VESTNIK
=!'HMmnmmmtmnimt)nmmnt<nm)tmumt!)Ut)mumt)HMm
E	^—L-—E
=	Poštni urad 9020 Celovec	E
E Verlagspostamt 9020 Kiagenturt E =	izhaja v Ceiovcu	E
E	Erscheinungsort Kiagenturt	E
E	Posamezni izvod 3 šiiinge	E
E	me:ečna naročnina 12 šiiingov	E
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov	E
)	P. b. b.
5}MH]Hmm)unnnmnmimm:nttunnni!m)umtuutnmt))imir=
LETHIK XXXii.
CELOVEC, PETEK, 4. FEBRUAR 1977
ŠTEV. 5 [1799)
NA DUNAJU N!Č NOVEGA
Ha iniciativo obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev je zvezni Kancier dr. Kreisky skiicai za dne 31. januarja 1977 sejo kontaktnega komiteja. Seje so se na eni strani poieg zveznega kancierja udeiežiii še zunanji minister dr. Pahr, koroški dežeini giavar Leopoid Wagner, namestnik dežeinega giavarja Herbert Bacher, narodni posla-nec Luptovitz, dežeini posianec Schanti, prot. dr. Adamovich in drugi uradniki v uradu zveznega kancierja; na drugi strani pa predsednik dr. Franci Zwitter, tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser, čiana izvršnega odbora Teodor Domej in dr. Zdravko Veiik za ZSO in predsednik dr. Matevž Griic, centraini sekretar Fiiip Warasch, njegov namestnik Kare) Smoie, dr. Reginaid Vospernik in Franc Wedenig za Hskš.
V	smislu dnevnega reda je predsednik dr. Franci Zwitter podal najprej kratko oceno situacije po 14. novembru 1976 iz vidika koroških Slovencev, pri čemer je prišlo do bistveno različnih pogledov, ker vlada očitno poskuša tudi ta neuspeli poskus preštevanja z različnimi manipulacijami uporabiti kot osnovo za reševanje manjšinskega vprašanja in zlasti pri izvedbenih odredbah, ki jih predvideva tako imenovani zakon o narodnih skupnostih.
V	tej zvezi je vsekakor značilno, da je zastopstvo slovenske narodne skupnosti tudi to pot bilo povabljeno na razgovor šele zadnji dan pred terminom, ko stopi v veljavo zakon o narodnih skupnostih in so našo narodno skupnost zadevajoče odredbe v strankah že dogovorjene in sklenjene, ne da bi se prej zanimali za stališče prizadetih samih.
Tako tudi ni bilo toliko razgovora o situaciji, nastali po 14. novembru, marveč predvsem v tej smeri, da bi se nas poskušalo pridobiti za sodelovanje v tako imenovanih sosvetih in za več ali manj že sklenjene odredbe, ki jih predvideva zakon o narodnih skupnostih.
Ker zakon o narodnih skupnostih, ki v nasprotju z državno pogodbo z dne 15. 5. 1955 predvideva rešitev manjšinskih vprašanj na osnovi številčne moči, v tej obliki absolutno odklanjamo, jasno kljub zagotovilom, da se naše želje lahko upoštevajo v poslovniku sosveta, ni prišlo do zbliževanja stališč, ker poslovnik nikdar ne more zamenjati zakonitih določil. Očitno v želji, da bi ne prišlo do popolnega razhoda, je bila seja za kratek posvet med predstavniki zvezne in deželne vlade prekinjena, na kar se je nadaljevala z obravnavanjem druge točke dnevnega reda. Tu smo koroški Slovenci predlagali prioritetno listo, kakor si zamišljamo nadaljnje kompleksno reševanje naših vprašanj in sicer po naslednjih stvarnih področjih in naslednjem vrstnem redu:
1. predšola in šola, 2. uradni jezik in namestitve, 3. informacije in obveščevalna sredstva, 4. kultura v vsem njenem obsegu, 5. pospeševanje in gospodarstvo in končno č. varstveni ukrepi v smislu § 5 člena 7 državne pogodbe.
Iz časovnih razlogov in verjetno tudi v pričakovanju, da bi se med tem le odločili za sodelovanje v sosvetih narodnih skupnosti, je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala verjetno dne 21. februarja.
Tudi ta razgovor je pokazal, Pa vlada očitno želi vztrajati na dosedanjem načinu reševanja manjšinskih vprašanj brez predhodnega sporazuma s prizadeto manjšino samo in tudi po 14. novembru še na osnovi številčne moči narodne skupnosti. To je razvidno iz različnega števila članov sosvetov posameznih narodnih skupnosti, zlasti pa pri določilih o topografskih označbah in krajevnih napisih in več ali manj pri vseh ostalih določilih zakona o narodnih skupnostih.
Pri vztrajanju vlade na takiti stališčih ni videti nobenih stičnih točk in tudi nadaljnji razgovori ne morejo privesti do zaželjenega sporazumnega reševanja naših življenjskih vprašanj.
Koroški Slovenci smo slej ko prej pripravljeni za dialog in za mogoče kompromise in smo to poudarili tudi po razgovorih in na tiskovni konferenci, kakor je razvidno iz naslednje izjave na tej konferenci:
„Osrednji organizaciji koroških
Slovencev pozdravljata načelno vsak forum razgovora, v katerem se prizna slovenska narodna skupnost kot enakopraven partner. Iz tega razloga se zavzemamo za razgovore v okviru obstoječega kontaktnega komiteja.
Zakon o narodnih skupnostih, ki stopi jutri v veljavo nasprotuje avstrijski državni pogodbi iz leta 1955, zlasti zaradi tega, ker pogojuje pravice, ki so slovenski narodni skupnosti zajamčene brez ozira na njeno številčno moč, z odstotki in z razmerjem njene moči.
Če bo torej v pogajanjih s prizadeto narodno skupnostjo prišlo do rešitve manjšinskega vprašanja, ki odgovarja državni pogodbi in zajema vsa življenjska področja, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ne vidita težkoč, da bi sodelovala v narodnostnih sosvetih."
Manjšina lahko pristane na kompromise, kakor je to v družbenih procesih potrebno in običajno, nobena narodna skupnost — in tudi ne naša — se pa ne more odpovedati osnovnim načelom sodobnega demokratičnega načina reševanja manjšinskih vprašanj, da o svojih življenjskih zadevah kot subjekt enakopravno soodloča, še posebno kadar gre za uresničitev mednarodnega dokumenta v njeno varstvo in zaščito, kakršen je člen 7 državne pogodbe. Na tem stališču bomo koroški Slovenci vztrajati vse dotlej, da bo člen 7 rešen dejansko kot instrument za zagotovitev obstoja in nadaljnjega enakopravnega razvoja naše narodne skupnosti.
Mmn:!mt!i!!it:ii!H!)unimmunminntn!mitmmuimmiittuntn:muiminit)iinnnniMHH!inmmmm!tnim)imi)
[ Spominska siovesnost [ ]	v Svečah	]
E	V nedeljo je bila na pokopališču v Svečah iepo obiskana
E spominska svečanost na kateri smo se pokloniti spominu koroške- = E ga narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža. Poleg številnih E E koroških Slovencev so se svečanosti udeležili tudi sorodniki, pri- ^ E jatelji, znanci in soborci Matije Verdnika z Jesenic, kjer je le ta g E deloval pretežen del svojega življenja.	E
E	Spominske svečanosti se je udeležil tudi jugoslovanski gene- E
E ralni konzul v Celovcu Bojan Lubej. Govor ob grobišču, kjer po- E E čiva poteg Verdnika še več borcev za svobodo, je imel tajnik = E Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dipl. inž. Feliks Wie- E E ser. Vsebina njegovega govora je objavljena na 2. strani, po- ^ = ročilo o poteku spominske svečanosti pa je na 4. strani.
iTmnm)mmiimm!:[mm)nmtt::mumtnmm[HimmM)m))nmHnm)mnnmmmmnmnm!]!Hiii[nn::)nmum)t
Gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci enotni
Zakon o narodnostnih skupinah
*	m	*	*	*
je podiaga za izrivanje manjšin
S prvim februarjem je začel formalno veljati zakon o narodnostnih skupinah, ki ga je avstrijski parlament na podlagi takozvanega tri-strankarskega sporazuma sprejel julija preteklega leta kljub odklonilnemu stališču prizadetih manjšin in kljub ostri kritiki številnih avstrijskih demokratov in mednarodne javnosti. Ta zakon tvori z novelo zakona o ljudskih štetjih, ki omogoča ugotav-
VVarascha so izpustiti
Osrednjega tajnika Marodnega sveta koroških Slovencev Filipa Warascha so varnostne oblasti po nekajdnevnem preiskovalnem zaporu in po zaslišanju številnih prič v četrtek preteklega tedna zopet Izpustile. Kot je znano, je Warascha naznanil neki Guttler, ki je predal policiji nekaj kilogramov razstreliva. Pri tem je navedel, da mu ga je dal Warasch dva dni pred ugotavljanjem manjšine z naročilom, da požene v zrak neko neznano transformatorsko postajo v Celovcu. Oblasti zatrjujejo, da bodo preiskave nadaljevale. Hi pa jasno, kako bo mogoče Giittlerjevo ovadbo podpret) z dokazi.
Ijanjc manjšin, nerazdružljivo celoto, ker pogojuje pravice slovenske in hrvaške manjšine z odstotki. Z njima hodi avstrijski zakonodajalec po poti revizije avstrijske državne pogodbe.
Časopisi so v zadnjih dnevih mnogo pisali o vsebini raznih odredb, ki jih predvideva protimanjšinski zakon. Pri tem se znova potrjuje, kaj je prvi in edini cilj zakona: čim bolj naj se izrine slovensko manjšino. Na politični ravni hočejo vzeti s tako-imenovanimi manjšinskimi sosveti osrednjima organizacijama koroških Slovencev pravico zastopstva manjšine. Na jezikovni ravni to pomeni, da se mora slovenščina umakniti iz upravnih, gospodarskih in kulturnih središč ozemlja, kjer koroški Slovenci prebivamo. Najbolje se to vidi na osnutku uredbe o dvojezičnih topografskih napisih. Trenutno izgleda, da tri parlamentarne stranke predvidevajo dvojezične napise v največ devetih občinah, ki so obstajale leta 1955. Pri tem gre za občine Sele, Globasnica, Bilčovs, Bela, Blato, Bistrica pri Pliberku, Žvabek, Slovenji Plaj-berk, Radiše in Zgornja Vesca. Nič dosti drugače ni z osnutkom uredbe o uradnem jeziku.
2e na teh načrtih se vidi, kako nesprejemljiv je za nas koroške Slovence zakon o narodnostnih skupinah. Ne moremo se odreči pravicam, ki so nam zajamčene v členu sedem avstrijske državne pogodbe.
soJokuCTT/a HaČNa ?'fŠffaH;a ttMnj-š;h;:k;h prob/fMov wa poj/ag; Šfc-H/čne woč; wan;š;a, kar je seved% v ?MSprotjK z </o/oč;7; awfrfhhe državne pogodbe N hkrah poska^ revizije tega doš?MM?CHta. Vsekakor so reza/taf; preštevanja posebne vrste pokaza/;', da je pretežen def manjšin fako na Hrvaškem kof na Koroške??; siedii svojim organizacijam.
V zvezi z manjšinskimi sosveti so prišii predstavniki obeh narodnostnih skupnosti do enotnega giedania, da sosveti v takšni ok/ZkZ kakor to prevideva zakon niso primerni za reševanje in izpopolnjevanje čiena 7 državne pogodke.
57ediia je vsestranska in temetjita proačZfev vseh g/avnZh prokiemov v zvezi s e/enom 7. TVrvati :n siovenc: so zavze/i staiišča do posameznik odstavkov sedmega e/ena.
Pogovori so potekaii v prijateljskem in stvarnem vzdašja. V Bračku je ki/ rk/enjen pomemken sk/ep, ki je v tem, da se kodo gradiščanski P/rvati in koroški $/ovenc: permanentno srečava/i in izmenjava/i izkušnje in pog/ede ter da se kodo pred vsemi važnimi od/očitvami posveto-va/i in nastopa/i čim ko/j :kap??o in s/ožno napram v/adi.
V sokoto 30. janaarja 7977 so se v Bračka ok A/ari na štajerskem srečah predstavniki gradiščanskih Hrvatov fP/rvaisko ka/tarno draštvo in P/rvatski akademski k/ah) in koroških 5/ovencev /Zveza s/ovenskih organizacij in Narodni svet koroških 5/ovencev). Gradiščanske Hrvate so zastopa/i dr. Ma'//er predsednik ka/-tarnega draštva, predsednik Hrvaškega akademskega k/aka /arZca Čc-nar, dr. Hornjeind in Emi/ Patašič.
V de/egaciji koroških 5/ovencev pa so ki/i dr. Franci Ztvitter, dip/. inž.
Fe/iks \Tieser in Watte /ancz-Eac za Zvezo s/ovenskih organizacij ter dr.
A/afevž Gri/c, dip/. jar. Fi/ip Wa-rasek in mag. Franc Vedenik za Narodni svet koroških 5/ovencev na .Koroškem.
Namen sestanka je ki/, da se gradiščanski Hrvati in koroški 5/ovenci pogovorijo o nada/jnjem skapnem nastopanja v zvezi z rea/izacijo č/e-na 7 avstrijske državne pogodbe.
Najprej so vsestransko preači/i po-/ožaj v zvezi z manjšinami v Avstriji po takoimenovanem preštevanja posekne vrste. Bog/asno so ago-tovi/i, da so se gradiščanski Hrvati in koroški 5/ovenci ze/o aspešno zoperstavi/;' nedemokratičnem/; in ne-
PREDSTAVHiK SFR JUGOSLAVIJE;
Do zadovoljive ureditve
samo z dialogom med manjšino in viado
Ha zadnji tiskovni konferenci v Beogradu je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Mirko Kaiezič med drugim zavzel stališče tudi k manjšinskemu vprašanju v Avstriji.
Tako je glede manjšinskih sosvetov in še posebej v zvezi s tozadevno grožnjo kanclerja Kreiskega, češ da bodo koroški Slovenci sami krivi, če se bodo izključili iz sosveta, Kalezič poudaril: ..Jugoslavija meni, da s pritiskom in proti volji manjšin ni mogoče priti do zado-voijive ureditve manjšinskega vprašanja, temveč samo s konstruktivnim dialogom med predstavniki slovenske in hrvaške narodnostne manjšine ter avstrijske vlade." Pri tem — kakor je dejal Kalezič — mora biti podlaga za pogajanja 7. člen državne pogodbe, ker je to tudi mednarodna obveznost Avstrije. Toda ..kancler Kreisky hoče vsiliti rešitev z uveljavitvijo zakona o narodnostnih skupinah oziroma z ustanovitvijo sosvetov, kar je v očitnem nasprotju s 7. členom državne pogodbe.
V tej zvezi je Kalezič komentira) tudi nedavno aretacijo tajnika HSKS in dejal: „Aretacija generainega sekretarja Harodnega sveta koroških Slovencev Filipa Warascha je po našem prepričanju premišljen poskus avstrijskih oblasti, diskreditirati vodstvo koroških Slovencev, ki se bojuje za uresničitev manjšinskih pravic na podlagi 7. člena državne pogodbe, zaradi česar jugoslovanska javnost to aretacijo najostreje obsoja." Obenem je Kalezič izrazil prepričanje, da gre pri tem po vsem sodeč tudi za premišljen pritisk na predstavnike siovenske narodnostne manjšine, da bi sprejeli zakon o narodnostnih skupinah.
Nikoli se ne bomo odrekli pravicam,
ki smo jih priboriti v čienu 7
..Zbrati smo se tukaj v Svečah v Rožu, da :e spomnimo vseh tistih, ki so dati svoje živijenje v boju proti fašizmu za svobodo, mir in enakopravnost med narodi," je dejat v svojem govoru na spominski svečanosti minuio nedeijo na sveškem pokopališču tajnik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dipt. inž. Feiiks Wieser. Svečanost, o kateri še posebej poročamo, je vetjaia spominu vseh padiih partizanov, še posebej pa spominu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, ki je pade) v Rožu in je skupaj s svojimi tovariši pokopan na pokopaiišču v Svečah.
Govornik je dejat, da se narodi povsod v svetu spominjajo svojih velikih mož in se zgledujejo po njih. Tudi Slovenci tu in onstran Karavank imamo svoje velike, posnemanja vredne može, med katere brez dvoma sodi tudi narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž, ki se je rodi) 16. septembra 1916 na Bistrici v Rožu, dne 1. februarja 1944 pa je v domačem Rožu daroval svoje mlado življenje za svobodo slovenskega in drugih svobodoljubnih narodov. Dne 20. novembra 1951 je bil posmrtno proglašen za narodnega heroja.
