Učiteljski List GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU**. Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, h prcmicanje učiteljskih interesa za lstru“ Pazin. — Izdaja „Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna \\citeljska List je za člane izdajateljice 'J“ost.v Trslti*.^’1^ šote 'g Tjrtrr+r %r Štev. 10. V Trstu, dne 16. julija 1920. 1« jipteisi lieljsi drušlev v lista Vsem učiteljskim društvom in jugosloven-skemu učiteljstvu Primorja! V dneh 5. in 6. avgusta t. I. se bodo vršila zboravanja Jioza" s sledečim vsporedom: PRVI DAN. 1) Ob 8. uri se vrši seja upravnega odbora „Zveze“. 2) Po seji upravnega odbora se posvetujejo vsi odseki. 3) Ob 16 uri bo itelegacijsko zboranmje s sledečim dnevnim redom : a) Poročilo „Zvezinega“ vodstva. b) Poročilo o „Uč!t. Listu*4. c) Poročilo vseh odsekov. č) Določitev dnevnega reda za javno zborovanje. DRUGI DAN. D Ob 11. se vrši lovno zborovanje vsega jugoslovenskega učiteljstva „Zveze" z nevnim redom, kakor gaje določila delegacija. O p o m b a : Imena vseh delegatov posameznih dna V sPor°č'ti vodstvu „Zveze“ najkasneje 0 dl. t. m. na naslov predsednika A. G e r -01 e k a, Sv. Ivan pri Trstu, hšt. 950. Do istega časa in na isti naslov naj se pošljejo VSl predlogi in nasveti učiteljskih društev in posameznih članov. Glede prenočišča pa se je treba javiti najkas-neie do 25. t. m., in sicer na isti naslov. Izlet v Benetke z združenim obiskom mednarodne umetniške razstave še vrši v dneh • m 8. avgusta t. 1. Dosedaj se je priglasilo že Preko 100 tovarišev in tovarišic. Opozarjamo, da smo izpreinenili uro javnega ?r°vanja od 9. na 11., ker smo se morali ozi-ati na dohode jutranjih vlakov, da tako omogo-'mo članom čim večjo udeležbo. Jugoslovenski učitelji in učiteljice! Na letošnjem zborovanju „Zveze** se bodo obravnavala važna in aktualna Učiteljska in šolska vprašanja. Dolžnost vsakega člana je, da se tega dela udeleže z besedo in dejanjem. VODSTVO. „Po Koncu - mor. Zgodilo se je, da se je rodil človek, ki mu je “ho že od rojstva zapisano, da bo „po koncu — x|g > kakor pravi nekje naš Veliki Župančič. lieiv1 sv°j° ravn0 pot in stopil P° np v živ' ja Je’ kjer je izkoval iz sebe pravega človeka. tiso 3 Iica in PonosneSa koraka je stopal mimo dal 11 ^eri in PrePac^ov, kajti mati mu je bila • a na pot le en edini nauk: „Bodi pošten, vse arugo pdde samo po sebi!" In človek se je držal tega nauka ; saj bi tudi ne bil mogel drugače, ker je bil duh materine krvi. Postal je „pokoncu — mož", a cena je bila krvava. Kajti življenje ne daje zastonj od sebe najvišjega zaklada. S krvjo in bolestjo ga je moral odkupiti in ko ga je imel, je bilo dopolnjeno njegovo hrepenenje. Pa so prišli ljudje, hinavski in zavratni, da bi mu ga iztrgali iz rok. A on je ostal trden. In takrat se je zgodilo, da je zažvižgal preko njegovega hrbta bič, ki je segel človeku tudi v razoran.o lice. Pa človek ni klonil glave, ampak je pogledal krivici v obraz in dejal: „To je moje pravo, ki mi ga nihče ne more vzeti". In šel je in ga je branil s pestjo, ker je znal, da izpolnjuje naročilo svoje matere. A * ' * „To je moje pravo !“ — To je klic, ki mora priti iz učiteljskih vrst v današnjih dneh^ krivice in nasilja. Kajti „po koncu — moža", ki nam ga je dala mati in ga je pomagalo ustvarjati življenje, ne damo na oltar ne krivici, odet! v plašč zakona, niti nasilju, odprtemu na moč jekla. Če naj ustvarjamo mi ljudi, ki naj v življenju pobijajo nasilje in krivico ter sejejo ljubezen in pravico, moramo najprej sami najti isto pot. In mi jugoslovenski učitelji smo jo vsikdar našli, kadar je bilo potrebno. V današnjih dneh je ta potreba potrkala na naša vrata z dvojno silo. Od časa popolnega razsula stare Avstrije so morale naše vrste prestati obilo trpljenja. Na oltar slepemu militarizmu so morali naši