV	M	SLOVENSKA PEVKA ZABAVNE GLASBE (.METKA}	BURJA Z NALIVOM	ITALIJA	SREDINA	TEDNIK ZA MLADE PO SRCUjKI GA IZDAJA PAVLIHA-
cigara							GLAVNO MESTO AFRIŠKE DRŽAVE MALI							EVROPSKA DRŽAVA					
														ANDREJ KURENT					
USTNICNIK (SLOVNIČNO)							BABICA										ERŽIŠNIK NELA		
							ZUNANJA ZARODNA PLAST												
																	GORA V GRČIJI		
SEDANJI SOCIALISTIČNI PREDSEO NIK ČILA								SLOV. PEVKA ZABAVNE GLASBE											
								ZGOD, KRAJ V SVICI											
ČLANICA PIONIRSKE OR GANIZACIJE									SLOV. KULT. DELAVEC (JOŽE)					MAK. POLITIK CRVENK0VSKI					
									ŠOTOR SEVERNOAMERIŠKIH INDIJANCEV					MAJHNE METLE					
M	FRANCOSKI SLIKAR IN GRAFIK	RODILNIK								POKRAJINA V VIETNAMU					BOLGARSKO MOŠKO IME				
		SPORED								ŽENSKA OBLAČILA					PRISTAŠ NEONA- CIZMA				
PISATELJ LEVSTIK					NEKDANJA RIMSKA PROVINCA						MESTO NA JUGU ARAB. POLOTOKA					NADAV, PREDUJEM			
											VIŠAVJE V BELGIJI					RIBNIŠKI VZKLIK			
KEM.ZNAK ZA RENIJ			ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA	SKRAJNI KONEC POLOTOKA	INDIJSKI FILOZOF IN PESNIK	KONČANA IZGRADNJA											GRŠKI BOG LJUBEZNI	STARA JAPONSKA PRESTOLNICA	POLJSKA DENARNA ENOTA
DELEŽ DRUŽABNIKA						IGRALKA KRALJEVA						• V -	LJUBLJANSKI GLASB.TRIO						
													FILM. IGRALKA MELL						
Gl S, POTEZA						NORV. POLAR. RAZISKOVAL. AMUNDSEN						RUDNINA							
						OSEBA IZ BIBLIJE													
TALI SOVA BREZALKOHOLNA PIJAČA				DELTENIŠ-KE IGRE				FILMSKA IGRALKA WEST				OBRA DO VIČ				MAKEDONSKO KOLO			
												STARA POVRŠINSKA MERA							
				GORSKI KOZEL															
NIKOLA TESLA			ZADETEK PRI NOGOMETU				PRIPOVED, ZGODBA, BAJKA	GRŠKA BOGINJA NESREČE	REKA NA JUGU ANGLIJE	VELIKO KOVAŠKO KLADIVO						VOŠČENA TVOR8A V PANJU			
																ETIOPSKI PLEMIČ			
ANTON OCVIRK			BOG ZLA PRI PERZIJCIH							REKA NA PELEPONEZU				ÌV0 ANDRIĆ			ELDA VILER	NIKOLAJ KOPERNIK	KEM.ZNAK ZA TANTAL
			ZENICA							VILI AMERŠEK				IZVRŠNI SVET					
DOLOČITEV MEJA											POMOČNIK ZDRAVNIKU PRI OPERACIJI								
ŠPORTNO OBLAČILO					GRŠKA BOGINJA MODROSTI						PTICA SELILKA								
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada: 30 din;
2.	nagrada: 20 din;
3.	do 7. nagrada: 10 din.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do 20. 12. 1971.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko od 8. 11. smo do določenega roka prejeli 67 rešitev. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo:
1.	nagrada (30 din): MEDVED Karli;
2.	nagrada (20 din): PETAN Marjetka;
3.	do 7. nagrada (po 10 din): RESTAR Ivan, upok., JAZBIN-ŠEK Vera, BOLTIN Ida, ALT Jože, RANZINGER Ivan, upok.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:
srpan, Pisa, psihopat, karboli-nej, rebalans, apostat, fasona, trk, Livornec, odor, atej, proletariat, Kreta, Kuda, Noe, sločnik, platana, trs, meteor, Hotimir, rik, E. V., knap, sosed, kosa, tim, NR, rt, izpit, Natalija, L. A., mit, dan, Nobel, intriga, uteha, ide, I, strateg, Solo, Oleron, ten-cona, pod, fantje.