Na področju Roža — kot je dejal tajnik ZSO — je Matija Verdnik že v letu 1942 organiziral celo vrsto odborov OF ter je našim ljudem oznanjal propad fašizma in zmago pravice. Odziv med slovenskim prebivalstvom na Koroškem je bil velik in je pomenil zgodovinski preobrat med koroškimi Slovenci; cela vrsta revolucionarjev in borcev je zrasla takrat iz našega ljudstva, ki je bito uradno že odpisano. Mnogi so danes med nami in so žive priče takratnih dogodkov. Matija Verdnik in njegovi tovariši so uspešno delovali tudi severo od Drave vse tja do Celovca — koroške Slovence od delavcev do duhovnikov so združili v široko protifašistično fronto, ki ni poznala izdajalcev; povezovali pa so se tudi z nemško govorečimi antifašisti.
..Zgodovinska dejstva in žive priče dokazujejo, da smo koroški Siovenci nudiii fašistom odpor z orožjem v rokah že v ietu 194Ž," je dejal inž. Wieser in naglasil, da so zato neresnične trditve tistih avstrijskih politikov, ki izjavljajo, da so se partizani pojavili na Koroškem šele leta 1944. ..Mnogokrat je biio že povedano, da so mejo na Karavankah podrii nacisti in izbrisati Avstrijo z zemijevida. Nekateri pa se iz zgodovine nič niso naučiti, kajti še vedno je siišati, da so biti partizani tisti, ki so ogrožati Avstrijo. Koroški partizani so biti zavezniški vojaki, ki so se pod vodstvom jugesiovanske narodnoosvo-bodiine vojske boriti proti fašizmu.
Pri štabu koroške grupe odredov je bita zavezniška misija za zveze. Prav koroški partizani so priboriti Avstriji — takratni Ostmarki status napadene države, in prav koroški partizani so bistveno prispevati, da je v avstrijski državni pogodbi tudi čien 7, v katerem so zapisane naše pravice."
Toda tukaj ob grobu padlih tovarišev — je dejal govornik — je treba vprašati, kaj je Avstrija že storila za koroške partizane? Več kot dvajset tet že čakamo koroški Slovenci na izpolnitev člena 7. V letu 1976 so bita nemško in slovensko govorečim koroškim partizanom izročena odlikovanja, ki jih jim je podelil jugoslovanski predsednik Tito. Koroški časopisi so ob tej priložnosti borce proti (ašizmu nesramno zmerjali in jim podtiko-vali vse mogoče, toda nihče od politikov ni nastopil proti tem izpadom.
„V tetu 1976 pa smo koroški Slovenci z tastnimi sitami in ob podpori demokratičnih sii Avstrije ter matičnega naroda dosegii tudi pomembno zmago na težki poti do narodne enakopravnosti," je naglasil tajnik ZSO, ko je v svojem govoru prešel na današnji položaj. ,Velik del evropske javnosti je zabeležil in pozdravil to našo zmago. Le avstrijska vlada se iz tega nič ni naučila. Naprej hoče hoditi po poti neupoštevanja naših predlogov, po poti nedemokratičnega in nesodobnega reševanja manjšinskih problemov in po poti popuščanja nazadnjaškim silam. Zadnji dogodki kažejo, da tristrankarski sporazum blokira reševanje člena 7 in omogoča nadaljnjo postopno revizijo državne pogodbe. Toda koroški Siovenci se čienu 7 nikoii ne bomo odrekii in bomo, če bo potrebno, še in še dokazovati, da smo in da hočemo biti zavestni nosite! naših pravic, da je rešitev odprtih vprašanj možna samo v so detovanju z manjšino in ne brez nje."
V nadaljnjem izvajanju je govornik opozorit, da je avstrijska poli-
cija že v Skocijanu demonstrirala, kako zna ravnati s koroškimi Slovenci. Kancler Kreisky je takrat napovedal temeljito preiskavo in strogo kaznovanje krivcev, toda še vedno čakamo na rezultate preiskave in jih verjetno nikdar ne bomo dočakali. ,Na drugi strani pa sredstva obveščanja, pravni aparat in policija brez dokazov pavšalno obsojajo predstavnike koroških Slovencev in preko njih celotno narodno manjšino. Namen takih akcij je jasen. Niso nas ziomiii s preštevanjem, zato nas skušajo sedaj s poiicijskimi ukrepi, s pav-šainimi obsodbami in z oktroiranimi sosveti. Toda motijo se tisti, ki mi-stijo, da narod iahko ukrotijo z diktati in s pritiski. Prav današnje srečanje ponovno dokazuje, da je tisto, kar so nam priboriti partizani, neuničijivo; koroški Siovenci še danes črpamo moč, borbenost in pogum iz korenin narodnoosvobodii-ne borbe."
Tajnik ZSO je omenil tudi pone-deljske razgovore na Dunaju in dejal: Na razgovore gremo kot realisti. Vemo in to ve tudi vlada sama, da je manjšinska politika zavožena, zavožena s strani vlade. Kljub temu bomo vladi in strankam še enkrat povedali, da smo subjekt in nosilec naših pravic, da zahtevamo dosledno in celotno izpolnitev člena 7 na ozemlju, kjer živimo že dolga stoletja, da zahtevamo razgovore kot enakopravni partnerji in ne alibi-torume, kot so sosveti.
„Če pa kancler Kreisky pravi, da so to zadnji razgovori, če ne bomo sodelovali v sosvetih, potem se moti, kajti zadovoljive rešitve, ki bo koristila nadaljnjemu razvoju znotraj Avstrije ter odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo in odnosom v tem delu Evrope, brez sodelovanja manjšine in njenih predstavnikov ne more biti. Kogar koli že bo poklicat v sosvete — tistih naših ljudi, ki se resno in pošteno zavzemajo za naše pravice in so to v zadnjih letih tudi pokazali, ne bo mogel pridobiti za umazano igro izpodrivanja obeh osrednjih slovenskih organizacij."
Svoj govor je tajnik ZSO zaključi) z opozorilom na našo voljo do obstoja, ki so jo najbolj prepričljivo dokazali tudi tovariši, katerim je veljala nedeljska svečanost. ..Svojo nezlomljivo voijo so črpali iz zdrave narodne zavesti ter nam vlivajo globoko vero in zaupanje, da bomo preživeli vse viharje ter dočakali zmago pravice in resnice. Zato jim velja naša hvaležnost in slava njihovemu spominu!"
Boj proti umazanijam v morju
V	zadnjem času se množijo primeri onesnaženja morij zlasti z nafto. Pred nedavnim smo poročali, da je neki tanker z mazutom onesnažil severno Jadransko morje in tako ogrožal, da onesnaži slovensko in istrsko obalo. Da bi se pred takšnimi in podobnimi nezgodami lažje oz. uspešneje zavarovali je v koprsko pristanišče priplulo posebno plovilo za čiščenje naftne umazanije.
Gre za 7,5 metrov dolgo in 3 metre široko plovilo, ki je na oko podobno splavu. V eni uri ta naprava odstrani oziroma pobere iz morja 4 do 14 ton naftnih odpadkov, kar pomeni toliko manj nevarnosti za rastlinstvo in živalstvo ob obalnem območju in s tem veliko olajšanje v boju za ohranitev čistega morja, kar je seveda poglavitnega pomena tudi za razvoj uspešnega turizma. Z nakupom tega plovila na Švedskem, ki ga ni sprožil že omenjeni mazutni madež ob zahodni istrski obali, marveč je bito naročeno že pred to nezgodo, so dani odločnejši pogoji za uspešnejše varovanje morja in obale pred nadaljnjim onesnaženjem.
V	zvezi s tem plovilom bo treba posvetiti več paž-nje opazovanju. Zato bo treba postaviti v koprski luki in vzdolž morskih poti ki vodijo vanj posebne opazovalnice. Poleg tega bo treba kontrolirati morje tudi iz zraka.
Služba za obvarovanje obalnega morja pred vsakršno umazanijo bo podrejena koprskemu podjetju Hidro. Seveda je važno tudi pametno gospodarjenje s tem plovilom, za katerega je bilo potrebno odšteti kar 540.000 dinarjev. Med nujne ukrepe lahko štejemo tudi to, da bi zaradi močne tankerske poti ob tem delu obale, jugoslovanska država postala članica organizacije za povračilo škode ob onesnaženju morja. Ta mednarodni fond so ustanovili leta 1971, vsaka država pristopnica pa plačuje določene letne zneske in s temi nadomeščajo nastalo škodo.
Za organizacijo oziroma službo, ki se bo bavila z odstranjevanjem umazanije je že zagotovljenih več kot 2 milijona združenih sredstev. To pomeni da Koprčanov in ostalih prebivalcev severnega Jadrana, kot je bilo v primeru sedanjega mazutnega madeža ob istrski obali, ne bodo spravili iz ravnotežja. Do sedaj se je ob podobnih nevarnostih samo upalo, da bo veter odnesel onesnaženo morje nekam na odprto morje, kar pa je seveda slaba tolažba, ker potem umazanija tudi tam opravlja svojo uničevalno vlogo.
Ali je trideset let dovolj?
Te dni je izšla tretja števiika GLASU slovenske mladine, iista, ki si je vzel za ciij, da nagovori mlade koroške Siovence.
V uvodnem čianku je govora o nekaterih problemih, ki se pojav-ijajo v času reorganizacije Siovenske miadine. Posebej je poudarjena potreba po razvoju čuta soiidarnosti med miadimi, ker je za vsako odstranjevanje neenakosti in ustvarjanje enakopravnosti soiidarnost, čim širša povezanost in čim večja borbenost nujni predpogoj. Sloven-ščina mora postati enakopravna v koroškem javnem živijenju, to je nasiov in giavna zahteva nasiednjega čianka v Giasu, ki se zakijučuje s spoznanjem, da je najbotje, da se ustno in pismeno v slovenščini obračamo na urade in javne institucije. Precejšen de! Giasu je posvečen najnovejšim dogodkom v živijenju koroških Siovencev, na primer občnemu zboru Siovenske prosvetne zveze in najnovejšemu razvoju na področju sprejemanja teievizijskega programa iz Siovenije. Gias vsebuje še prispevek ob stoietnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja, pesmi Andreja Kokota in Jožeta Biajsa in predstavlja mladega koroškega nemškega pesnika Del Vedernjaka. Zelo zanimivi in poučni so tudi odgovori čilenskega študenta, ki primerja čas, ko je vladal Allende, z današnjim. To pa še ni vse, kar vsebinsko nudi najnovejša številka Glasu.
Grafično je številko opremil mladi koroški siovenski umetnik Jože Boschitz. Njegovi karikaturi sta bistveno dopolnilo k najnovejšemu GLASU. Izdajateljem je treba priznati, da so v najnovejši številki že mnogo bolje kot v prejšnji izkoriščene možnosti ofsetnega tiska.
Naslednji članek „Ali je trideset let dovolj", ki govori o enem izmed številnih primerov, kjer se kaže netenje nestrpnosti in sovraštva med narodi, povzemamo po Glasu; Vsako leto se množijo predvsem v koroških časopisih pisma bralcev in članki o Walterju Rederju, bivšemu pripadniku nemške vojske v Italiji, vojnem zločincu in sedanjem jetniku v trdnjavi Gaeta v Italiji. Pisci teh prispevkov se trudijo, da bi dokazali, kako nečloveško ravnajo italijanske oblasti, ker ne izpustijo Rederja, enega izmed dveh esesovcev, ki še sedita zaradi vojnih zločinov. V zadnjem času se je pridružil tem argumentom še eden, ki je več kot neokusen. Včerajšnji kameradi so začeli opozarjati na „ne-sebično pomoč", ki so jo Avstrijci nudili potresnim žrtvam na Furlanskem. Poleg tega kažejo na baje zelo velike ugodnosti, ki jih ima Italija od gospodarskega sodelovanja z Avstrijo, konec koncev pa celo odvračajo ljudi od potovanja v Italijo. Ta kampanja torej nima samo namena, da bi dosegli izpustitev Rederja, ampak je tudi ena izmed njihovih oblik netenja nestrpnosti med narodi.
Nikjer pa ni besedice o ravnanju, ki je bilo vzrok za obsodbo na dosmrtno ječo Rederja kot poveljnika neke enote. Bralce skušajo prepričati o tem, da je pač pobijal ljudi, ki so si kroglo oziroma nasilno smrt zaslužili, ker so bili partizani in povrhu še komunisti. Koga vse so imeli esesovci za partizane, pa smo izvedeli tudi preteklo leto, ko je šlo za osebno krivdo bivšega oficirja SS in sedanjega firerja svobodnjaške stranke Petra. Tedaj so v zaledju fronte masovno pobijali vse, kar jim ni bilo po volji, otroke in starce, žene in može, oborožene aii golih rok. Vse se je odvijalo pod skupnim imenom protipartizanske borbe. Da tudi v Italiji in v krajih, kjer je ..deloval" Reder s vojimi vojščaki, ni bilo dosti drugače, kaže primer Marzabotto. Med prebivalstvom mesta in okolice je bilo na stotine žrtev.
Kdo pa pravzaprav stoji za zahtevo, da je treba Rederja izpustiti! Pred kratkim je Kameradschaftsbund nagnal svojih tristo tisoč članov — toliko pravi sam, da jih ima — v široko akcijo. Kameradschaft IV, združenje bivših esesovcev, se še posebej trudi za svojega sobojevnika. Najbrž nobenemu ni treba pojasnjevati, kaj je Kameradschaftsbund in kakšnega mišljenja so vsi vodilni v tem združenju. Samo toliko je treba povedati, da je seveda ta zveza kameradov na Koroškem vključena v Heimatdienst.
Takim in podobnim ljudem in organizacijam torej ne gre samo za izpustitev. . Trideset let je dovolj", vpijejo. Doseči hočejo, da se ukinejo poizvedovanja, preiskave, sodni postopki in sploh vse, kar bi služilo razkrinkanju nacifašističnih zločinov proti demokratom in celim narodom. Na nekem takem sestanku Kameradschaftsbunda je glavni govornik dejal, da je Reder tipičen primer neverjetne gonje proti Nemcem in Avstrijcem, ki so se udeležili druge svetovne vojne.
Trn v peti pa jim je tudi način zgodovinskega pouka v avstrij-sih šolah. Pozivajo, da je končno čas, da se zgodovinskim lažem postavi po robu. Vsak izmed nas, ki je pred krajšim ali daljšim časom obiskoval avstrijske šole, bo mogel potrdit), da ni dosti čul o grozodejstvih in zločinih nacionalsocialističnega režima nad človeštvom. Že dejstvo samo, da se po več kot desetletjih skoraj nihče ne zgane in protestira proti takim zahtevam, dokazuje, da ni bilo dosti storjenega za pravo antifašistično in demokratično vzgojo.
Kakšen pa je odnos oblasti do takih pojavov v avstrijski družb)! Na lokalni ravni se pravzaprav redno udeležujejo mandatarji vseh treh parlamentarnih strank, v prvi vrsti seveda pristaši svobodnjaške In ljudske stranke, zborovanj in sestankov organizacij, ki so odgovorne za to gonjo. Ko je socialistična vlada bila na posvetovanjih v koroškem Bad Ktelnklrchhcimu, je sprejela celo neke vrste peticijo šentvidskega združenja, ki se poteguje za Rederjevo izpustitev.
Sicer pa se še nikoli niso odtočno postavil) po robu tem in njim sorodnim krogom. Tudi ko gre proti slovenski manjšini in njihovim pravicam, oblasti stojijo križem rok.
Samo od sebe se ob takih pojavih vsem, k) nočejo, da se povrne podoben položaj kot je bi) v času nacizma, vsiljuje prepričanje, da prav gotovo pri nas trideset let ni bilo dovolj. Tudi štirideset, petdeset, sto in več let ne more biti dovolj, če gre za graditev boljših odnosov v družbi in med narodi.