najboljši tovariši podati največjo žrtev: svojo svobodo! Zaradi ljubezni do rodne grude in naroda je bilo učiteljstvo preganjane, kakor pes v cerkvi. Vklenjeni, kakor najhujši zločinci, so romali , naši tovariši v razne ujetniške tabore, srednjeveške gradove in zatohle podzemeljske ječe, kjer so morali daleč od doma in svojcev preživeti bridke ure. Po dolgih mesecih so se vrnili telesno in duševno strti ter — ironija ! — so hvalili še Boga, da jih ni zadelo še najhujše. Za storjeno krivico in prestano trpljenje ni bilo druge tolažbe kakor ta, da bodo časi vojaškega paševanja minili in se krivica ne povrne več v nobeni obliki. Vojaško paševanje je v resnici umrlo in zdelo se je, da pojde z njim tudi krivica. A učiteljstvo se je varalo, kajti krivica je ostala in pašuje še dandanes. Pa bi hotela zavzeti obraz pravice in zato se odeva v plašč „zakona". Naše učiteljstvo ni preganjano in trpinčeno morda zaradi neizpolnjevanja dolžnosti do šole in naroda, ampak zaradi izpolnjevanja vsega tistega dela, ki je zvezano z visoko misijo pravih ljudskih vzgojiteljev. Oblast, ki bi morala ne samo ščititi, ampak celo pospeševati vsako prosvetno in kulturno delo med narodom, se postavlja s svojimi čini v nasprotje z nalogami, ki so ji dane kot predstaviteljici in izvrševateljici ljudske volje. Umevno je, da je to pot, ki vodi ljudstvo v ravno v nasprotno smer mišljenja in čustvovanja, kakor bi si ga morda oblast želela. Kajti, kdor dela proti interesom ljudstva, ne žanje ljubezni ampak sovraštvo. In kulturno ter prosvetno delo sta najvišji potrebi človeštva. Pa ne samo zaradi takega dela je učiteljstvo preganjano v današnjih dneh. V zakonih vsake moderne države je zagotovljena vsem državljanom svoboda bodisi verskega, političnega ali pa kakršnega že koli prepričanja. Jugoslovenski učitelj je na teh pravicah prikrajšan in tako ponižan na nivo srednjeveškega sužnja. Mejida mu štejejo v greh celo to, da je Slovenec. Že to je dovolj, da ga gledajo vsepovsod z očesom nezaupanja, da preže nad njim kakor jastrebi nad golobom ter čakajo komaj trenuka, kdaj se bo i v šoli ali pa zunaj nje pregrešil zoper »zakone". Ti se seveda ustvarjajo po želji in potrebi slehernega vaškega orožnika. Sicer pa ni treba niti take pregrehe, da pade bič nasilnika na učiteljske rame. Orožniška poročila, skovana v sovraštvu in pod vplivom sfa-natiziranih drugorodcev, zadoščajo italijanski oblasti za preganjanje naših vrst. Nič preiskave ni treba, nič ugotovljenja resnice ! Nasilje se skrije pod plašč zakona, ki ga oblast razlaga po svoje in težka roka persekucije pade na nedolžne rame. To je oni grenki delež, ki ga je deležno učiteljstvo zaradi značajnosti, poštenja in ljubezni, ki so bistvo njegove psihe. A v očigled vsemu temu naš stan ne bo klonil glave, ne bo šel s poti, ki mu je zapisana, ker ve, da vsaka krivica mora enkrat pasti. Vrste naših ljudi se bodo strnile v še ožji krog in oprti na voljo ljudstva, ki ga moramo vzgajati, in na čistost svojega delovanja bomo šli ter branili svoje pravo. Ž gesto neustrašenih borilcev za resnico in svobodo najvišjih človeških pravic bomo stopili morda tudi na cesto, da pokažemo zakonu, ki je nezakon, pot, po kateri bi moral iti. Kajti časi so danes taki, da ni sužnjem mesta pod božjim solncem. In mi hočemo solnca, da bomo, izpolnjujoč svoje dolžnosti, živeli od svojih pravic. „To je moje pravo!" — je klic, ki vstaja v današnjih dneh iz naših vrst, je glasen memento vsem onim, ki so postavljeni, da čuvajo nad pravico svobodnega človeka. Kajti „pokoncu — moža", ki smo si ga skovali v delu in trpljenju, ne damo od sebe, ker tako je bilo naročilo naše matere. In mi smo duh njenega duha ih kri njene krvi. Tretji slučaj. In zopet nam je poročati o udarcu, ki je zadel naš stan. Naša šolska oblast, zaslepljena od strasti nacijonalističnega