SKROMNOST
—	Kar zadeva avtomobile, nisem prav nič izbirčen.
—	Jaz tudi ne. Sploh si nisem izbiral, kateri naj me povozi.
MILO ZA DRAGO
—	Kadar greš ti na njivo, ljudje pravijo, da gre pravo strašilo.
—	Veš, Dre j c, zadnjič, ko so se otroci igrali, pa je nekdo zavpil: »Bežite!« In otroci so takoj vrašali: »Ali gre Drejc?«
ČE IŠČETE DOBREGA ZAKONSKEGA MOŽA, POIŠČITE FILATELISTA!
Po mnenju ameriškega psihologa dr. Hachinsona so filatelisti najboljši zakonski možje. Ha-chinson dokazuje to svojo trditev takole: Za zbiranje znamk je potrebno potrpljenje, sta potrebni uvidevnost in strpnost, so potrebni veliki zaslužki... Vse to so lastnosti dobrih zakonskih mož. Za žene filatelistov pa je najbolj tolažilna zavest: čim starejša je kakšna znamka, tembolj
je za filatelista dragocena, zatorej je, verjetno, zanj dragocena tudi stara žena... Zato naj si žene filatelistov zaradi staranja ne delajo sivih las, svetuje Ha-chinson. Psiholog je pri vsem tem spregledal dejstvo, da se filatelisti ne zadovoljujejo z eno samo staro znamko!
VZROK
—	Jaz pa ne bi hotel biti v vaši koži.
—	Zakaj pa ne?
—	Ker bi mi bila premajhna.
Načrtno delo z mladimi
(Nadaljevanje z 9. strani)
V okviru šolskega športnega društva pa dvakrat tedensko trenira dekleta rokometne sekcije OŠ »Heroja Rajka« Hrastnik trener »Steklarja« Dornik, in to: Skupina »A«: Šulgajič Branka, Kralj Stanka, Draksler Janja, Draksler Metka, Ocepek Mojca, Baloh Marjana, Sladič Silva. Skupina »B«: Strniša Sonja, Lipovšek Irena, Beroko Joža, Tuhtar Marjana, Avbelj Marinka, Pevec Karla, Plevnik Ladi, Teršak Marjana. Skupina »C«: Plahuta Ingrid, Potočan Majda, Grbič Duša, Pajer Melita, Lasič Dani, Vujisič Smilja, Pavlič Janja, Volfand Belinda-Jagodič Lea. Skupina »D«: Kosem Jasna, Vidmar Danica, Vrabič Rezi, Pilih Ema, Kolšek Darja, Gašparut Nevenka, Kavšek Iris, Pintar Marjana.
Tako je pričelo s treningi 32 deklet. Prvi treningi so pokazali, da lahko tehnično vodstvo od teh deklet veliko pričakuje, seveda čez nekaj let in če bodo vestno trenirale. Vodstvo se zaveda tudi osipa, obenem pa je izredno težko delati s tako množico v telovadnici. Upajmo na najboljše.
Za uspešen začetek pa gre vsekakor zahvala tudi učiteljema za telesno vzgojo Toplaku in Roj kotu.
Poleg tega pa na osnovni šoli na Dolu pod vodstvom trenerja Mravljaka trenira večja skupina deklet, ki pa imajo že daljši rokometni staž in bodo verjetno že letošnjo zimo nastopale v Hali Tivoli kot »Steklar B«.
V primeru, da bo vodstvo »Steklarja« še nadaljevalo s takšno politiko kadrovanja in vzgoje ob razumevanju ostalih pristojnih forumov, potem lahko pričakujemo nadaljnji kvalitetni in množični razvoj ženskega rokometa v Hrastniku.