PUBERK:
Srečanje z opernimi umetniki - prvaki Ljubljanske opere
Na društvenem odru SPD „Edi-nost" iz Pliberka se je v vseh teh letih njegovega obstoja in delovanja zvrstilo že nešteto prireditev različne vsebine in oblike, pred kratkim, točneje povedano 22. 1. 1977 pa nam je bilo predstavljeno nekaj čisto novega in lahko rečemo, nekaj nepozabnega. To je bila predstavitev in prijetno srečanje z danes mednarodno priznanimi umetniki-prvaki ljubljanske opere, ki so prvič v zgodovini našega kraja in okolice nastopili z opero DON PASOUALE. Vsak, ki je že kdaj koli obiskal večje operne hiše, kot je Celovec, Dunaj, Ljubljana in drugje, mora priznati, da je bil ravno tako kulturno potešen, ko! v katerikoli veliki operni hiši. Presenetljivo je bilo doživetje, kako je peščica ljudi, brez velikega or-
kestra in bogatih kulis, samo ob klavirski spremljavi umetnice Zdenke Lukec-Čudnove in nekaj nujno potrebnih rekvizitov, bogato izpolnila operni popoldan in močno pritegnila pozornost občinstva. Močan aplavz, ne samo med slikami, temveč med samim petjem, je zgovoren dokaz, da je njihovo umetniško izvajanje z daleč preseglo pričakovanje samega občinstva.
Umetniki iz Ljubljane, ki so bili gostje že vseh priznanih evropskih opernih hiš in tudi že izven nje, so prišli med nas z ravno takšno umetniško resnostjo in popolnostjo, kot bi ne prišli na majhen podeželski oder, temveč med bogastvo velikih gledališč. In to je tisto, kar iz umetnika dela človeka in iz človeka umetnika.
Seveda pa velja velika zahvala
za tako čudovito izpopolnjeni umetniški popoldan predvsem tudi predsedstvu tega društva in vsem, ki so pomagali pri uresničitvi in organizaciji tega opernega popoldneva. Prepričani smo, da se bomo z opernimi umetniki kot so: Ladko Korošec, Marcel Ostaševski, Rajko Koritnik, Sonja Hočevarjeva, Drago Čuden in pianistka Zdenka Lu-kec-Čudnova še velikokrat srečali. V trdno zagotovilo so nam poslovilne besede ob koncu predstave tov. Ladka Korošca, ki je dejal: ..Prepričani smo bili, da smo v svojem umetniškem življenju doživeli vse, ali skoraj vse, toda naš obisk med vami nas je prepričal drugače. Peti za vas in biti vaš gost, sprejet z vso koroško prijaznostjo in odkritosrčnostjo, je za nas nekaj novega, nepozabnega. Zato vam zagotavljam, da ta obisk pri vas ni bil zadnji in da se že v naprej veselimo ponovnega snidenja z vami." Poleg zahvale vsem opernim umetnikom in organizatorjem minulega opernega popoldneva v Pliberku pri Schvvarzlu, se pridružujemo želji tov. Ladka Korošca, da bi ta obisk ne bit zadnji in da je samo začetek srečanj med umetniki iz Ljubljane in nami.
Stikar naivec razstavlja
V soboto 29. /gntMrjd zvečer je v tržaški sreJ/ščn/ g<Jenj/ „TorMMje-oJ/?r/ svojo Jr%go r%zs;%vo v 7*r-st% /?rtw&/ s/zMr nazvec /oszp Ge-zzera/zč, szzz s/ovztegzz /vazza Gezzera-/zea, vodje Zz/eZzzzzs^e šote sfztzarjev-zzažvcev. Tež^o je Mo /oszyzz Gezze-ra/zezz zzve/javzZz svojo zzzzzeZzzosf, M /za je szzz Za^o re^oč zzeJosegtjzvega stz^arja-zzazvea /vazza Gezzeratzča, U je že zze^a^šezz /zojezzz jzzgos/ovazzs^e zzažve. ToJ% v zzzato zzzazzj 20 /e-fztz, o JMr se /osz/z Gezzeratze preJ-stav/ja s svojžzzzz rte/z zzaj/zrej v Jrzzž-tzz z oeeZozzz zrz Jrzzgžzzzz stzMrjz-zzarv-cz, zzato sazzzostojzzo, je proJr/ Jg/cč v svet, saj je Jos/ej razstavlja/ v šte-vz/zzztz zzzettzZz zrz eezztrz/z /zzgos/avzje, /za tzzz/z /zo šzrrzerrz sveta, ta^o Ja je tzzJr ozz zas/ove/ Mt ez/ezz zzzzzez/ zzzoj-strov jagos/ovazzs^e rzazve.
Otvoržtev te rzaz/vse zazzzzzzzve tržaške razstave se je zrJe/ežr/ ta Jz zzzzzet-zz/^ oseMo.
AULA SLOVENiCA
CELOVEC, PAULITSCHGASSE $ — 7
Vljudno Vas vabimo na otvoritev razstave siikarskih dei
Jožeta
Horvata
Jakija
ki bo v torek
8. februarja 1977 ob 19. uri
Razstava bo odprta do 2$. februarja 1977, in sicer od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabijeni!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VAB) NA
Prešernovo
proslavo
V POČASUTEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNiKA
V	ČETRTEK
10. FEBRUARJA 1977 OB 19.30 URi
V	DVORAN) „AULA SLOVENICA", CELOVEC, PAVUČEVA S—7.
V sporedu bodo poieg siavnostnega govornika sodeiovati še domači pevski zbor ter čiani Stainega siovenskega giedaiišča in Giasbene matice v Trstu.
Ljubiteije siovenske kutture in umetnosti vabimo, da se prosiave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udeiežbo na Prešernovi prosiavi bomo izpričati povezanost z narodno ceioto.
Odbor
8.februar kutturni praznik siovenskega naroda
V torek 8. februarja bomo Slovenci spet obhajali svoj kulturni praznik, v spomin največjega pesnika slovenskega rodu, ki je slovenski besedi utrl pot v svet in slovenskemu narodu priboril mesto med kulturnimi ljudstvi. 8. tebruar — dan smrti tega velikana slovenske poezije — vsako leto obhajamo kot kuiturni praznik slovenskega naroda. Do te vetike časti je prišlo v zvezi s sklepom 1. februarja 1945. Takrat — to je bilo še v času narodnoosvobodilnega boja — je prvi zakonodajni forum slovenskega naroda — Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) sprejel ta sklep in to odločitev utemelji) med drugim z ugotovitvijo, da je Prešeren osrednje žarišče in temelj naše kulture in da zaradi tega naj postane obletnica njegove smrti, slovenski kulturni narodni praznik.
Od takrat se 8. februar praznuje vsako leto z najrazličnejšimi kulturnimi prireditvami in slavnostmi. V ta praznovanja se seveda vključujemo tudi koroški Slovenci. Tako bo Slovenska prosvetna zveza v počastitev slovenskega kulturnega praznika v četrtek v „auti slovenica" priredila že tradicionalno Prešernovo proslavo, knjigarna „Naša knjiga" in uredništvo ^Slovenskega vestnika" pa mesec slovenske knjige. S temi in podobnimi akcijami koroški Slovenci demonstriramo svoje prizadevanje k narodni celoti in njegovi kulturi in hkrati izpričujemo našo privrženost idealom, ki jih je Prešeren izpovedal zlasti v svoji ..Zdravljici", tej najbolj živi slovenski pesmi vseh časov, visoki pesmi svobodoljubnega človeštva, ki hoče živeti v miru in prijateljstvu.
In tako Slovenci v ljubezni do svojega poeta Prešerna manifestiramo ljubezen do svojega naroda, do svojega jezika in do slovenske kulture ter mu izkazujemo spoštovanje za to, da nam je priboril mesto med kulturnimi narodi.
DR. ANTON SVETINA	4
PRISPEVKI K ZGODOVIN! ŠMIHELA PRI PLIBERKU
Na evangeljski strani kora je bi) svojčas oltar sv. Sebastijana, ki pa je bi) po natogu prejšnjih vizitatorjev porušen. V podaljšku kora je svod podaljšan po dolgem za 12, v širini za 10 in v višini za 12 vatlov tako, da en lok leži proti koru, drugi pa proti cerkvi. Na južni strani tega prostora so ob zidu sedeži in omara za cerkvena platna, na severni strani so pa vrata v zakristijo. Za temi vrati se nahaja vstop na rižnico. Prižnica nima na notranji strani ni-akega kota, da je z nje možen razgled po koru in po cerkvi. V tem prostoru visijo iz stropa vrvi treh zvonov. Ladja cerkve je dolga 33, visoka 13 in široka 15 vatlov. Na začetku ladje se nahajata dva oltarja in sicer na evangeljski strani oltar sv. Leonarda, na epistolski strani pa oltar Device Marije. Na obeh straneh cerkve je vsega 32 klopi, v vsaki klopi pa je prostora za tri do štiri osebe. Na epistolski strani stoji krstni kamen, ki je vrinjen med sedeže in je že močno razrušen. Če bo škofu na voljo, bi se dalo krstni kamen premestiti k vhodnim vratom v zakristijo, kjer je za vrati razen prostor v velikosti kvadrata. Tam bi ili v bližini tudi vsi posvečeni predmeti, ki jih rabijo pri krstu.
Južna stran cerkve ima sedem oken, ki pa med seboj niso enaka, zaradi česar je bilo že pri vizitaciji leta 1631 naročeno, naj to popravijo. Na severni strani je za oltarjem majhno okno, drugo majhno okence se nahaja tudi na južni strani za oltarjem. Tudi ta dva okna si nista enaka, zaradi česar bi bilo potrebno na-
mesto teh dveh oken vzidati v severno steno cerkve dva velika okna.
Nad glavnimi vrati je sezidan lesen kor, ki stoji na poprečnih tramovih. Na njem je bil svojčas postavljen oltar sv. Jurija, ki pa je porušen. Tam ležijo sedaj ostanki starih oltarjev in stara razbita podoba sv. Mihaela. Tam stoji tudi kašta za žitno zrno, ki ga farani donašajo cerkvi v dar.
Pokopališče je razsežno, obdano z lesenim plotom, ki pa je na mnogih mestih razbit. Na pokopališče vodi troje vrat, vsaka od njih imajo nad streho lesen okras. Tu se nahaja kostnica, ki je prizidana stolpu. V njej shranjujejo kosti umrlih in je stat tu poprej oltar, ki je bil po nalogu vizitatorja leta 1631 porušen.
Nato je vizitator opisal zelo točno še zakristijo in ves cerkveni inventar. Pri pregledu cerkvenega urbarja je vizitator ugotovil, da je v popolnem neredu. Mnogo uživalcev njiv, od katerih je treba plačevati cerkvi davek, že vrsto let ne plačuje tega davka. Cerkev ima v posesti za gotovo še 45 njiv, ki bi morale do-našati 394 novčičev ali 1 goldinar 40 krajcarjev davka. Cerkev plačuje na davkih deželi 20 goldinarjev, 4 reparje in 16 novčičev, za vojaško obvezo 10 goldinarjev, 2 reparja in 20 novčičev. Cerkev ima enega zemljiškega podložnika imenom Blaž Kuhar, ki plačuje 11 goldinarjev rednega davka, in enega kajžarja, ki plačuje 39 krajcarjev. V zgoraj označeni vsoti davkov so zapopadene tudi dajatve, ki jih mora dati zemljiški podložnik bratovščine
sv. Mihaela po imenu Rudolf in ki plačuje 2 goldinarja rednega davka in 4 goldinarje vojaške obveze. Oba zgoraj imenovana cerkvena podložnika pa morata dajati cerkvi še 1 mernik pšenice, 11 mernikov rži in 17 mernikov ovsa. Potrebno bo ves urbar reformirati in je bilo pliberškemu vikarju naročeno, da to izvrši.
Cerkev ima 30 krav in 42 ovc, podvrženih dajatvam. V denarju je na razpolago 60 goldinarjev, na dolgu je 10 goldinarjev 30 krajcarjev.
Nato je vizitator zaslišal oba cerkvena ključarja Simona Lesjaka (Lessiak) in Jurija Meshnarja (Mesner), ki sta najprej poročala o izdatkih pri nakupih in pri popravilih za cerkvene potrebe in nato še o delovanju bratovščine sv. Mihaela.
Stolp cerkve je bil leta 1652 še prizidan cerkvi, ker je vizitator ugotovil, da se mu zdi, da sta cerkev in stolp eno poslopje. Več kot polovica stolpa je bila namreč vzidana v cerkveno poslopje in sicer polovica na strani cerkvenega kora in polovica na strani cerkvene ladje.
Na koncu je vizitator v odsotnosti vikarja Matije Križaja zaslišal kaplana Julija Cajhna (Zaichcn), ki je izjavil, da je rojen v Škofji Loki, da je duhovnik 9 let in da je bil ordini-ran na naslov samostana v Kostanjevici. Služboval je poprej osem let v akvilejski škofiji in sicer 6 let v nunskem samostanu Lipa, 2 leti pa v župniji Stara Loka. Stanuje v kaplaniji, ki je suratija cerkve sv. Primoža in Felicijana. Ne dobiva hrane v župnišču, kakor jo tudi njegovi predniki niso tam imeli. Oskrbuje se s kolekturo, ki jo prejema od 150 faranov, in sicer od vsakega en piskrč pšenične moke in en piskrč ovsa. Od teh 150 faranov daje 24 fara-
nov namesto piskrča pšenične moke in piskrča ovsa en piskrč pšenice. Od nekaterih prejema tudi po en hlebček sira in nekaj kruha. Največ prejema od kuratske cerkve sv. Martina in Ulrika v Večni vasi, kamor hodi skoro vsako nedeljo in vsak praznik maševat.
2. Podružnična cerkev sv. Nikolaja v Dvoru (Ecclesia S: Nicolai in Hoste, nemško in Hoff)
Istega dne, 22. marca 1652, je prišel vizitator v Dvor, kjer je pregledal cerkev in ugotovil tole: Cerkveni kor je visok 13, dolg 15 in širok 13 vatlov. V koru stoji glavni oltar sv. Nikolaja. Ladja cerkve je visoka 12, široka 13 in dolga 19 vatlov. Na evangelijski strani je oltar, posvečen sv. Jeri, na epistolski pa oltar svetnikov Primoža in Felicijana. Cerkev ima ena, glavna vrata, pred vrati je dobro pokrito preddverje. Iz sredine cerkvene strehe se dviga lesen cerkveni stolp, ki ima dva zvonova, katerih vrvi visijo v cerkev. Okoli cerkve se razprostira pokopališče. Njegovih meja ni bilo možno razločiti, ker jih je še pokrival sneg. Vizitator je naročil, naj sneg odstranijo iz zidanih objektov in bolje pazijo na vzdrževanje obzidja.
Pri pregledu urbarja je vizitator ugotovil, da ima cerkev tri podložne kmete in en domec, 2 kajžarja ter po eno njivo in en travnik. V denarju prejema cerkev od podložnikov 21 goldinarjev letno in nekaj mernikov pšenične moke in ovsa, Cerkev pobira od štirih podložnih kmetij tudi desetino, ki pa jo ni bilo mogoče preceniti, ker je vsako leto menjava zaradi tlake, ki jo morajo podložniki opravljati za cerkev.
fAGJg/jevgnje v pr/MJ?:// štev/MJ
Poklonili smo se spominu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža
V nedeijo 30. januarja :e je na sveškem pokopaiišču zbraia vefika množica ijudi, ki je prihiteia od biizu in daieč, da do!tojno in siovesno počasti obietnico smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, ki jo vsako teto organizira Zveza koroških partizanov. Ob grobu, kjer poteg Verdnika počivajo še drugi borci za svobodo, Aieš Einspieier, Vaientin Schwarz, Fiorjan Križnar, tvan in Aieksander Čero ter še pet nepoznanih borcev, !e je kijub neprijetni megii in obitnemu snegu na-braio daieč nad 500 ijudi, kar prepričijivo dokazuje, kako tesno je naše ijudstvo povezano z žrtvami in tradicijo narodnoosvoboditnega boja.
Matija Verdnik-Tomaž je v času NOB že v prvi polovici leta 1942
Med številnimi navzočimi, ki so se udeležili spominske svečanosti, so bili poleg številnih domačinov, večkrat prišel z manjšimi skupinami
predstavniki jugoslovanskega konzulata v Celovcu z generalnim konzulom Bojanom Lubejem na čelu,
v Rož, kjer je širil ideje upora in ustanavljal odbore Osvobodilne fronte. Ko je v jeseni leta 1943 bil
zastopniki kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev,
ustanovljen Pokrajinski komite na južnem Koroškem, je bil vanj vklju-
med njimi predsednik Zveze koroš- čen Matija kot sekretar okrajnega kih partizanov Prušnik Karel-Gaš- odbora OF za Rož. Sedež odbora per in zastopniki borčevske organi- je bil v nekem bunkerju blizu Sveč.
zacije z Jesenic. Od tam so prihiteli tudi sorodniki in znanci Matije Verdnika, ki je bil sicer sin koroških staršev, živel in deloval pa je na Jesenicah.