šovinizma, je začela segati po posameznikih v naših vrstah in jih biti s krivično roko nasilja menda v plačilo zaradi vestnosti, s katero opravlja jugoslovensko učiteljstvo svojo kulturno nalogo v šoli in zunaj nje. V zadnjem času je začela prestavljati protizakonito razne naše tovariše, da se tako maščuje za njihovo kremenito značajnost in da morda tudi ob enem ugodi željam sfanatiziranih ljudskih mas. Poleg dveh tovarišev, o katerih smo že poročali, je zadela nje krivična roka tudi tovariša A. Hreščaka, šolskega voditelja v Lokvi pri Divači. Iz »službenih ozirov" je prestavljen naš tovariš Hreščak tja nekam daleč med hribe, v Voisko nad Idrijo. Kdo je tovariš Hreščak, ni treba, da bi še posebej povdarjali! Vzoren učitelj, ki mu ga ne najdeš para daleč naokoli; v največji meri stanovsko zaveden mož, ki je delal vedno v dobrobit stanu in skrbel za njegove potrebe. Bil je eden izmed prvih, ki je spoznal potrebo organizacije, ki naj bi v naših krajih delovala v blagor stanu, šole in naroda. Po vseh teh svojih lastnostih je visoko cenjen v vrstah jugoslovenskega učiteljstva, ki je, kakor v obeh prejšnjih slučajih, z njegovim preganjanjem udarjeno naravnost v lice. Kaj je pa zagrešil tov. Hreščak ? Mi, ki sledimo že vrsto let vsakemu njegovemu delu, vemo, da ni zakrivil ničesar. Oblast, ki je bila interpelirana v tem pogledu, ne ve tudi pravega vzroka premestitvi. Seveda se našemuvrazumu upira ta nedolžna kretnja nevednosti. Če bi se bil naš tovariš pregrešil proti svojim šolskim dolžnostim, bi bil zapadel gotovo disciplinarni preiskavi, ki bi bila ugotovila resnico in potem razsodila. A preiskave ni bilo, tedaj ni tudi krivde, v^e bi se bil naš tovariš Hreščak pregrešil proti strogim zakonom v javnem življenju, bi ne bil danes svoboden, ampak bi se moral pokoriti v zatohlih prostorih za razmreženimi okni. Ker se to zopet ni zgodilo, ne more biti niti v tem pogledu nobene krivde. Ne preostaje nam tedaj nič druzega, nego da si mislimo, da je tovariš ganizacijii 'dela urna in rolk, saij so duševni in manu- Hreščak preganjan od oblasti, ker jim ni ljub. V današnjih časih pa ne more biti ljub našim oblastim vsak človek, ki. je slovenske krvi, kije značajen in ne krivi hrbta ne na levo, ne na desno, ampak hodi svojo pošteno pot. Vzrok te premestitve mora tedaj biti politično osumljenje. In res! Tovariša Hreščaka so bile že vojaške oblasti zaznamenovale za politično sumljivega. To vemo’iz gotovega vira. Ker mu pa vojaška oblast ni mogla skriviti niti lasu, vkljub veliki želji, ki jo je najbrž imela, je ostal naš tovariš doma. Po poldrugem letu pa butne iz gen. civ. komisarijata dekret, ki ga premešča iz „slu|benih ozirov". To postopanje oblasti je ne samo nekulturno, ampak tudi krivično v najskrajnejši meri, ker je v protislovju z vsemi še obstoječimi zakoni. Svoboda prepričanja je zagotovljena v vsaki moderni državi. Pri nas, ki živimo baje v najsvobodnejši, — ne! Seveda ne misli jugoslo-vensko učiteljstvo molčati k vsemu temu, ampak se bo postavilo v vseh treh slučajih preganjanja v bran za pravice stanu. Pri tem pa se bo po-služilo tudi najskrajnejših sredstev, da le pribori pravici veljavo, ki ji gre. a Opozarjamo šolsko oblast na vse posledice, ki jih utegne imeti ta njen korak in zahtevamo, da se nam v imenu pravice in svobode zagotovijo one pravice, ki jih je bil deležen še celo suženj pred tisoč leti. Jugoslovenski učitelj ni bil suženj pod Avstrijo, in ne bo niti pod Italijo. Zahtevamo, da se vsa nezakonita premeščenja prekličejo in da. se naši tovariši puste na sedanjih mestih. Obljub in sladkih besed smo siti in hočemo od danes naprej samo dejanj, ker smo ljudje — dejanja. __________________________ Učiteljska internacijonala. Ideja za združenje učiteljskih društev v Zveze se je pojavila pri vseh 'narodih dokaj kasno Ena