Sredi januarja 1944 so zaradi konspiracije in povečanega števila borcev, na območju Mušenika nad Podgorjem zgradili nov bunker, ki pa je bil izdan. V spopadu s fašisti
9. tradicionalno sankarsko tekmovanje v Lepeni
V nedefjo 23. januarja je Športna sekcija Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" v Železni Kapli priredila 9. tradicionalno sankarsko tekmo, katere se je udeležilo kar 125 tekmovalcev, kar prepričljivo potrjuje, kako veliko zanimanje vlada med našim prebivalstvom za to športno panogo. Tekme so se poleg domačinov udeležili tudi tekmovalci iz Sel, Borovelj in iz več podjunskih krajev.
Sankarska proga je vodila po stari Hrevelnikovi poti v Lepeni. Zaradi nepričakovano velike udeležbe tekmovalcev, je organizator oziroma tekmovalna komisija bila prisiljena ^rogo drugega teka nekoliko skrajšati. Glavni povod tega skrajšanja je bilo zopet vreme, ki nam je podobno kot pri smučarski tekmi tudi tokrat močno zagodlo. Vreme je bilo zelo toplo in že dan poprej je pritiskala močna odjuga, vendar je proga držala. Kar je bilo neprijetno na tej progi so bile številne valovitosti oziroma skoki, ki so od vsakega tekmovalca zahtevali precej pažnje in predvsem koncentracije. Obilo dela so imeli seveda tudi organizatorji, ki so morali skrbeti za brezhiben potek te množične športne prireditve, na kateri niso bili množično zastopani samo tekmovalci temveč tudi gledalci, ki so z velikim zanimanjem spremljali potek tekme.
Pri takšni prireditvi zavzema največ časa in truda priprava proge. Pri tem so se kot po navadi vsa prejšnja leta izkazali predvsem domačini v Lepeni, ki so v nesebičnem prosto-
voljnem delu storili vse, da so ustvarili tem boljše pogoje za uspešen potek tekmovanja.
Lep potek in številna udeležba pri tradicionalnih sankarskih tekmah SPD „Zarja", dajeta organizatorju že danes pogum in veselje za nadaljevanje tovrstne zimsko-športne dejavnosti. Športniki športne sekcije SPD „Zarja" so mnenja, da se bo Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu morala prihodnje leto bolj angažirati na teh prireditvah, kajti z njeno pomočjo bodo domačini prav gotovo dosegli še odličnejše uspehe.
Rezultate tekmovanja objavljamo na 8. strani.
28. januarja 1944 je bil Mafija Verdnik fako fežko ranjen, da je nekaj dni za fem umrl (1. februarja 1944). Po vojni je bil prekopan v skupno grobišče na pokopališču v Svečah. 20. novembra 1951 pa je bil proglašen za narodnega heroja.
Na spominski svečanosti je množici govoril tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser. On je med drugim v svojem govoru poudaril, da smo koroški Slovenci fašistom nudili odpor že leta 1942 in ne šele leta 1944 kot so trdili nekateri avstrijski politiki (glej Wie-serjev govor na 2. strani)
Na spominski svečanosti na sveš-kem pokopališču so sodelovali godba jeseniških železarjev, člani Umetniškega združenja .Tone Čufar" z Jesenic, ki so recitirali, združeni pevski zbor SPD .Zarje" in .Danice" in pevski zbor KUD iz Krope. Ob takšni zasedbi je spominska svečanost seveda potekala na izredno kulturnem nivoju in pokazala je resnični izraz, ki ga gojimo do padlih borcev za svobodo. Tudi številni venci, ki so obrobljali partizansko grobišče so pokazali podobno vzdušje.
Po spominski svečanosti na pokopališču se je del publike zbral v Adamovi gostilni, da se zagreje in okrepča, zunaj pa je pridno igrala jeseniška godba. Ob tej priložnosti je prišlo v Adamovi gostilni do pravega kulturnega sporeda, na katerem so sodelovale kar tri priznane pevske skupine — Kroparji, pevci iz Podjune in del pevcev pevskega zbora .Rož" iz Št. Jakoba. Slednji je vzdržal do konca in s svojimi borbenimi pesmimi mnogo prispeval, da je bil tudi družabni del prireditve izredno prijeten.
Zveza koroških partizanov izreka vsem, ki so kakorkoli sodelovali in prispevati k popestritvi nedeljske prireditve in seveda vsem obiskovalcem, ki so prišli od blizu in daleč, iskreno zahvalo.
ČESTtTAMO
V ponedeljek 7. februarja 1977 promovira Milan Hoja iz št. Jakoba v Rožu na dunajski univerzi za doktorja medicine.
Miademu doktorju prisrčno čestitamo.
Boj za ohranitev materinega jezika je moraina doižnost vsakega čioveka
Čeprav so lani šolske oblasti v Ukvah v Kanalski dolini prepovedale pošolski pouk slovenščine, kar je seveda med Slovenci in tamoš-njim demokratičnim prebivalstvom dvignilo mnogo prahu, se je položaj med tem časom spremenit na boljše, tako da Ukovčani oziroma njihovi otroci od 22. januarja naprej spet obiskujejo pošolski pouk slovenščine.
Skrb za učenje sla prevzeta prot. Venosi in župnik Garjup. Začela sta s 30 otroci, vendar se bo število
„Drabosnjakov arhiv"
Najnovejša arhivska in dokumentacijska enota v inštitutu za sio-vensko narodopisje pri Siovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubijani je .Drabosnjakov arhiv".
V njem je zbrat inštitut vse dosiej dosegijivo gradivo o Drabos-njaku: kserografije in fotokopije njegovih prepisov dramskih dci, tiske, razprave in čianke o njem, raztresene v siovenski periodiki, fotografije in drugo. Arhiv je na voijo znanstvenemu raziskovanju Drabosnjakove osebe in njegovega deia. Arhiv šteje dosiej 153 števiik in naj bi ga staino dopotnjevai). inštitut se obrača zato na vse rojake to- in onstran meje s prošnjo, da ga obvestijo o prepisih (aii originaiihj Drabosnja kovih de), o fotografijah in morebifnem drugem gradivu, ki ga kdo hran) ai) morebiti zanj ve. inštitut bi rad gradivo, k) ga arhiv dosiej še ne hrani, na svoje stroške kopira) in ga iastniku nato v najkrajšem času nepoškodovano vrnii. Pregiejte omare, skrinje, podstrešja! Obvestita na nasiov: inštitut za stovensko narodopisje pri SAZU, Novi trg 3, YU-61001 Ljubijana, p.p. 334
zvišalo, ker se jim bodo pridružiti še starejši učenci. Ker je potres razmajal šolsko poslopje in v njem ni več varno, so za šolski pouk uporabljali cestarsko hišo ob glavni cesti. Ker prostori v tej hiši za šolo niso primerni, se bodo te dni preselili v montažno hišo, ki so jo postaviti sredi vasi Avstrijci. V tej leseni hiši bo na voljo več prostora, tako da bodo obiskovalce pošol-skega pouka slovenščine razdelili na dva razreda.
Lansko leto je Slovencem v Kanalski dolini zlasti prof. Venosiju in župniku Garjupu v grenkem spominu. Spominja jih na nerazumevanje šolske oblasti, ki ni dovolila pošolskega pouka slovenščine, spominja pa jih tudi na podporo demokratičnih sil in na zmago nad konservativno šolsko birokracijo, tako da so danes dane spet možnosti, da slovenski materinski jezik v Kanalski dolini ne bo izumrl.
Koroški Slovenci, ki živimo v podobnih razmerah, se zmage Ka-nalčanov naših neposrednih sosedov še prav posebno veselimo. Želimo jim, da bi bili še naprej tako srčni, saj je borba za ohranitev svojega materinega jezika pravična in plemenita, skratka moralna dolžnost vsakega demokrata.
8. KOROŠK! KULTURN! ONEV!
OD 17. DO 19. FEBRUARJA 1977 V PROSTORiH ZVEZNE OiMNAZiJE ZA SLOVENCE V CELOVCU
SPORED SREDA, 16. FEBRUAR
19.30 Otvoritev razstave „Avstrijsko odporništvo"
Vaientin Poianšek: ..Pričevanja"
ČETRTEK, 17. FEBRUAR
19.00 Otvoritev 8. Koroških kuifurnih dni
Metod Mikuž: Temeijne prvine fašizma kot zgodovinskega pojava
PETEK, 18. FEBRUAR
9.00 Woifgang Neugebauer: Der osterreichische Widerstand 1938—1945
10.00	Karei Šiškovič: Fašizem v itaiiji
11.00	Karei Prušnik-Gašper: Protifašistični boj koroških Sioven-Siovencev
14.30	Teodor Domej-Viadimir Kiemenčič-Franc Wutti: Popis posebne vrste v iuči popisovanja občevainega jezika pri dosedanjih popisih
15.30	Teodor Domej-Avguštin Maiie: Siovensko izobraženstvo na Koroškem in protisiovensko deiovanje
30.00	Fiimska predstava: Der gewohniiche Faschismus
SOBOTA, 19. FEBRUAR
9.00 Raziskovaini koiektiv (Ceiovec, Dunaj, Gradec, Saizburg; vodja Erik Prunčj: informacija aii propaganda! (ideoioška ozadja časopisnih besedit in pubiikacij o koroških Sio-vencihj
14.00	Forumska diskusija na temo „Je fašizem mrtev!"
Na podiju sodeiujejo: Robert Buchacher — Profit Dunaj, Hanns Haas — univerza Saizburg, Wi)iibaid Hoizer — univerza Ceiovec, Karei Šiškovič — Siovenski raziskovaini inštitut Trst, Reginaid Vospernik — Ceiovec Vodja diskusije — Zdravko Veiik
Za pripravijaini odbor
dr. Janko Zerzer i. r.	dr. Avguštin Maiie i. r.
izredna aktivnost SPD „Obir" na Obirskem
Za začetek letošnjega leta je aktivnost našega društva kar pestra. Že 2. januarja so bili Obirčani prisotni na treh krajih — Obirski ženski oktet je sodeloval na koncertu skupno s SPD .Danico" v Št. Primožu, mladinci so igrali namizni tenis v Selah, tretja skupina bodočih smučarskih skakalcev pa je šla občudovat zahomške Wiegelove .orle". Znano je, da imamo tudi na Obirskem 20-mefrsko skakalnico, za kar se v prvi vrsti zahvaljujemo bratoma Wiegete iz Zahomca.
14. januarja smo na literarnem večeru imeli v gosteh znane avtorje iz Slovenije: Toneta Kuntnerja, Toneta Pavčka in Miloša Mikelna; brala pa sta tudi Andrej Kokot in Valentin Poianšek. Iz uvodnega nagovora zastopnika SPD .Obir" povzemamo, da je bilo podobno pisateljsko srečanje že četrtič na Obirskem. Tako sta tudi pred leti brala pri nas slavni pisatelj France Bevk in ugledni književnik Mitja Mejak, zdaj že oba pokojna. Miloš Mikeln, direktor Cankarjeve založbe je Pavli Kelih in Floriju Ojstru kot zvestima bralcema slovenske knjige izročil lep knjižni dar. Lani in tudi letos so članice Obirskega ženskega okteta dale iiterarnemu večeru glasbeni okvir.
SPZ je pri Kovaču 29. januarja predvajala slovenski barvni film ..Vrnitev". Žal nismo v naši sredi mogli pozdraviti glavnega igralca, našega domačina Marjana Srienca, ki je bi) zadržan zaradi snemanja novega filma v Zagrebu. Predsednik SPD .Obir" dr. GustIBrumnik je pozdravil nabito polno dvorano ljudi, ki so kljub siabemu vremenu prišli od blizu in daleč, da si ogledajo ta nadvse zanimivi tilm.
Naslednji dan pa smo kljub ne-
stanovitni zimi imeii srečo z našo 2. sankarsko tekmo. Sodelovalo je nad 80 udeležencev. Zanimanje za to prireditev se je še prav posebno izkazalo v tem, da smo videli med gledalci Plaznico ido s še ne eno-!etno hčerko v naročju in najstarejšega Obirčana, nad 90 let starega Gradišnika. Domači tekmovalci so se dobro odrezali. Trije pokali in tri plakete so ostaie doma.
Rezultate 2. sankarske tekme na Obirskem imamo objavljene na 8. strani.
MLAOiNA POZOR! Vsi na
OBČNi ZBOR SLOVENSKE MLADiNE
v nedeijo 30. februarja 1977 ob 9.30 uri dopoidne v De iavski zbornici, dvorana ! v Ceiovcu.
Skupno in enotno nastopanje siovenske miadine v boju za narodne pravice je nujno potrebno.
POPRAVLJAMO
V čianku .Zanimivost) hodiške doiine", z dne 31. decembra 1976, se je primerita na četrti strani našega tista neijuba napaka, ki jo tokrat popravijamo. V omenjenem čianku je bi) Čevnarjev birt (Baf!-geigensee) pomotoma zapisan z imenom Cevharjev birt, kar je seveda narobe. Praviino se torej gia-s) siovensko ime jezera — Čevnarjev birt. Prosimo, da nam to neprijetno napako oprostite.
Slovenji Plajberk
V petek 28. januarja zvečer je Slovensko prosvetno društvo „Vrta-ča" v gostitni pri Fottu v Siovenjem Piajberku priredito skioptično predavanje, katerega se je udeležito !epo število prosvetašev, ki so z zanimanjem stediti izvajanjem predavateija predsednika Stovenskega pianinskega društva Lubota Urbajsa. Lansko ieto je v isti dvorani predava! fotograf Toni Vatentinitsch in ker je Piajberžanom takratno predavanje ugajato, so si ptajberški prosvetaši tokrat izbrati spet predavanje s ptaninsko tematiko.
Predavatetj je v svojem predavanju seznanil poslušalce z gradnjo prve slovenske zamejske planinske postojanke .Koče nad Ari-hovo pečjo" na Bleščeči planini, iz posredovanih slik ob spremljavi besed je bilo jasno razbrati, s kakšnim idealizmom so slovenski planinci na Koroškem gradili svoj planinski dom, na katerega so zato sitno ponosni. Osvetlil pa je tudi neprijetne dogodke na omenjeni planini, tako oba požara leta 1971, ko sta v teku enega meseca na planini Bleščeči pogoreli kar dve planinski koči — pastirska (nekaj metrov od slovenske koče) in lovska koča živinozdravnika dr. Pušnika iz Št. Jakoba. Poslušalci oz. gledalci, ki še niso bili na Bleščeči, so imeli lepo priložnost v barvi in besedi spoznati posebnost te planine, tako v zimskem času v globokem snegu, v pomladanski krasoti, ko je posejana z rumenimi pogačicami, v poletnem času, ko se pase živina in odmevajo po planini kravji zvonci ter v jeseni, ko se Bleščeča preliva v čudovitih pestrih barvah.
Potem ko nas je tovariš Urbajs seznanil s planinskim rajem naših planincev, nas je pa še povedel v Julijske Alpe in druge gore ter v naše domače hribe, Osojske ture, Gure in pa seveda v Karavanke, katerim je posvetil več pozornosti, fašizem nudili borcem za svobodo
Dežeino vodstvo Avstrijsko-jugo-stovanskega društva vabi na pustno nedeijo 20. februarja 1977 na
iZLET V PTUJ
kjer se bo odvijato tradicionaino kurenfovanje.
Cena: 220 ši). (vozni stroški in prašiček na ražnju), otroci do 15. teta starosti ob spremtjavi staršev: 80 ši!.
Prijava: do 10. februarja 1977 na Avstrijsko-jugostovansko društvo, Postfach 134, 9021 K!agenfurt/Ce-iovec a!i na potovatni urad Dos-si/Ruttnig, Ursutinengasse 1, 9010 Cetovec
saj so izredno privlačne in romantične s svojimi soteskami, planinami in temnimi gozdovi, ki so v zadnji
PRtJATELJ! ŠAHA POZOR!
Vsi navdušeni šahisti ste vab-!jeni 9. februarja 1977 ob 18. uri na informativni sestanek v dijaškem domu SŠD, Tarviser Strahe 16 v Ceiovcu.
vojni, ko je pri nas vladal krvavi varno zavetišče.
Da so plajberški prosvetaši povabili ravno planinca, da jim predava ni golo naklučje. Znano je, da med prosvetaši in našimi gorami obstoja neka povezava. Za primer naj navedem, da so se slovenski prosvetaši radi posluževali pri poimenovanju svojih društev imen koroških gora — Jepa, Dobrač, Obir, Vrtača, Kočna. In tudi v praksi je tako med našimi prosvetaši, da delajo organizirane izlete v planine. Znani so na primer izlet obirskega in drugih društev na Obir ali kotmirških pevcev na Bleščečo planino itd. Zaradi tega se ni čuditi, da je plajberško slovensko prosvetno društvo, ki ima tudi ime po ponosnem karavanškem vrhu „Vrtača", hotelo imeti predavanje s planinsko tematiko.
Dimnik rešuje probiem okoija
Lansko leto smo v našem časopisu poročali, da so v Trbovljah zgradili 360 metrov visok dimnik — drugi najvišji na svetu — ki naj bi iz termoelektrarne v Trbovljah odvajal strupene pline v višje zračne sloje in tako obvaroval dolino pred nadaljnjimi zastrupitvami.
Ker nas je zanimalo, kako se je obnesel ta poskus z dimnikom, smo se pozanimali in izvedeli zelo interesantne stvari.
Novi dimnik velikan trboveljske termoelektrarne, je pregnal uničujoči dim visoko med oblake in tako zagotovil, da je Zasavje končno le zadihalo desetkrat manj umazan in strupen zrak kot je bil že leta nazaj.
Ker je v tesni dolini Zasavja mnogo premoga, so v Trbovljah začeli graditi termoelektrarne. In ker je v zasavskem premogu izredno mnogo žvepla — kar 1,5 do tri odstotke, ki se pri zgorevanju spremeni v žveplov dvokis, ta pa se v vlažnem zraku spreminja v žvepleno kislino, ki pa ima to lastnost, da uničuje zelenje naokoli, je bila nevarnost pred nadaljnjimi zastrupitvami okolja vedno večja. V zadnjih petih letih je bilo poškodovanih 5000 hektarov gozda, 80 hektarov pa popolnoma uničenega. V zraku je bilo namreč že toliko žveplovega dvokisa, da je bilo potrebno hitro ukrepati. Ustaviti obratovanje seveda ni bilo mogoče. Po številnih posvetovanjih in predlogih so se v Zasavju odločili za izgradnjo že omenjenega dimnika, katerega cena je znašala 70 milijonov dinarjev. Investicija se je splačala. Dolina je rešena. Rastlinje je spet začelo poganjati in narava se spet generira. Vendar pa v bodoče odgovorni dejavniki ne smejo ostati križem rok, kajti z novim dimnikom onesnaženja ozračja niso preprečili pač pa le prenesli v višje zračne sloje. V dolini je zrak že vedno onesnažen, seveda manj kot prej. Krivdo za to ima stara termoelektrarna, ki ni priključena na novi dimnik. Ko bo ta nehala delovati bo tudi zrak v dolini še občutno čistejši.
Priznati je treba da je novi dimnik rešil dolino pred nadaljnjo katastrofo, kar pa ni cilj cele zadeve. Žveplov dvokis so namreč pognali visoko med oblake, niso pa ga mogli odstraniti, zato je v drugi fazi sanacije predvidena tudi čistilna naprava. Seveda je takšna naprava zelo draga. Samo stroški njenega obratovanja bi v enem letu presegli polovico cene dimnika. Čeprav bi bila čistilna naprava idealna rešitev, je trenutno črtana iz sanacijskega programa.
Zvezna gimnazija za Stovence v Ceiovcu Ebentaier Sfraf;e 14
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih že!ijo dati v šoiskem !etu 1977-78 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šotskega !eta, v času od 14. do 28. 2. 1977, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevato prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državtjanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šotskega ieta 1976-77 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bi moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi potovici junija 1977. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šotskega ieta.
4.	Konec maja 1977 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Poznejše prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šotskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-nateijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šotski
pisarni ati pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija
za Siovence v Ceiovcu, Ebentaier Strahe 14, 9020 Ceiovec.
RAVNATELJ:
dr. Pavie Zabiatnik i. r.
Trabesinje - Kotmara vas
V torek 4. januarja smo spremili na zadnji poti na kotmirško pokopališče Valentina Leitschacherja pd. Masovnjaka iz Trabesinj. Kot kmet je moral v svojem življenju pridno delati in skrbeti za družino in sploh truditi se, da se je mogel
Siovensko pianinsko društvo vabi čiane in prijateije društva na
iZLET
NA ZASNEŽENO BLEŠČEČO v nedeijo 6. februarja 1977 Zbiraiišče ob 10. uri pred go-stiino „Turkenkopf" na Kopanju. Pot do pianinske postojanke na Bieščeči je že pre-gažena. V koči vas pričakuje presenečenje.
Prisrčno farjem/
držati na kmetiji. Sejal je in žel in to iz leta v leto in se pri tem veselil ob svojih uspehih in jezil ob neuspehih, ki niso na kmetijah ravno posebna redkost.
Čeprav je bil delovni dan, se je ob odprtem grobu nabralo lepo število pogrebcev, ki so tako vzeli slovo od svojega sovaščana. Lepi obisk na pogrebu pa hkrati tudi potrjuje, da je bil pokojni zelo spoštovan in priljubljen pri prebivalstvu. Cerkveni obred je opravil domači župnik Mihor. Od pokojnega Leitschacherja, ki je zelo ljubil slovensko pesem, so se poslovili domači pevci Slovenskega prosvetnega društva .Gorjanci" in mu tako izkazali poslednjo čast.
Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. Svojcem in sorodnikom pa izrekamo ob tej priložnosti naše globoko sožalje.
IVAN CANKAR	4
H!ŠA MARtJE POMOČNtCE
.No, dajte, oče, dajte!" je prosila Rezika s pol jokajočim glasom, ali srce se ji je smejalo s sladkim, razumnim smehom, zato ker se je oČe smejal. Tako je bil ubog in majhen in truden, da bi ga spravila v gorko posteljo ter ga prekrižala kakor mati...
Praznila se je soba, zagrnili so že okna in so prižgali luč.
„Šest!" je zaklicala sestra Cecilija pri durih.
Bolna Katica, ki je ležala na postelji ob durih, se je zge-nila in je vzdignila počasi levo roko k materi, do prsi, do obraza. Desnica je ležala mrtva na životu.
.Potrpite, mati... Bog bo obrnil . .."
Izraz njenih oči je bi) miren in razumen; drobni, koščeni prsti levice so se krčili, prijela je robec, ki je ležal ob robu postelje in je obrisala materi mokra lica. Plaho in začudeno jo je pogledala mati; nič nista govoriti o strašnem domu, ali j Katica se je bila ozrla in je pogledala naravnost v srce. Mati se je sklonila in njene ustnice so se doteknile drobnih košče- j nih prstkov, ki so se iztegali proti njenemu obrazu, doteknile so se uboge desnice, ki je ležala mrtva na životu . . .
.Šest!"
Zaprle so se duri za življenjem in zgodilo se je, kakor da bi se odgrnila okna na stežaj in bi posijala v sobo nova ne-omadeževana svetloba. Kakor da bi se odprla okna in bi i dihnit v sobo spomladen zrak, da prežene zadušni vzduh življenja. Spet so bite stene nedolžnobele, spet je razgrnila nad j smehljajočo družino sladka in prijazna smrt svoje blagoslovljene roke . . .
Osmešilo se je pustopisano življenje, bežalo je osramo- } čcno in razcefrani, rdečepikasti plašč je vihral za njim, kakor za dolgočasnim klovnom, ki ga preganja nezadovoljno, ob- j jestno občinstvo z gnilimi janolki . . . Bežalo je kakor ne-
rodno-zloben netopir ob zori in sonce se je smejalo s širokim, otroškim obrazom .. .
Tišje je bilo v sobi, trudne so bile, pol trudne, pol vzburjene. Počasi so ugašale oči, je ugašal ogenj na licih.
Lojzka se je zibala proti durim. Njen obraz je bil resen, ali debele živordeče ustnice so se gibale v prešernem nasmehu-posmehu.
Vzdignila se je trudoma, odprla je duri in je pljunila na mostovž.
.Zbogom gospa grofica! Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
Sestra Cecilija je strnila obrvi.
.Lojzka, jutri pojdeš v izbico!"
l.ojzka se je ozrla vdano.
.Kakor je božja volja."
Kramljaje, šepetaje so se napravljale v postelje. Tina je slonela v kotu, obe roki naslonjeni ob posteljo, glavo med rokami.
.Spat, Tina!"
Vzdignile so se motne, rdeče obrobljene oči: obraz je bil blcdejši, rdeče pege so žarele na njem.
.No, Tina?"
Sestra Cecilija je pogledala resno, začudeno, zgenilo se je ob ustnicah, kakor spomin, kakor sanje je šinilo mimo obrvi.
.Takoj, sestra Cecilija!"
Prišel je glas od mrzle stene, od zunaj, Bog vedi odkod; globok je bil in truden, tuj . . .
Tišina; dremotna, bela svetloba je sanjala na zagrinjalih, na stenah. Mirno in enakomerno je soplo na posteljah; zunaj je zahreščalo zamolklo; zapirali so velika vrata; od daleč še j je prihajal moten, nerazločen šum — šum mesta, ki je živelo tam daleč, daleč onkraj življenja . . .
Tišina; angel je hodil od postelje do postelje, zapirale so se trepalnice, na ustnicah je ostal smehljaj. Od postelje do postelje je hodil bel angel, prijemal je za roko uboge mlade duše, glej, in vse so se vzdignile in so šle veselo sončnemu življenju naproti, ki je onkraj smrti. Danilo se je in sence so bledele, čudolepa pokrajina se je odpirala, kakršne še nikoli
ni videlo oko. Veliko belo sonce in zeleni travniki pod soncem in svetle bele obleke, rože v rokah in v laseh, bele, rdeče, modre rože, svetel bel smehljaj na licih, v očeh, zvonek, velikonočno radosten smeh nad vso čudolepo pokrajino, ki je onkraj smrti...
Malči se je nenadoma prebudila in je strmela v polmrak. Od postelje v kotu je zaječalo, zavzdihnilo. Sijala je v sobo dremotna svetloba jesenske noči...
Tina se je bila vzdignila, sedela je na postelji v beli srajci, roke sklenjene na prsih. Glava se je nagnila, dlani so zakrile obraz in ves život se je tresel, zaihtelo je pritajeno, natihoma . . . Malči je strmela v temo, ali trepalnice so legale spet na oči, zameglilo se je, zazibalo in spet se je odgrnil zastor pred čudolepo pokrajino ...
Zjutraj je prišla sestra Cecilija, postavila je pred Tinino posteljo platnene stene, pregrnili so posteljo na novo in Tina se je preoblekla. Na obrazu sestre Cecilije je bila tiha senca, kakor spomin, ustnice so bile sladko-resne, materinske. Tina je bita bleda, oči so gledale plaho in motno, kakor da bi bile ugledale nekaj neznanega, skrivnostnega . . .
III
Vseh vernih duš dan je bil; vstale so zgodaj in so se napravljale k maši zadušnici. Noč je bila še, ko so vstajale, luč je gorela; zunaj na mostovžu so odmevali koraki.
Samo štiri so ostale v postelji, vse druge so šle k maši. Dolga procesija se je pomikala po mostovžu; spredaj je šla sestra Cecilija in je nosila Malči v naročju; nato je prišla Pavla, židovka, vsa potna že in trudna; opirala se je z eno nogo, zibala je stolček z obema rokama; zadaj je porivala Rezika, ki je poskakovala na eni nogi; tla so bila raskava, zato ni mogla drsati; Lojzka in Tina sta se drsali sami, zibaje, ropotaje, Lojzka vesela, rdeča in pogumna, Tina vsa resna in zamišljena; še petero jih je bilo zadaj; dve sta se zibali na stolih, dve sta hoditi in zadnja je bila grbava Brigita, zelo majhna in široka, v obraz rumena, koža vsa zgrbljena in vela, kakor starikav pritlikavec. Vse so bile zavite v
Kraljevič desete dežele je zrasel v fanta.
„Moral se boš poročiti. Kraljestvo potrebuje naslednika," mu je dejal oče — kralj.
.Prav imaš, očka. Povej mi le, kakšno nevesto naj si dobim," je vprašal kraljevič.
Kralj se je nekoliko zamislil, nato je povedal:
„Vzemi najbogatejšo."
In mladenič se je napotil v sosednje dežele, da bi si poiskal najbogatejše dekle.
Gostoljubno so ga sprejemali povsod, kamor je prišel. Kako tudi ne, saj je bil mlad kraljevič fant, da ga je bilo veselje pogledati. Visok in vitek, s svetlimi lasmi in črnimi
Bližal se je že večer, ko je ob ograji, ki je bila okoli skromne hišice, zagledal starega berača. Čez ograjo se je sklanjalo dekle.
,Lačen sem, tako zelo sem lačen. Ves dan sem prosil za košček kruha, a nihče mi ga ni dal," je tožil berač.
.Oh, dragi dedek, tudi pri nas nimamo kruha odveč," je potožila deklica. Nato se je zamislila in nenadoma poskočila.
„Veš kaj, dala ti bom kos kruha, ki ga imam za večerjo. Bom pač imela samo mleko nocoj, kajti ti si kruha gotovo bolj potreben, kot sem ga jaz," je dejala in stekla v hišico.
Najbogatejša nevesta
očmi je bil všeč vsaki princesi in vsaka je zaželela, da bi postal njen mož.
Vedete so, da išče najbogatejše dekle in ena bolj, kot druga, so se mu hvalile.
.Naše kraljestvo je največje. Polovico ga dobim takoj, ko pa bo umrl moj oče, bo moje vse."
.V grajski kleti stoje tri velike kadi, do vrha polne zlatih cekinov. To je moja dota."
.Mi imamo rudnik diamantov. Ko se bom možila, bom dobila poln voz dragocenega kamenja."
Tako in podobno so kraljeviču govorile princese.
On pa je bi) žalosten. Bil je žalosten, čeprav so bile deklice lepe in so imele neprecenljiva bogastva. Poslušal jih je, kako se hvalijo. Gledal je njihove lepe obraze in bele roke. Gledal je njihove lepe postave, a nobene izmed njih ni izbral. Poleg vsega, kar so imele, je ugotovil, da je v njihovih očeh pohlep, v njihovih srcih pa premnogo bahavosti.
Dolgo, dolgo je potoval, preden se je vrnil domov.
.No, sin moj, kakšna bo tvoja žena? Si jo izbrat?" ga je vprašal oče.
.Ne, očka. Marsikje sem bil, a najboga-fejšega dekleta nisem našel," je vzdihnil kraljevič in sklonil glavo.
Počival je tri dni in tri noči, nato se je nečesa domislil.
Preoblekel se je v vrtnarjevega pomočnika in šel je na ulico med preproste ljudi.
Marsikatero dekle je radovedno pogledalo lepega (anta. A kaj bi z njim, ko je pa bit samo vrtnarjev pomočnik. Vsaka je iskala kaj boljšega!
Kmalu se je vrnila in čez ograjo ponudila starčku kos kruha.
Tedaj se je kraljevičev pogled srečat z njenimi očmi.
.Deklica, tudi jaz sem lačen. Imaš morda tudi zame kaj?" je vprašal.
.Kruha nimam več, a lahko ti dam lonček mleka," se je nasmehnila.
Kraljevič je prikimal in deklica mu je takoj prinesla lonček toplega mleka.
.Kaj pa boš ti večerjala?" jo je vprašal.
Ljubko se je nasmehnila in povedala:
.Nič. Saj vidiš, da sem njemu dala kruh, tebi pa mleko."
Zamišljeno je gledal vanjo kraljevič.
Stala je pred njim in čakala, kdaj bo lonček prazen.
.Torej nisi bogata?" je vprašal.
Zasmejala se je in pokazala na dva niza prebelih zob ter pogledala vanj z očmi, modrimi, kot je modra morska globina.
.Bogata? Seveda sem, pa še kako! Zdravje imam in roke, ki bodo jutri zopet zaslužile toliko, kolikor bom jutri potrebovala za življenje," je dejala in razprla dvoje lepih, s trdimi žulji prekritih dlani.
Kraljevič se ji je zahvalil za mleko in odšel naprej.
Postavno dekle z modrimi očmi, žuljevimi dlanmi in kodrastimi črnimi lasmi mu ni šlo iz misli.
Doma je slekel obleko vrtnarskega pomočnika, preoblekel se je v svoja oblačila in stopil pred očeta.
.Očka, našel sem nevesto," je povedal.
.Ali je bogata? Je najbogatejša?" je vprašal oče-kralj.
.O, bogata je. Bogata. V srcu ima toliko dobrote, da ji izžareva iz oči. Prepolna je
OB PREŠERNOVI OBLETNICI
V
/dodii: s?Ho fes d%?:. Masa ^o/owa se je razporeg:::'t^ s^oz: ^ra%o po/bnrjiHO š:of ^ača, sc teza oi? osžrefM ^arncM/a. Z?:'i: swo krajem od	Fort? :M poFo-
tfozz. iozvažr?;^ je stisnit ^orpKs v oFroč. Vas: so gore/e, topofs^o FoFnenje pa je naznanjajo idt^o na visoki gozrjn; Trnovski p/anod.