najstarejših Zvez je društvo .angleških učiteljev: The national union of teachers. Ustanovljeno je .bilo leta 1870., ko se je nekim okrajnim društvom posrečilo ustanoviti odmota, tiho za -sebe prooita i izvede ono, šlo' piše. — Da ti je dijete razum,Ijelo, što ,je na papiriču napisano, osvjedočit čete se ubrzo, jer če ono — ako je razumljelo, izvršiti rado,sna Vašu zapovijed, nije li, ostat če mirno i' tražiti- upate. Poslije nekoliko takvih pokušaja, opazit čete, kako če se djeca natjeeati, tka če uzeti papirič sa Vašega stola. Pošto ste se uvjeriti o uspjehu, uzet čete kotanieu ili Vašu ručnu toirbiou i u nju — pred djeco.m — m etn uti više takvih ispisainih papiriča i pozvati toliko dijece, koliko je papiriča. — Vi mirno sjedite i motrite. Recite mi, zar Vam se ne če duša razvedriti, kad 1 budete opazili, kako se oni mališi, jedan za drugim, dižu i izvršuj,ui Vaše zapovijedi? .... Suvišno je i spomenuti, da: čete i'h' Vi prije •uputiti, da stu-paju školom tiho, da rade spretno- -jedan pored drugoga .... To- 'bi bio tek poče-tak u takvom postupku, koii čete Vi p o s t e p e n o proširdvati prema mjesniim prilikama i duševnim sposobnost im a Vaših gojenaca. A zar ,ne ib iste jednoj takvoj učenici mogli osipi,sati: »Kada1 poislijepodtae dod-ješ u školu, donesi mi kiiticu bosiljka«? Ili napisati' na iškolskoij plači (— a onda sačekati odgovor —) »Jeste li več ove godine vidili ljubicu?« vjeruijeim, ovakav poisHiuipaik nije uvijiek udo-ban, ali je zato, — a to je glavno —, mnogo bliži dnečijoj psihi: dajete, aktivni© su.djelujuči u radu, siiče i izpoljaval svoje duševne nadražaje, — pre-doldžbe; mije mu niš'ta oairinuto, jer se nastavlja ovdje ornim smjerom, kojim ga je majka, kojim ga njegovi rodjaci uvadljabu u s tičanju novih predodžbi za proširivainje njegovog umnog razvitka. Nema skokova, nema narinutih tudrih misli: učitelj (iica) ruk o vodi1 cio postupak, ali ne nami če mu svoje znanje: on svoje znanje iimade da, iskaže u lome, kako če se šlo1 više približiiti diječjoj psiibi i prihrati gradiva za istančavanje njihovih ©s je tila, za proši-rivanje njihovih spoznajai, za okretno iispcljavanje njihovih osječaja. Za italkvo r ns k o vod e ;n j e ni je dosta sam© htjeti, nego znati i umije ti. Treba poznavati dječju psihu i hiti u,p učen u no vije tečevine toga nalstojianja. Nije li toga, pcsao prelazi u šablonu. Naravski, što sam netom iznesao nije nista nova. Vi ste več ikoješta o torne čitali, pa čak i u prepa-randiji culi, ali novo, je samo u tolik© u koliko se »čitanka« z-amjenjiuje ®ai pomičnimi sloviima, kojimaidi-jete samoradnjoin ulazi u o,naj s vije t duševnih misli, sto su predane u polira,riu i djelovanje papirji. Di-jete uči svoje prediodižbe, spoznaje i misli predoči-vati grafično. Te su predodžbe njegove,* njegovo is-kustvo, stečene, a ne narinute. Ne traga za p okna-njem. riječi i misli, što mu ih drugi postavlše na papir. On staže i rastavlja riječi prema svojem poima-nju i potrebi. D,ali inju to čitanka daje? — Da se opustim u anali,zu? —Čemu? — Ne, očeku-jam \ aš odgovor. Ali samo jedno boču da spomenem. voka,v pjostupak, — kciošto sama ga ranije dcrtao ~i proiveo se ove školske godine u štoli, najesta B. »Da«?! Učiteljica, koja je bila na što muka radi pomanjkanja čitanka, pohvalila se, kako joj djeca lije-po, brzo i rado slažu i riječi i rečenice. — A papi-11 bj? — »0 tp tek treba d,a vidite! Zagrne se!« — Da, ovirn se postopkom ne trga proces psihičikog razvaja, nego se nastavlja, dogradjuje, prirodnim pultem prema njihovlolm poimanju u. dobi istimi sre-stvima kao i dosada, ali u drugoj primi,jeni: namiče-mo djetetu srestva, upoznavamo ga s njima; pušta-m'o, da mu cima zaivlkupe i podražavajiu više osjeitila, da ih istančavaju za primanje .osjeta., i, usposoblja-vamo g,a za ispoljavanje zamjedba; nastojimo, 'da se motorne njegove funkcije spretno pokoravajo izva-djanju ispoljavanja njegovih psihičkih tečevdna. 'lstaknuitim postopkom, pošto, več djeca znadu cio alfabet, mogu »pisati« i »slagaiti« o oinoimie, što se u s ©u iz zorne pouke uči, izraziti svoje misli, želje, opažanja, sudove. Ali ješ nešto! Za bih u ©vem postopkom pošao 1 ;nešto, dalje. Evo što bih želio: Neki« 'bi sveto štola bala opsikrbljena sa kutijom, u kojoj bi bila1, — osim več spomenutih triju alfabeta —, i alfabet takvih slove, koja bi bila velika odi prilike tri cm (Ne manj,a, ‘)er mislim na to,, da ih može jasno razahnati i učenik n'CirmialnlUi vidu iz zaldlnjie kluipe) i to po vise pri m je-i'aika od svaikogai slova, koja bi naravski bila u ku- 1- Ž. Brežan: Pismo čitnot«. Več odavna nije se u nas pisalo o novijim i naj-nnvijim knjigama. Zašto, — ne treba ni pitati. Jedna od novijih (za nas) knjiga je i knjiga pesama od A1©kse šantiča.*) ke&rne, o kojima hodu da govoriiim, prvo su izdanje ©lcgove poezije latihicom, i to — povodom'pesni-cove pedesetgodišnjice. Knjiga je razdeljena u osam delova. Zašto sam uzeo upravo njegove pesme u ruke? — Jer tu nalazim, a nač.i čete i' vi, najviše svoga, riaj-više utehe. Savremena je to knjiga! Za sada osvrnut ču se samo na prvi’ deo »Pesama«. lom prilikom služit 6u se više puta rečima sanioga pesnika, da podam što viiše primera njegovih slika i misli... 'I otvaram knjigu . .. * * * fantič nije samo pesnik svoga kraja, več pesnik sv>ju oinih, koji pate i grča,ju.. . On je, daltle d naš Pesnik, kada veli: »Ne plačem samo s bolom svoga srca Rad zemlje ove uboge i gole — Mene sve rane nioga rada bole, I moja duša s njim pati i grča.« O© je svu patnju ,i muku naroda usredotočio u sebi. UČITELJSKI LIST tiji porazmješitena u pretincima. Na Ivici svakoga pretinca imalo bi opet biti pričršteno slovo za to, da učenik nvože lafco1 razabralti, gdje je ko,je slovo. Ta slova mogla bi biti, izrezana iz tvrde ljepenke (ili drugog podernoig materijala), a črno obojena. Za ova slova trebalo bi imati posebno či.taTo, bijelo obojeno, radi toga, da se ra,zabi.ru položena slova. Takvo či-talo iimaloi bi visiti na zidu u višini, da ga dobro mogu sva djeca vidjeti. Čitalo nek bi bilo dug.oljasto i take udešeno, da se na njem može stožiti barern tri retka. Čemu to? lstaknuitim materijalom moglo bi se »si.aigati« ono, što se u školi uči iza kako su se djeca več izvježbala sa lomim prvim atfabetiima. Kada se več jedamput dajete naučilo ovim načinom »pisati« i »či.taiti«, ne če ono ositiati pasivno, nego če, — jer obikmuto postupfcom, na samoradnju , i samio ič'i luidlarendimi pultem, ali bi trebali©, da se ono ne ostavi samo, nego da ga1 i dalje tim putem vodi vješta ruka sve detle, dok hude moglo razu,mjeti knjigu pasanu prema mjegovom poimanju t. j. kad,a bude moglo vživi ti se u tiudljiim miislima, što če ih, črtati iz čitanke. Te »tudje« misli mogu, ne samo mogu, nego da-pače mcr.aju biti samo u toliko tudje, u toliko nije-su njegove, ali inače po,sve srodne njegovim oisječa-j'inm, njiegcvom aperceptiivnom niiveau-u. ,Dd, čitanka mora s s mo n a dopun jivati, rukovoditi njego vu duše v-nu svijest u pravcu njegova razvijanja, usavršavanja: ena mo,ru d,a mu bude evandjelje, o kojem če on nači upute, utvrdjene nazore prema okolišu svome, koji se zanj dnevno 'pircšlruje, pobude za, razvijanje estetskih, etičkih i narodnih čuvstava,. A jer je on — dajete — produkt velikega breja faktura, od ko jih su ponajglavniji nasljedje i živetne prilike, to treba da čitanka svojim gradivom n dijetetu razvija i budi sve te osebine onim sreatvima, duševnom svojo.ni ciijeline, kojoj on kao jedčnica pripada. iDakle ono što činjaše, čini i činit če njegove.. . »Bus posebnog svoga cvijeta — U naroda silnoj srnjesi.