DrFfi borcev so M: atrajcn: o J bremen, orožja in m::nicije, noge rgzimieie, fo/ja nagrfzena. /Vei?o je i?:io ^ot krvava pfaJna prepreženo z	J?: so se sem in fja
dotikati tefnenov gora.
/nrišni J:aZa/jon, ^i je od ^orpasnega šfaJ<a doFit naJogo, da adar: napadajoedn ncndJnm ^o/onam z: zaJedja jronte z: FrFrt, je prispet do roda odsekanega ska/oz:;a.
Rorc: so popadat: med drevje in skate, /edii nfso že drag: dan in tad: spat: ne. Toda dežarn; z:odn:k je prišet z akazom; „Vs: z orožjem v zdor za potfdčno aro/"
d/fj:"Z'ot/a in aZrajenos; n: izginita z odrazoz:, ko so se zdfrat: med drevjem. /\a-vajeni adogad drez prigovarjanja, so giedaii vatne, kor d: dotet: reči: „Pr:zanes: nam . . . /čaj ne vidiš, da nam oči kar ždeče skapaj in d: se rad: naspatf, še preden do freda naprej in morda četo z dojem, preko dotfne . . . /Ve krmde nas z desedamt, če n: krada, in še nestanega močntka ne . .."
„Z.adko poiežete v potkroga z* rej koranj; na roda/" sem akazat. „Če je kdo zaspan, rad: tadko mtrno zasp:."
$edet sem na skato, se s drdrom nastonit na drevo in iz komtsarske rordtee potegnit drodno, v asnje vezano knjtžtco „Poezije Franceta Prešerna". Že iz zgodnjtd dtjašktd ter sem jo vedno nostt s sedoj in čfrat sem jo namesro mašntd dakvte. Vpremtjata me je na negorovtd pored, v Nemčiji, Pranctjt, in priromata je z menoj na stovensk: /V ra s. Pesmi so mi diie v vesetje in rotaždo, za drepenenje in žatost in za iskrico apanja. /Ve da di napravit kakršenkoti avod, sem jim namesro potirične are, ki je dita v daratjona predvidena vsak dan, če je dii doj ati podod, če smo jedi: ati ne, pričet drari. /zdrat sem Krst pri .Savici, ki sem ga znat na pamer.
Pogtedi so oživeti. L/rrajenosr je izginita z odrazov, ko se je davna resnica ztivata s rem tinem in se spreminjata v vizijo pridodnosri
. Sest mesecev moči rta krvava reka,
Siovenec že mori Siovenca, drara — kako srrašna siepora je čtoveka/. .."
Dvigniti so gtavc in videt sem, da nekareri nemo premikajo trstnice . . .
„. . . /Vajveč svera otrokom stiši Stave, rje domo naši: por, kjer nje sinovi si prosti vot'jo vero in postave . . ."
Xo sem zakijrtčii z zadnjim stidom Dvoda d krsta, sem dejat: „Poiitična ara je končana, zdaj tadko zaspite/"
V nekaj trenatkid je razen straž na roda vse pospato. Ležat: so kot poditi, med drevjem, po škraptjad ostrega kraškega kamenja.
Tone Svetina
zdravja in njen smeh na rdečih ustnicah sije od sreče," je dejal.
Očetu je bilo takšno bogastvo všeč, posebno še, ko mu je kraljevič povedal, da je deklica resnično lepa, čeprav so njene dlani pokrite z žulji.
.Praviš torej, da je lepa, vesela in srčno dobra. Da zna tudi delati, pa pričajo njene dlani. Da, prav imaš, sin moj. Tvoja izbrana nevesta je bogata," je kimal stari kralj.
Naslednji dan je kraljevič zasnubil deklico iz preproste hišice.
Res so se čudili ljudje, zakaj si jo je izbral.
Kraljevič pa jo je vseeno vzel za ženo in v vsem dolgem življenju mu ni bilo nikoli žal, ker jo je poročil. Saj je vedno bolj spoznaval, da so njena lepota, dobrota in veselje največje bogastvo, ki ga zmore prinesti nevesta v novi dom.
težke, sive rute, noge so tičale v veiikih suknenih copatah, s kožuhovino podšitih, v rokah so imete motke s sitnimi črnimi jagodami in bakrenimi križi; Brigiti je segat motek skoro do nog.
Čudno je odmevato po mostovžu — ropot stotov, naporno sopenje, zaniotkti koraki. Potmrak je bit; samo dateč tam koncu koridorja se je svetita tuč. Od sten, iz teme so strmeti obrazi svetnikov, se je črnita kri na betih, gotih telesih, gtedati so rabetjnov ztobni obrazi . . .
Zazvonit je zvonček v kapetici, sestra Cecitija se je okre-
nita.
„Brž, otroci, brž!"
Jagode na motkih so rožljate, stoti so ropotati. Koridor je bit dotg; Lojzka je sopta na gtas in je goreta v tiča.
Zasvetite so se stektene duri, procesija se je ustavita. Sestra Cecitija je odprta duri in prište so na dotg teman kor; nobene tuči ni bito ob zidu, komaj so se raztočevate podobe na stenah. Pred zidano ostono so bite nizke kiopi za kte-čanje, a ostona sama je bita tako nizka, da je videta Matči, če je sedeta na stotu, gtoboko dot v kapetico in na vetiki ottar, kjer je goreto dremotno četvero visokih sveč. Tudi je videta na sredo kapetice, kjer je bita na visokem odru rakev, pregrnjena do tat s črnim žametom; zgoraj na žametu se je svetit bet križ, pod križem je bita mrtvaška tobanja. Ob odru so gorele sveče na srebrnih svečnikih, ob vsaki strani po troje.
Od stropa je viset testenec, ati bit je zavit v črno ptatno; sveče so ptapotate, trepetate zaspano, mrak je bit, po stropu, po vseh kotih kapetice, ob stranskih ottarjih, po koru samem so se ptazite sence, vztrepetate so in se plašite, kadar je švignit nenadoma kvišku plamen sveče, vračate so se, prihajate so čisto btizu, zgrinjate se skoro preko vse kapetice. Kakor čudno, skrivnostno živtjenje je bito, ki je živeto na stenah, vsenaokoti, motče podrhtevato, trpeto morda, Bog vedi; živeti so tisti dotgi, beti, zibajoči se ptameni in živete so tiste sence na ottarju, na stropu, na svetih podobah; izgubite so se morda sence od tjudi, ubežate so, in zdaj žive svoje nemirno, tiho živtjenje, v večnem strahu in motku. Tudi tiste svete podobe žive; živo, strahotno se betijo iz
teme, na obrazih se pozna trptjenje, še se niso posušite sotze na tičih . ..
Zazvonito je, prišti so gospodje v dotgih, betih hatjah, s črnimi ovratniki, roke sktenjene, gtave gtoboko sktonjene. Ustaviti so se sredi kapetice pred visokim odrom, peti so zategnjene, žatostno zveneče, nerazumtjive pesmi; kakor stokanje, botestno vzdihovanje je odmevato od zidov.
Matči se je tresta od čudne groze. To je bit svet, potn strašnih, svetih skrivnosti; njene oči so bite čudovito bistre, kakor breztetesne in so videte, kar je bito breztetesno in je živeto vsenaokoti neznano živtjenje; stišata je gtasove, ki so prihajati iz neznanih pokrajin, tožeči in vzdihujoči . . .
Tresta se je, zaboteto jo je v gtavi, nagnita se je in četo se je doteknito mrztega zidu. Sestra Cecitija je stopita k nji, pobožata ji je s topto roko mrzta tiča in Matči se je vzdramita. Botj svetto je bito že na koru in doti v kapetici, gospodje so se biti vrniti od črnega odra in so peti visoke, ve-sete in slovesne pesmi pred velikim ottarjem.
Trudne so bite, ko so se vrnite v sobo in tegte so ati pa so stonete na stotih, roke mirne na kotenih. Mračen dan je bil zunaj, nebo je bito umazano in neprijetno, skoro bi bito treba prižgati tuč. Na visoki mizi pred jasticami je medteta „duša" na otju v kozarcu; tenki rumeni ptamenček se je zibat neprestano; umirat je in ni moget umreti. Smrt je bita v sobi, vse so jo čutite, ati ni bita žatostna in nič strašna ni bita; poznate so jo kakor Anastazijo, sestro nadzornico, ki je prišta časih v sobo ter se ozrta po postetjah motčč, z resnim in mirnim obrazom: mato spreteteto jih je in gtedate so kakor pričarane proti durim, ki so se bite že davno zaprte za sestro nadzornico. Ni jih bito strah, ati niso si upate izpre-govoriti razposajene besede.
Vzdignit se je iz postetje suhi, rumeni obraz Minke, črni tasje so padti na četo, žarete so črne oči. Minka je težala na svoji postetji že dotgo tet, zapisano je bito nad postetjo, ati sama se ni več spominjata. Suha je bita, da so se videte kosti skozi tenko kožo, prsti so biti kakor kremptji mrtvega tiča.
„Otroci, pomislite kaj se je zgodito pred tremi teti ... ati je bito pred štirimi teti . . . Imete smo takrat še Otgo, težata
je na oni strani zraven mene in komaj par tednov je bita šete pri nas. Botna je bita žeto in zmerom je motita ... in suha je bila, še botj suha od mene, pa je imeta morda že štirinajst tet. . . Nekoč se ji je prikazala ponoči Mati božja . . ."
Poslušata so z vetikimi, svettimi očmi. Minka je zakaš-tjata, Rezika ji je prinesta kozarec vode.
„Kakšna je bita Mati božja?" je vprašata Pavta, židovka.
„Kakor v kapetici. V dotgem, sinjem ptašču je bita, z zta-tom obrobtjenem in z ztatimi zvezdami posutem. Od rok pa so titi žarki milosti, tn vsenaokoti je bita svettoba, kakor sonce . .."
„Kjc se ji je prikazala?"
„Tu v sobi, nasproti postetje, mato gori, kakor je postetja visoka . . . Drugi dan smo šte vse k maši in sveče so gorele pred Materjo božjo v kapetici . . . Ponoči, otroci, se prebudim in tako mi je bito, kakor da je nekaj belega izginito kozi duri. Bteščato se mi je, in pomanem si oči in pogtedam; duri so zaprte. Potem pa se mi je zgodito, kakor da je bit nekdo zraven postetje in mi je potožit natahko roko na oči in za-spata sem. . . Ati zjutraj, glejte, ni bito Ogte na postetji. Tema je še bito, ko je prišta sestra; vzbudita nas je vse, prižgati so tuči in jo iskati. Nikjer ni bilo Otge. tn so šli s svečami po mostovžu, kakor je dotg, in dot po stopnicah in v kapetico. V kapetici pa je težata Otga in je bita mrtva."
Umotknita je in vse so motčate, tako da se je stišato trepetanje umirajočega ptamena pred jasticami.
„Jaz pa sem poznata nekoga, ki ni verovat, da je Mati božja," se je ogtasita grbava Brigita in vse so vztrepetate, kakor da so ugtedate nekaj čisto nerazumljivega in groznega.
„Iz Amerike je prišet in ni verovat, da je Mati božja. Tako je težat na postetji, ker je bit botan, ženske so motite in otroci so jokati, duhovnika pa ni bito ... tn se je spačit, zamahnit je z obema rokama in je padet iz postetje. Zavpiti so in so pobegniti, jaz pa nisem mogta bežati, ker me je držato za noge. In takrat, pomistite, se vzdigne zunaj pred okno, vetiko in črno; stato je pred oknom dotgo časa, nato je izginito in oni na tteh je bit mrtev . . ."
(*D<rije v prihodnji števiiLi)
PROF. DR. VLADIMIR KLEMENČIČ
Siovenska manjšina v
Avstriji
Ob popisu prebivalstva posebne vrste
ieta 1976
(W<2^g//evg7!;č' ;z zadnje
Iz objavljenih rezultatov rednih povojnih avstrijskih popisov prebivalstva v publikacijah avstrijskega zveznega statističnega urada na Dunaju je jasno razvidno, da je ta urad povzročil že toliko škode Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, da ravnanje te državne institucije lahko označujemo kot statistični genocid. S podatki o narodnostni strukturi prebivalstva na Koroškem in Gradiščanskem, do katerih je prišel zvezni statistični urad na podlagi nestrokovnega in skrajno neobjektivnega protimanjšinskega statističnega preračunavanja popisnih podatkov o sestavi prebivalstva glede občevalnega ali družinskega jezika, so se lahko pri pripravi manjšinske zakonodaje poigravali vsa povojna leta avstrijski zakonodajalci. Tako je leta 1959 avstrijska vlada sprejela zakon o uporabi slovenskega jezika na sodiščih le za tri od devetih sodnih okrajev narodnostno mešanega ozemlja.^ Prav tako je avstrijska vlada na podlagi statistično sumljive predelave pri popisu leta 1961 zbranih podatkov o številu slovenskega prebivalstva sprejela leta 1972 zakon o dvojezičnih krajevnih napisih, s katerim naj bi dobilo le 205 krajev ali četrtina krajev narodnostno mešanega ozemlja dvojezične krajevne napise.S Avstrijska vlada pa zaradi protimanjšinskega pritiska organizacije Heimatdienst ne izvaja nobenega od obeh, že tako za slovensko manjšino okrnjenih zakonov.
Temeljna značilnost izhodišč popisovanja prebivalstva pri vseh povojnih rednih avstrijskih popisih glede občevalnega ali družinskega jezika na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem je bila v nedefiniranosti in namernem drobljenju občevalnega jezika na tako številne jezikovne statistične kategorije, da je bila ustvarjena zmeda in nejasnost pri statistih, popisovalcih in popisanem prebivalstvu. S tem je bila dana vsa možnost za manipulacijo s statističnimi podatki, zbranimi ob popisih, v škodo obeh manjšin v Avstriji. Slovence so vpisovali v kar osem kategorij („slowe-nisch", „windisch", „slowenisch-deutsch", ,deutsch-slowenisch", win-disch-deutsch", „slowenisch-windisch" in ,windisch-s!owenisch"), Hrvate pa v pet statistično nedefiniranih nenemških jezikovnih kategorij (.kroatisch", „kroatisch-deutsch", ,deutsch-kroa-tisch", .kroatisch-ungarisch" in .unga-risch-kroatisch"). Ker so vpisovali pripadnike obeh narodnosti tudi v jezikovno kategorijo nemškega občevalnega jezika, ,deutsch", pa tudi v jezikovno kategorijo „ostali" in .neznani", je bilo tako slovensko prebivalstvo šteto v kar deset jezikovnih kategorij, hrvaško pa v sedem. Pri tem razvrščanju prebivalstva v jezikovne kategorije je pri Slovencih še posebej povečalo uvrščanja v izmišljeno in znanstveno neutemeljeno jezikovno kategorijo,vvindisch", pri Hrvatih pa v kombinacijo kategorije hrvaškega z madžarskim jezikom. Jezikovna skupina ,windisch* je bila prvič uporabljena v nacističnem popisu prebivalstva teta 1939, v času, ko je bila Koroška del nacistične Nemčije, ko so koroške Slovence fizično iztrebljali.
Tako izbrana množica jezikovnih kategorij in njihova prepletenost sta vodili statistike avstrijskega zveznega statističnega urada pri obdelavi popisnih podatkov v .statistični kaos jez-kovnih struktur", ki je tako hudo prizadel obe manjšini, da ga imamo lahko za šolski primer .statističnega genocida". To nam še posebej nazorno ponazarjajo statistični podatki o Slovencih na Koroškem. Tu so, kot že rečeno, najprej popisovali prebivalstvo v desetih statistično nedefiniranih jezikovnih kategorijah, te so pa kasneje v avstrijskem zveznem statističnem uradu ponovno predelali v več kot 15 strokovno statistično nedefiniranih jezikovnih kategorij.
Čeprav pri popisih niso popisovali prebivalstva po nacionalni pripadnosti, pa najdemo v avstrijskih statističnih in drugih publikacijah tud številke za prebivalstvo po nacionalni pripadnosti. Avstrijski statistiki so prišli do teh številk s posebnimi preračunavanji, vendar načina preračunavanja niso nikjer opisali, ker so prihajali do številk o nacionalni pripadnosti po strokovno statistično nesprejemljivih metodah. Tako lahko naštejemo za Koroško, kjer živita le dva naroda, ki štejeta na narodnostno mešanem ozemlju skupno okoli 110.000 prebivalcev, več kot 25 skonstruiranih popisnih
statističnih jezikovnih kategorij; za vse tri uradne avstrijske povojne popise prebivalstva pa lahko najdemo v avstrijskih uradnih statističnih in drugih publikacij navedbo o številu Slovencev v več kot 50 različicah, ki se med seboj razlikujejo za skoraj do 20.000.