« Da završim! Ali ne! Moramo se prije još u nečem spor,azumjeti. .Evo što: Nišam za to, da se čitanka odbaci, nego neka bi ena n a, do šla onda, kad bi se voditelj (učitelj) uvjerio, da če djeca shvatiti, oživiti ono, što če iz nje čitati. Nabacio' sam ovdje nekoje misli, Vi čete — uvje-ren sam —shvatiti, što sam htio reči — a drugo i ne želim. Da.kako, trebalo bi pota,nje zači u istvair; bude ti Vas zanimalo, može se i to. iz organizacije. Kakor poročamo že na drugem mestu, se bodo vršila zborovanja naše »Zveze« v prvem tednu meseca augusta. Opozarjamo še enkrat, da smo prenesli uro javnega zboro vanja drugega dne in sicer zaradi dohoda vlak ov, da d smo tako priliko vsakomur se ga udeležiti; dnevni red tega dne bo važen in potrebno je, da mu damo izraz nekakega učiteljskega plebiscita. Udeležimo se ga tedaj v kolikor možno visokem številu. Tržaško učiteljsko društvo je zborovalo v torek, dne 6. t. m., na Opčinah. Zborovanja so se udeležili kol gostje mnogi učitelji in učiteljice iz sežanskega I u njemu »cvile duše miliona.« On hoče da uči ljuide, toga radi njima kliče: »Ostajte ovdje! . . , Sunce tudjeg neba Neče vas grijat’ ko što ovo grije; Grki su tamo zalogaji hljeba, Gdje svoga nema i gdje brata nije. Od svoje majke ko če nači bolju?« vi* Tako je govorio onima, koji su, prije raita, bežali u Ameriku. Može s e tako reči i onima, koji bi h teli u zadnje vreme na radnju u strane zemlje, — mesto da se čim više približe svojoj mlaidoj Majer, koja im vi če na usta pesnikova: »Ostajte ovde!.. . Ja ču vam osušiti oči pune suza i ublažiti vaš plač!...« I, pesnik Santič čuje plač naroda, plač ubogih sela i gradiča, plač potlačene zemlje; — čuje ga: u žu-bonu gorskih potoka, u šumoru reka u dolinama . I traži milost za svoj izmučeni narod, moleči pomoč-nicu svoju Muzu, neka ga uteši, neka mu pomogne . .. »Gore nam plaču, jauci su česti. Usta.j i emu odeždiu obuci. Svijetli putir ponesi u ruci 1 krepkom vjerom moj narod pričesti.« Moli se, kao i Krist u vrtu Getsemani pred teškim časom, kadno je u vrt ušao Iskarijot, sa lažnim, iz-dajničkim poljupcem na blatnim us,nama ... »U polja naša Iskarijot udje. i( % W Strafi HI. 'd Utiri j okraja. Edina točka dnevinegš1 O® delegatov (im,j) ,za delegacijsko žibproivapjf »Zveze«, ki se bo vršilo v avgustu mesecu v Trstu. Predsednik tov. Daneu otvori zborovanje, pozdravi vse tTSVZOče, posebno še tovariše - goste in se spomni v toplih besedah pokojnega tovariša Josipa Korena, bivšega voditelja šole na Proseku. Na njegov poz-ev počastijo zborovalci spomin pokojnika z vzklikom »Slava«. Prehajajoč ,na dnevni red opozori navzoče, da ima društvo glasom »Zvezinih« pravil pravico;, da izvoli 15 delegatov '(inj). 'Po kratkem posvetovanju so bili predlagani in izvoljeni kot delegatje (imje) sledeči tovariši (ice): Prest M., Žagar Ferdo!, Košuta Dominik, Fonda Fr.,, Štubel Adal., Kodrič Vladimir in Pahor Karel; Sabadin Iva., Pertot Srečka, Hvala Dana, Čok Marija, Starec Julija, Humplik Marija in Godina Ivanka. K sledeči točki dnevnega reda povzame besedo tov. Germek predsednik »Zveze«,, ki 'Cpozori učiteljstvo na. razne slučaje težkih preganjanj posameznih tovarišev od strani šolskih oblasti, ki pomenijo neko brezpravno irazdfcbje, v katero je nenadoma, zašel naš stan. Učiteljstvo,, ki je izpostavljeno tem udarcem, mora protestirati in to še posebno zato, ker so imajo ti ukrepi oblasti saimo politično ozadje in trpe pri tern popolnoma nedolžni ljudje. Predlaga itozar-devmo resolucijo, ki naj se predloži kompetentnim faktorjem. K tesedi se oglasi rtov. Piahor, ki posebno temeljito osvetli zadnji slučaj nezakonitega, premeščenja tov. A. Hreščaka iz Lokve. Tovariš Hreščak je žrtev nasilja, iki mu ga je storila deželna oblast n,a podlagi neugodnih informacij,, ki jih je bila svoj čas izdala vojaška oblast. Predlaga k resoluciji, ki jo je predlagal predgovornik nekatere dodatke, ker vsi pričujoči odobrijo in se sprejme končno enoglasno resolucija na Gen. civ. komis,arijat v sledeči obliki: Deželni šolski svet (Gen. ci,v. komisarijat) v Trstu je premestil iz »službenih ozirov« učitelje A. Hreščaka, A. Radiča in A. Turka. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ugotavlja, da so ta premeščenja nezakonita, ker so v nasprotstvu z zakoni, ki so še do danes v veljavi. Ali oblast kot zaščitnik zakona ne razume, kakšne poledice more imeti nje delovanje, če še sama zakonov ne spoštuje? Kolikor, učiiit. organilzaicijia ve, nii za premeščenje iz »službenih ozirov« nobenega razlaga. Torej so razlogi politični, in sicer politični sumi. ,S tem je gotovo, da je premeščenje politično preganjanje. Ali oblast ne razume,, da je stopila na visečo ravnino terorizma, ki ga kot objektivna politična sila nikdar ne bi smela vpeljati in širiti ne stanovskem, ne v poltičnem žv-ljenju? Učatieljisitvu ije s itaikiimiii pregainjiainijii! vzeta vsialka možno*! zakonite borbe z,a gmotne in duševne interese stanu, kar je omejevanje osebne svobode, zagotav-ljene po osnovnih zakonih vsake države in vsakega civiliziranega družabnega reda. S preganjanjem učiteljstva je končno zadeto ljudstvo, kajti kdor preganja učiteljstvo brez službenih vzrokov, ni pjrijalMjj šole in izobrazbe. Kaikšno korist ima oblast na temi, dla prepmičai ijiudistvo, kalgol je nasprotna ljudski izobrazbi? Iz navedenih razlogov smatramo talko postopanje I njive naše postadoše tudje, I na nas pade guba i rugoba .. Zato, i ato ne može momentano pomoči narodu, želi, da barem ko što je Hrist poslije Golgote i smrti uskrsnuOi, — uskr.sne jednom i njegov izmučeni narod iz vlažnoga, mračnoga groba. I ida se to može dogoditi, veli Muzi: »Ustaj i podji, jauci su česti. Pred teškim časom moj narod pričesti, Krvav ko sunce nek sine iz groba.« * * * Da, pesnik slavi apostola i pnoroka tog narodnog uskrsnuča iz groba, iz tam e ropstva; —slavi Sunce koje če rastjerati svti tamu, što narod tSšti, što ga mori; — slavi mladost, koja »poji vruča svoja srca sunčanom verom« u uskrsnuče, u spas. * I pesnik, sretan slavi tu »lepu decu Juga«, koja neče tarne, več sunca, — slavi pokolemje koje do-lazi. To »novo ipokolenje« progledalo je i opralo gre-heve svojih otaca, koji1 su se onako slepi i u tami neznanja svadjali, ubijali i grešili... Videči pak — to novo pokclenje — svoje nebo obasijano suncem slobclde, peva: »Na vrelu bratstva oprasmio očiju vid, I više mi nismo slepi... Oprasmo mrlje, i1 krv, ,i greh, i stid, I sad smo ko bogovi lepil« ... za neivamo„ ker necivilizatoir.no, protestiramo proti njemu im izjavljamo, da bomo izvajali posledice, če oblast svojih sklepov trezno ne presodi in popravi. Tov. Pahor Karel prosti,, da bi društvo, oz. »Zveza« zavzela neko stališče nap ram vprašanju izpitov učiteljskega usposobljen ja. Ker je .vprašanje nujno, se sklene, da je zahtevati od oblasti, da se enkrat jtasmo .izreče glede tjunidiične vrednosti' teh izpitov, glede termina in kraja, kjer naj bi se obdržali a obenem se sklene vstrajati na zahtevi, da se prenesejo na je-senikti čas. G. katehet Pahor Franc, član sežanskega učit. društva predloži zborovanju spomenico »Zbora svečenikov sv. Pavla« z ozirom na verski pouk v slovenskih šolah in želi, da bi se učiteljstvo izrazilo o željah slovenske duhovščine. Predsednik Germek pojasni stališče, ki ga je zavzela »Zveza« v vprašanju novih učnih načrtov, in komstatira, da jih je ju-goslovens.ko1 učiteljstvo odklonilo v celoti, kar po-menja, da ostanemo, vsaj kolikor se naše volje tiče, pri starem šol kem redu. Tovariš Hreščak zatrjuje, da ne .bo juigoslovensko učiteljstvo1 v tem vprašanju nikdar delovalo v navskrižju z ljudsko voljo. Ako se izjavi slovensko ljudstvo., čigar volja se bto .morala, tudi upoštevati .pri