Na avstrijskem Štajerskem so na primer pri popisu leta 1971 v občinah, kjer žive Slovenci in je slovenščina občevalni jezik večine prebivalstva, vpisali med prebivalstvo s slovenskim občevalnim jezikom tako nizko število oseb, da bi po rezultatih popisa lahko sodili, da na primer v obmejnih krajih (Zetinci-Sicheldorf, Potrna-Laafeld, De-donci-Dedenitz, Slovenska Gorica-Win-disch Goritz in Zenkovci-Zelting) občine Radgona (Radkersburg) slovenščina skoraj ni več v vsakdanji rabi med tamkajšnjim slovenskim prebivalstvom/
Ponarejanje statističnih podatkov o jezikovni in narodnostni pripadnosti v Avstriji je hudo kršenje splošnih mednarodnih načet o zbiranju statističnih podatkov, še posebej zato, ker so bili popisni podatki zlorabljeni zoper pravice narodnostnih manjšin. Avstrijska statistika pa nosi tudi hudo krivdo za to, ker je omogočila avstrijski vladi, da je lažno prikazovala številčno stanje in teritorialno razvrstitev pripadnikov obeh manjšin samima manjšinama ter avstrijski in mednarodni javnosti. Čeprav priznavajo avstrijske oblasti pomanjkljivosti pri zbiranju statistič-
Avstrijski
popisi
prebivaistva kot sredstvo za germanizacijo manjšin
nih podatkov o občevalnem ati družinskem jeziku pri vseh povojnih popisih prebivalstva, pa avstrijska vlada kljub utemeljenim pismenim pritožbam koroških Slovencev doslej še ni poklicala na odgovornost posameznikov ali predstavnikov zveznega statističnega urada, ki so zakrivili taka početja/
Manipulacija avstrijske statistične službe s statističnimi podatki popisov prebivalstva glede jezikovne ali nacionalne pripadnosti v škodo Slovencev po drugi svetovni vojni ni nič novega, saj se srečujemo z njo že pred prvo svetovno vojno na s Slovenci poseljenem ozemlju avstrijske polovice avstro-ogrske monarhije. Da je avstrijska statistična služba že pred prvo svetovno vojno uporabljala uradne popise prebivalstva za sredstvo za germanizacijo Slovencev, nam nazorno kaže primerjava gibanja indeksov slovenskega in vsega prebivalstva v avstrijski polovici monarhije. Medtem ko je med letoma 1880 in 1910 narastlo število vsega prebivalstva v avstrijski polovici monarhije za 29%, od 22,144.000 na 23,572.000, pa je narastlo število slovenskega prebivalstva v istem razdobju le za slabih 10%, od 1,141.000 na 1,523.000. Med letoma 1890 in 1900 je narastlo število prebivalstva v avstrijski polovici monarhije za dobrih 9 %, Slovencev pa le za dober odstotek.
Koroška sodi med tiste dežele, kjer so bili Slovenci že vse zadnje stoletje izpostavljeni germanizacijskim pritiskom vseh vrst, še posebej statističnemu. Posebnost avstrijskih popisov prebivalstva glede jezika na Koroškem je tudi v tem, da so od popisa do popisa spreminjali statistično pojmovanje jezika. Pri izvedbi popisov pa tudi glede občevalnega jezika niso izpolnjevali popisnih navodil: popisovali so eno, interpretirali pa drugo, kakor je pač ustrezalo germanizacijskim ciljem. Do konca prve svetovne vojne so v Av-stroogrski popisovali prebivalstvo glede občevalnega jezika, v dobi prve avstrijske republike, med prvo in dru-
go svetovno vojno, leta 1923 glede družinskega, leta 1934 glede pripadnosti h kulturnemu krogu, po drugi svetovni vojni, v drugi avstrijski republiki, leta 1951 in 1971 glede občevalnega in leta 1961 glede družinskega jezika. Pri popisu prebivalstva leta 1939, v dobi nacizma, naj bi po splošnih navodilih popisovali prebivalstvo po materinem jeziku tako, kot je bilo predvideno za popis posebne vrste v Avstriji leta 1976.
Pri obeh popisih pa ni šlo za popisovanje glede materinega jezika; pri popisu leta 1939 so imeli namen ugotoviti Slovence kot tisto kategorijo prebivalstva, ki naj bi jo po nacističnih načrtih razselili iz Koroške, pri popisu prebivalstva posebne vrste leta 1976 so pa pod plaščem popisovanja prebivalstva glede materinega jezika načrtovali, da bodo dobili takšne številke o pripadnikih slovenske in hrvaške manjšine, ki bi rabile Avstriji, da bi utemeljeno okrnjevala manjšinske pravice pred avstrijsko in mednarodno javnostjo. Tako pojmovanje materinega jezika je v popolnem nasprotju z navodili statističnega urada Združenih narodov, Serija M, št. 44, ZN, New York, 1966.
Avstrijska statistična služba je pri popisih prebivalstva po drugi svetovni vojni skušala doseči znižanje števila Slovencev z dvojno manipulacijo: najprej so jih pri popisih zapisovali v deset statistično nedefiniranih kategorij. Pri popisih zbrane številke v nenemških jezikovnih kategorijah pa so razdelili na tiste, ki veljajo za številke o slovenski nacionalni pripadnosti prebivalstva Koroške, in na tiste, ki veljajo za številke o nemški pripadnosti. Pri popisu prebivalstva leta 1951 so zapisali v nenemških kategorijah okoli
42.000	prebivalcev, kar je le nekaj manj kot pri nacističnem popisu. To število se je ob popisu leta 1961 zmanjšalo na 28.000, ob popisu leta 1971 pa na 21.000. Avstrijske oblasti so leta 1951 po eni izmed številnih različic uradno štele za Slovence 19.900, leta 1961 14.000, leta 1971 pa 16.100 prebivalcev. Avstrijska statistična služba je pri zbiranju podatkov o številčni moči slovenskega prebivalstva uporabljala take metode, ki izražajo močno kolebanje števila Slovencev med popisi, česar ni mogoče pojasniti z nobeno statistično logiko. Kako naj si razložimo pri avtohtonem, do zadnjega desetletja še pretežno na zemljo navezanem agrarnem in imobilnem slovenskem prebivalstvu z normalno nataliteto tako gibanje števila Slovencev, kjer naj bi že v dobi ene generacije slovensko prebivalstvo skoraj izumrlo. Da je ta vtis le rezultat permanentnega ponarejanja številk o nacionalni pripadnosti, nam tudi izpričujejo številke o številčni moči in prostorski razvrstitvi Slovencev, pridobljene pri popisih v letih 1939 in 1951. Te številke so le izraz aktivnega delovanja avstrijske državne statistične službe pri ger-manizacijskih pritiskih na koroške Slovence v vsem zadnjem stoletju/
Opombe
4	Bundesgesetzbtatt, št. 102, 1959.
5	Bundesgesetzblott, 27. 7. 1972, št. 270
6	Umgangssprache in der Steiermark 1971, StatistischeNachrichten, 28. Jahrgang (NeueFo)ge), Heft9.
7	Denkschrift des Rates der Kdrntner Slo-wenen und des Zentraiverbandes sto-wenischer Organisationen in Karnten zur Voikszahiung 1961, Siovenski znanstveni inštitut v Celovcu (Arhiv).
8Vo!kszdh!ungsergebnisse der Gemein-den mit zsveisprachigen Schulen, 1890— 1951. Beilage zum Sonderdruck aus Nr. 49 der kdrntner Landeszeitung vom 18. Dez. 1956. „Entwurt zum neuen kdrntner Schul-gesetz".
— Ergebnisse der Volkszdhlung vom 1. Juni 1951 nach Gemeinden Kdrntens Be arbeitet und herausgegeben vom Oster reichischen Statistischen Zentraiamt Wien 1952, str. 5—15.
— Statistisches Handbuch ttir die Re-pubiik Osterreich. Herausgegeben vom Osterreichischen Statistischen Zentraiamt, Wien 1952.
— Wohnbevdlkerung kdfntens nach Um-angssprache (detaillierte Gliederung), taatsangehdrigkeit und Gerichtsbezir-ken 1971 (Gebietsstand 12 Mai 1971), Statistische Nachrichten, 28. Jahrgang (NeueFoige), Heft 7.
— Osterreich nach Umgangssprache 1971 und 1961 in ausgevvahiten Gemeinden kdrntens (Gebietsstond 12 Mai 1971), Statistische Nachrichten, 28 Jahr-gang (Neue Folge), Hett 7, Fabelle 5.
— Die Umgangssprache 1961 In ausge vvahlten Gemeinden, Statistisches Handbuch des tandes karnten, 12. Jahrgang 1966
— Wohnbevoikerung 1971 tiach der Umgangssprache, Volkszdhlung 1971, Gebietsstand 1. 1 1975, Statistisches Handbuch des Landes karnten, 21. Jahrgang 1975, Zahlen und Daten 1974
Mesec
slovenske knjige
V počastitev slovenskega kuttumega praznika ob oblet-nici smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna sta knjigarna „Naša knjiga" in uredništvo ..Siovenskega vestnika" tudi ietos pripravita tradicionaino in priijubijeno akcijo pod na-siovom „Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna izredno ugodne pogoje za nakup siovenskih knjig. Tozadevni izbor obsega najraziičnejša področja književnosti in deia za vsak okus bratcev, tz tega bogatega izbora bomo v prihodnjih števiikah sproti objavtjati nekaj primerov in s tem opozarjati tjubitetje siovenske knjige, da se tekom meseca februarja še posebno izpiača obiskati knjigarno „Naša knjiga".
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 5.-
#	E .S. Thompson: VINIPEŠKI VOLK in druge povesti, 112str.ilustr.br.
^ Kazimierz Brandys: LUCIJA KRALJ, roman o Varšavi in njenih prebivalcih, 152 str. pl.
Finn Soeborg: TAKŠNI SO PAČ, roman iz povojne dobe,
138 str. ppl.
#	Arthur C. Clarke: PODOBE PRIHODNOSTI, zapiski o znanstveni domišljiji, 176 str. ilustr. ppl.
$ Jozsef Debreczeni: PRVi POLČAS, roman o boju delavstva za vsakdanji kruh, 162 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 10.-
O Rok Arih: KROKtJt, drobni zapiski o majhnih dogodkih, 164str.ilustr.pl.
O Wolf Durian: ROSBER, povest o odnosih med človekom in živaljo, 122 str. ilustr. kart.
O Tone Habe: POGLED tZ MALEGA SVETA, spomini delavca revolucionarja, 176 str. pl.
O Prosper Merimee: CARMEN — VENERA tZ tLLA, dve noveli,
112 str. ppl.
O Elio Vittorini: LJUDJE !N NELJUDJE, roman o borbenem antifašizmu, 190 str. pl.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 15.-
$ Veljko Kovačevič: V OKOPtH ŠPANtJE, zapiski iz španske državljanske vojne, 232 str. ppl.
^ Vicenfe Blasco Ibanez: KATEDRALA, roman iz španske preteklosti in sedanjosti, 292 str. pp).
$ Adalberto Ortiz: JUYUNGO, roman iz ekvadorskih pragozdov, 228 str. pp).
$ Hakon Mielche: ALADtN V CAD1LLACU, zanimivosti in problemi Arabskega polotoka, 264 str. itustr. ppl.
#	Charles de Coster: ULENSP1EGEL, dogodivščine iz damske dežele, 496 str. ppl.
VSAKA KNJ!GA SAMO ŠtL. 20.*
O Vladimir Kavčič: OD TU DALJE, roman o spopadu človeka z birokratskim okoljem, 308 str. p).
O lija IH in Jevgenij Petrov: ZLATO TELE, vesel satiričen roman, 352 str. p).
O Leonard Woo!(: VAS V DŽUNGLI, roman o prebivalcih Ceylona, 240 str. ilustr. ppl.
O Walter de la Mare: TRI KRALJEVE OPICE, eno najlepših mladinskih del iz svetovnega slovstva, 272 str. ilustr. ppl.
O Karol Bunsch: OLIMPIJA, roman iz antičnega sveta,
356 str. ppl.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 25.-
^ Juš Kozak: MASKE, zbirka najboljših pisateljevih novel,
432 str. pl.
#	Anatole France: RDEČA LILIJA, roman velike pisateljeve ljubezni, 248 str. p).
^ Slavko Janevski: VAS ZA SEDMIMI JESENI, roman iz kmečkega življenja, 316str.pl.
#	VIHARNI PIŠ, izbor pooktobrske ruske proze, 448 str. kart.
$ Frank Norris: POLIP, roman o gradnji železnice v Kaliforniji, 392 str. ppl.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 30.-
O H. L. Humes: V PODZEMLJU, roman o francoskem odporniškem gibanju, tri knjige skupaj 1108 str. ppl.
O Premčand: GODAN, roman o socialnem prebujanju Indije, 372 str. pl.
O Zdenek Pluhar: KRIŽI OB PROG), roman o graditeljih ameriških železnic, 456str.pl.
O D. H. Rawcti(fe: SKRIVNOSTI IN SLEPILA OKULTIZMA,
464 str. polusnje
O Zsolt Harsanyi: GALILEO GALILEI, roman o slovečem učenjaku, 700 str. ppl.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Vendar opozarjamo, da so mnogi naslovi na zalogi le v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročilom. Sicer pa obsega izbor v knjigarni še mnogo drugih lepih in zanimivih knjig po enako ugodnih cenah, tako da se obisk v . Naši knjigi" meseca februarja še posebno izplača.
Knjigarna ,Naša knjiga'
CELOVEC, PAVLtČEVA 5—7
*
VESTNTK
^ — Štev. 5 (1799)
Celovec, petek, 4. tebruar 1977
RADIO — TELEVIZIJA
R A D ! O CELOVEC
SOBOTA, 5. 2.: 6 05 Kaj se dogaja v Avstriji — 8.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Zadovoijni z giasbo — 11.05 Zeieni magazin — 13.00 Dežeini razgtedi —
15.30	Lepi gtasovi, pritjubtjene meiodije
—	14.00 Voščita — 16.00 Servis — 17.10 Govoriina ura pri dr. WeiBu — 18.00 De-žetni razgtedi — 20.05 Vašo števitko, prosim — 22.20 Ptesna gtasba po naročitu —
22.10	šport — 0 00 Poročita
NEDELJA, 6. 2.: 6.10 tgra na orgte — 8.15
gtasbo — 10.30 Radijska pravtjica — 11.00 Dotpotdanski koncert — 13.00 Dežetni razgtedi — 13.15 !z mestnega gtedatišča — 13.25 Gtasbeni desert — 14 30 Voščita —
16.00	„Odkritje spomenika" — 17.05 Vese tite se živtjenja — 18 00 Dežetni razgtedi
—	19.00 Nedetjski šport — 20.05 Avstrijska rattye — 21.30 Satirični tedenski obzornik
—	22.00 Poročita in šport.
PONEDELJEK, 7. 2.: 6.05 Kaj se dogaja v
Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Oddaja za starejše tjudi — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10 00 Zadovotjni z gtasbo — 11.04 tz dežete, za dežeto —
13.00	Dežetni razgtedi — 14.30 Z zvenečo gtasbo — 15.00 še vedno pritjubtjeno —
16.00	„Lonec potn časa" — 17.10 Kaj radi stišimo — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07
Meiodija za vsaki tetnik — 20.05 „Odkritje spomenika" — 21.05 Lahko se smejite —
21.30	Udarec za udarcem — 22.00 Poročita in šport.
TOREK. 8. 2.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Zenski magazin — 9.30 Avstrijska tjud ska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11 05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 15.00 še vedno pritjubtjeno —
16.00	„Prišti so z vetikim čotnom — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 18.00 Dežetni razgtedi — 20.05 Zveneča atpska dežeta —
21.00	tz štajerskega giasbenega živtjenja — 21.00 Statno omizje kutturnikov.
SREDA, 9. 2.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
9.30	Dunajska tjudska gtasba — 10.00 Za-
dovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še ve dno pritjubtjeno — 16.00 Za potrošnike —
17.10	V dunajski kavarni — 18.00 Dežetni razgtedi —	19.07 Avstrijska zborovska
gtasba — 19.30 Za prijatetja ptanin —
20.05	V sredo zvečer v studiu Oberoster reich — 21.30 „Eden preveč" — 22.00 Poročita.
ČETRTEK, 10. 2.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8 05 Zenski magazin — 9.30 Avstrijska tjud-
ska gtasba — 11.05 tz dežete, za dežeto —
13.00	Dežetni razgtedi — 14.45 Živa pokrajina — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.00 „Radlo mavrica" — 17.10 Operetne meto-dije — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.50 Gtas-bena medigra — 20.05 Ljudstvo in domovina — 21.00 Dvajset tet pevec Porcia, Spitta! a d. D. — 22.00 Poročita in šport PETEK, 11. 2.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Zenski magazin — 9.30 Koroška tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo —
11.05	tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.45 Zabeteženo na Koroških cestah — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.15 To je naše mnenje — 17.10 Za konec tedna — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Robert Stotz dirigira — 20.05 Koncert iz koroškega dežetnega studia — 22.00 Poročita in šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, S. 2.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 6. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žetji.
PONEDELJEK, 7. 2.: 13.45 Ceiovški radij-
TOREK, 8. 2.: 9.30 Dežeta ob Dravi — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, postušajte!
SR2DA, 9. 2.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Lisjak domistic in gtasbe.
ČETRTEK, 10. 2.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Komu verovati? — Pesmi teh domačih tat (Ob 70-!etnici Fottija Hartmana).
PETEK, 11.	2.:	13.45 Cetovški radijski
dnevnik — tz kutturnega živtjenja koroških Stovencev.
		A V S T R i J A 1
H		SOBOTA, S. 2.: 9 25 Svetovno prvenstvo v bobu — 12.25
Smuk za moške — 15.15 Obte-ka naredi čtoveka — 17.00 Gradbišče —
17.30	Orzovvei — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Z jasnega — 21.50 šport — 22.10 Vatdez — 23.45 Poročita NEDELJA, 6. 2.: 9.25 Svetovno prvenstvo v bobu — 10.55 Statom za moške — 12.00 Svetovno prvenstvo v bobu — 12.55 Smuk za moške — 14.00 Prvenstvo v tetovadbi
—	15.35 Star sem dve teti — 17.00 Pan Tau
—	17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Poj z nami — 19.30 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Moja najbotjša prijatetjica — 21.45 Šport — 21.55 Schenk bere Buscha — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK, 7. 2.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Etektrotehnika — 10.00 Francoščina — 10.30 Cieo, tjubezen v antiki —
17.30	Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zivatski raji — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 20.50 Akcija v Manhattanu — 21.35 Poročita in šport.
TOREK 8. 2.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Astronomija — 10.00 Formatna togi-ka — 10.30 Sovjetski fitm — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Lisjak z ztatim uhanom — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Peter Weck na odru — 21.05 Druga Amerika — 21.50 Hiša na Eaton Ptaceu — 22.35 Poročita tn šport.
ZAHVALA
Vsem, ki :o nam ob težki izgubi, ko nam je smrt iztrgata iz naše srede drago mamo in babico
Lucijo Janežič oj L.der.r
HA BREZNiCi PRi ŠT. JAKOBU V ROŽU
izkazati svoje sočustvovanje Jer našo drago pokojnico spremijaii na njeni zadnji poti, se Mreno zahvaijujemo. Posebej se zahvaijujemo sosedom za vso ijubezen in pomoč, ki so jo pokojnic) nuditi v dneh njene boiezn). Domačemu g. župniku Kariciju se zahvaijujemo za pogrebni obred. Mrena zahvaia veija Zvezi siovenskih izsetjencev Jer v:em drugim darovaicem vencev in cvetja. Pravtako se zahvaijujemo Judi za p):mene in ustne izraze :oiatja.
Rado Janežič, :in	Marija Janežič, hčerka
z družino
SREDA. ?. 2.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.50 Kmetijstvo danes — 10 00 Madrid in cen-tratna Španija — 10.30 Star sem dve teti —
17.00	Konfeti — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Za najmtaj-še — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20 00 Ljubezen, kruh in tjubosumnost — 21.35 Poročita in šport.
ČETRTEK, 10. 2.: 9.00 Za predšotske otroke — 9 30 Etektrotehnika — 10.00 Obraz stotetij — 10.30 Ljubezen, kruh in tjubosumnost — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za athko noč — 18.00 Zgodovina razvoja tetatskih potetov — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Gostitničarka — 21 40 Pcro-
PETEK, 11. 2.: 9 00 Za predšotske otroke
—	10.00 Gost Garry Hauserja — 10^30 Ktub seniorjev — 11.00 Poznanstvo na potovanju — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tetevizij-ska kuhinja — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz AVstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Derrick
—	21.05 Pritjubtjeno Avstrija — 22.05 Nevarnost: Diabotik — 23.45 Poročita in šport.
A V S T R t J A 2
SOBOTA, 5. 2.: 16.00 Kon-certna ura — 17.15 Mejni kamni svetovne zgodovine — 18.00 Kavarna Hungaria — 18.30 Brez nagobčnika —	19.30 Orientirano gospo-
dinjstvo — 20.00 Gaterija — 20.15 Sovjetski
fitm — 21.45 Jazz v ZDF.
NEDELJA, 6. 2.: 17.00 Horizonti — 17.45 Servis-boks — 18.00 Angteščina — 18.30 Let iz Be — 20.00 Enciktopedija — 20.15 Prizma — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 7. 2.: 17.30 Astronomija —
18.00	Angteščina — 18.45 Pregted sporeda
—	18.30 Pustotovščina na Mount McKintey-u
—	19.30 Formatna togika — 20.00 Hiša na Eaton Ptaceu — 20.50 Vstop prost — 21.35 čas v stiki — 22.05 Dnevnik neke nesrečnice.
TOREK, 8. 2.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angteščina — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Novo v znanosti — 19.30 Madrid in centratna Španija — 20.00 Stechtin — 21.30 Čas v stiki in kuttura — 22.05 Ktub 2.
SREDA. 9. 1.: 17.30 Etektrotehnika — 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Stroj morje — 19.30 Obraz stotetij —
20.00	Teteobjektiv — 20:45 Koncert v titera-turi, titeratura v koncertu — 21.30 čas v stiki in kuttura — 22.05 Jugte Mystery.
ČETRTEK, 10. 2.: 17.30 Prvih 365 dni v otrokovem živtjenju — 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Vstop prost —
19.30	Gost pri Carry Hauserju — 20.00 Stechting — 21.45 Čas v stiki in kuttura —
22.20	Ktub 2.
PETEK, 11. 2.: 17.30 Tassito ttt. — 18.00 Nemščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Tizian, stikar knezov — knežji stikar —
19.30	Adatbert Stafter — 20.00 Skrivnostni svet virov — 20.45 Nova — 21.05 Traiter — 21.50 čas v stiki in kuttura — 22.25 High Chaparrat.
JUGOSLAVUA
SOBOTA, S. 2.: 8 00 Mata
—	9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Skrivnosti morskih gtobin — 9.45 Psihotogija deta —
10.05	Dokumentarna oddaja — 11.35 Kopernik — 12.15 Smuk za moške — 15.10 Sve-
—	17.40 Obzornik — 18 00 Kiš in Torbi — 19 30 Dnevnik — 19.50 Zunanjepotitična tema tedna — 20.00 Vozniško dovotjenje —
21.30	Dnevnik — 21.45 625 — 22.25 Enrico
NEDELJA. 6. 2.: 8.15 Poročita — 8.20 Od vsakega jutra raste dan — 8.50 625 — 9.30 Vino in kruh — 10.35 Vetiki raziskovatci —
11.30	Kmetijska oddaja — 12.15 Poročita —
12.20	Statom za moške — 14.00 Svetovno prvenstvo v bobu — Nedetjsko popotdne
—	17.35 Poročita — 17.40 Pozno potetje —
19.30	Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Marija — 21.10 Skopje
—	21.40 Dnevnik — 21.55 športni pregted PONEDELJEK, 7. 2.: 8.10 Šotska oddaja —
17.00	Vrtec na obisku — 17.15 Skrivnosti gtobin — 17.40 Obzornik — 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem živtjenju — 18.30 Dogovoriti smo se — 18.45 Mtadi za mtade — 19.30 Dnevnik — 20.00 Trije posvetnjaki — 21.05 Kutturne diagonate — 21.45 Mozaik kratkega fitma — 22.05 Dnevnik.
TOREK. 8. 2.: 8.00 šotska oddaja — 17.10
Pika nogavička — 17.55 Obzornik — 18.10 Gtasbena oddaja — 18.40 TV trim test —
19.30	Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.40 Btišč in beda kurtizan — 21.40 tz koncertnih dvoran — 22.10 Dnevnik.
SREDA, 9. 2.: 8.10 šotska oddaja — 17.10
Gtass fascination — 17.55 Obzornik — 18.10 Spekter — 18.45 Pogovor o gtasbi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ptačito za strah — 22.30 Dnevnik — 22.45 Nogomet Angtija : Nizozemska.
ČETRTEK, 10. 2.: 8.00 Šotska oddaja —
17.10	Mata čebetica — 17.25 Obzornik — 17.40 Kako zakuriti ogenj — 18.35 Cyrano de Bergerac — 19.30 Dnevnik — 20.00 Humoristična serija — 20.30 Pogovor o . . . —
21.20	Miniature — 21.35 Dnevnik.
PETEK, 11. 2.: 8.10 šotska oddaja — 17.10 Križem kražem — 17.20 Morda vas zanima
—	17.55 Obzornik — 18.10 Tuja fotktora — 18.45 Mavrovo — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Kopernik — 21.00 Razgtedi — 21.45 Utice San Francisca — 22.35 Dnevnik.
SioverMo prosvetno društvo ..Vrtača" v Siovenjem Piaj-berku vabi na veseioigro
.KLOBČiČ'
aii
zmešnjava nad zmešnjavo
ki bo v soboto $. februarja 1977 ob 19.30 uri v gostitni pri Foitu v Siovenjem Plaj-berku.
Gostuje igraiska skupina Sio-venskega prosvetnega društva ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni.
Prisrčno fgšdjem/
Siovensko prosvetno društvo .Srce " v Dobrii vasi vabi na igro
..PRiČARANi ŽENiN '
ki bo v nedeijo 13. februarja 1977 ob 14.30 uri v kutturnem domu v Dobrii vasi. Nastopajo igraici farne mia-dine iz Vogrč.
Prisrčno
Kiub siovenskih občinskih odbornikov vabi na
PLES
v soboto 12. februarja 1977 ob 20. uri pri Šoštarju v Gio-basnici.
igrajo Fantje treh doiin
Prisrčno y%fd;eni/
Siovensko kuiturno društvo v Giobasnici vabi na veseio ijudsko igro
..KLOBČiČ"
aii
zmešnjava nad zmešnjavo
ki bo v nedeijo 6. februarja 1977 ob 14.30 uri pri Šoštarju v Giobasnici.
Gostuje igraiska skupina Sio-venskega prosvetnega društva ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni.
Prisrčno vajeni/
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK



#	PRVi PORAZ KLAMMERJA V MORZiNE AVORiAZ-U
Prve besede olimpijskega zmagovalca, Korošca Franza Klammerja po svojem prvem porazu po desetih zmagah so bile: „Človek ni noben stroj ..." Klammer ni bil potrt, čestital je Russiju, Walcherju in Wink!er-ju. Mehka proga, zelo kratka še povrhu, vse je doprineslo k porazu Klammerja. Zaostanek pri vseh vmesnih meritvah časa, na koncu zaostanek 7. desetink sekunde.
Zmagovalec smuka je postal olimpijski šampion iz Sappora, Švicar Bernhard Russi, ki je po 31 smukih spet osvojil prvo mesto na smuku za svetovni pokal. Simpatični Švicar je že skoraj obupal, zmeraj je bil Klammer pred njim. Russiju je prišla v prid njegova ekscelentna tehnika, s katero je končno ukanil konkurente. Od veselja se je Russi skoraj zjokal, saj je moral čakati skoraj štiri leta, da je ponovno stal na najvišjem mestu zmagovalnega podesta. Klammer je bil dosti odkrit, da je priznal: „Bernhardu želim zmago iz srca". In s tem da se Korošec ni izgovarjal na okoliščine in s tem da je priznal, da je bil pač enostavno slabši kot drugi pred njim, si je pridobil veliko simpatij v smučarskem jet-setu.
Zmagovalec torej Russi pred Avstrijci Walcherjem, Wink!erjem in Klammerjem. Na šesto mesto pa se je uvrstil Ulli Spiess. Izvrsten rezultat avstrijskih suučarjev.
#	HA DRUGEM SMUKU ZMAGAL WALCHER
V ponedeljek je bil na programu drugi smuk za moške v francoskem Morzine-Avoriazu. Pri enakih okoliščinah je ostal Klammer ponovno pod svojimi možnostmi in zasedel
Izdajatelj, založnljK In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln uprava: 9021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10. telefon J2 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Celovec - Borovlje.
kot dan poprej „samo" četrto mesto. Zmagal pa je drugouvrščeni nedeljskega smuka, Avstrijec Sepp Wal-cher, pred Italijanom Plankom ter Russijem. Na petem mestu Wirns-berger, na devetem Spiess in na desetem Winkler (vsi Avstrija).
Klammer je torej dosegel od pričakovanih 50 točk samo 22 in s tem ima simpatični Šved Ingemar Stenmark prosto pot do ponovne osvojitve svetovnega pokala.
#	KAČ KOT PRVi NA LESTViči v PLAY OFF
Po napetem spopadu in izvrstnem hokeju, je v torek zvečer KAC doma premagal graški ATSE z rezultatom 4:2 in s tem dosegel svoj prvi cilj, namreč iti kot vodeče moštvo v tekme Play-off.
Gradčani so sicer povedli z dvema goloma, toda Celovčani se niso pustili spraviti iz miru. S štirimi lepimi goli so zlomili voljo gostov. Gradčani pa so bili kljub temu ustrezen nasprotnik.
Pri domačinih so se tokrat najbolj izkazali Pregl, Felfernig, Koren ter Puschnig. Gole za KAC pa so dali: Edlmann, Koren, Walter Konig ter Rudi Konig.
*	V SLALOMU ZA ZLATO LiSiCO NA POHORJU ZMAGALA GiORDANi
S presenetljivo zmago Italijanke Klavdije Giordani se je končal slalom za XIV. Zlato lisico na Pohorju. Okoliščine za to tekmovanje niso bile najboljše, kaj je ves čas potekanja slaloma snežilo. Kljub temu pa so organizatorji pripravili izvrstno progo in jim je treba čestitati, saj so s tem poskrbeli za nemoten potek tekmovanja.
Velika favoritinja, Švicarka Lies-Marie Morerod te izpadla že v prvi seriji. Sploh so Švicarke tokrat razočarale. Avstrijke pa so pozitivno presenetile.
Zmagala je torej Giordani, na 2. mesto se je uvrstila Kaserer na 3. pa osma po prvi seriji, mladi up fran-
coskega smučarskega športa, 16-let-na Perrine Pelen. Kakor rečeno so Avstrijke tokrat odrezale dobro, saj so zasedle še 5. (Sackl), 8. (Eberle)* 9. (Moser-Proll) in 10. (SolknerJ mesto.
#	NA POHORSKEM VELESLA LOMU USPEŠNA MOREROD
Z zmago Švicarke Lies-Marie Morerod v veleslalomu se je končalo letošnje tekmovanje za Zlato lisico na Pohorju. Švicarka je zmagala s prednostjo 9 stotink sekunde pred Moniko Kaserer. Na tretje mesto se je uvrstila Fabienne Serrat. Tudi tokrat so odrezale Avstrijke zadovoljivo, Lea Solkner je zasedla četrto irt Regina Sackl šesto mesto.
#	REZULTAT) 9. SANKARSKE TEKME V LEPENi
Miadinke:
). Malle Irmgard 108,3; 2. Lesnik Elizabet 109,4; 3. Nečemer Evelin 110,5
Miadinci:
1. Haderlap Stanko 95,2; 2. Smrtnik F. Josef 97,5; 3. Ošina Josef 97,6
Ženska skupina:
1. Sadovnik Rezi 97,8; 2. Sadovnik Veronika 105,8; 3. Paul Urši t06,5
Moška skupina:
1. in najboljši dneva, Jung Josef 89,9; 2. Miklau Flori 94,9; 3. Čertov Rudolf 95,1
#	REZULTAT! 2. SANKARSKE TEKME NA OBiRSKEM
Miadina )
1. in najboljši dneva Franc Jožef Smrtnik, 2. Joži Ošina, 3. Johi Ošina
Miadina ii
1. Wili Ošina, 2. Franci Karničar* 3. Elizabeta Lesnik
Ženska skupina
1. Inge Travnik, 2. Urška Paul* 3. Greti Kučnik
Moška skupina
1. Milan Hribar, 2. Florjan Mi-klav, 3. Danijel Brumnik
Starostna skupina
1. Josef Jung, 2. Josef Stane, 3.
Franci Štern