sestavi novih učnih načrtov, za obligatni verski pouk, tedaj ne bo nihče stavil ovir na pot temu stremljenju. Sicer pa se bo konkretneje izrazila o tem skupščina .»Zveze«, ki se bo vršila v augustu. Glede postopanja pri obravnavanju učnih načrtov se sklene, da se naroči učiteljstvu naj se v svojem uradnem poslovanju drži strogo sklepov »Zveze«, Po obravnavanju še nekaterih malenkostnih reči stavi tov. Gruntar predlog glede onih učiteljskih kandidatov iz zasedenega ozemlja, ki so bili vsled razmer prisiljeni končati svoje študije izven premirne črte in ki gai formuliral tako-le: »Učiteljsko društvo za Trst in okolico «zahteva, d,a se vsem onim učiteljskim .kandidatom iz zasedenega ozemlja, ki so bili vsled .razmer prisiljeni dokončati svoje študije na slovenskih učiteljiščih izven državnih mej priznajo maturitečni izpiti in da se jih sprejme v službovanje,, ne da bi jih morali še enkrat .ponavljati. Nato zaključi predsednik zborovanje. Poročilo o občnem zboru »Učiteljskega društva za postojnski okraj«. Dne 2. julija 't. 1. se je vršil v šoli v Postojni oib 10. uri dop. jako dobro uspeli občni zbjolr »Učit. društva za postojnski, .okraj«. Obisk j.e bil kljub slabemu vremenu polnoštevilen.Pač dokaz, da kruta vojna ini duševno ubila učiteljstva ter da se ono ne plaši nikakega truda, kadar je treba reševati vzgcjna vprašanja. Predsednik tov. J. Šraj je v svojem pozdravnem govoru izrazil svoje yeselje nad tako lepim številom udeleženčev, predstavil je vladnega zastopnika, -okr. šol. nadz. g. Kocijančiča ter je izrazil svoje, kakor tudi vseh zborovalk in zborovalcev posebno veselje, da se je občnega zbora udeležil tudi naš vrli bojevnik tov. A. Germek, preds. »Zveze«. Vsi udeleženci so ga burno pozdravili. Predsednik povdarja, dlai je le v organizaciji moč in zato bo tudi učiteljstvo le tedaj zmagalo, afco bo sleherni zastavil vse svoje sile za procvit šole in izboljšanje svojega stanu. Sledili sta imenovanji zapisnikarice (tovarišice gdč. Burnikove) ter poročevalca (tov. H. Kmeta). Oib.ILo .pritrjevanja so žele besede tov. Vladka Požarja, kateri je omenil, da je učiteljstvo pač dobilo pred neka) meseci izboljšane prejemke, toda ža-libog — draginja je že zopet narasla, da nam ti novi prejemki niti v najskromnejši obliki ne zadoščajo. Pripomnil je, da je obljubljen nekak povišek, toda, ako istega ne bo v kratkem,* si bo učiteljstvo moralo iskati druge pomoči, da doseže zasluženo plačilo za svoje težavno delo. Obljub smo že zdavnaj presiti! Zanimivo je bilo tajnikovo poročilo. V uvodu je omenil tajnik tov. L. Kopač, da obsega njegovo poročilo tudi dela za organizacijo, katero je identično z delom za društvo. V I. odborovi seji se je konstituiral sledeči odbor: tovariši Sra.j Janko, predsednik; Požar Vladimir, predsednika nam.; Kopač Leopold, tajnik; Cenčič Julij, blagajnik; Starman Fran, pevovodja; Lampret Fo.rtunat, nam. tajnika; Horvat Rudolf, odbornik. Odbor je imel v lem času 4 seje. Predsedstvo je v tem času večkrat interveniralo pri oblastih tako v gmotnih, kakor tudi v osebnih ozirih svojih članov. Od zadnjega občnega zbora je društvo zelo napredovalo, kajti društvo in organizacija štejeta 98 aktivnih učiteljiv in učiteljev ter 6 upokojencev, torej ra zon 2 ali 3 žalostni izjem, celokupno učiteljstvo našega okraja. Društvo samo pa šteje 87 aktivnih učiteljic in učiteljev in 3 upokojence. Društvo je torej od svojega počet,ka sem sedaj najmočnejše. Društvo oz. odbor je po velikem trudu dosegel izenačenje 10 % vojnodrag. doklade. Odbor je tudi zaprosil skupno z logaškim okr. učit. društvom pri gen. civ. komisarijatu, da se učiteljstvu z ozirom na to, da je prevzel vsa dela bivšega dež, odbora kranjskega. Goriški dež. odbor, v čigar upravno področje spadata zato sedaj tudi šolska okraja Logatec in Postojna, nakažejo našemu učiteljstvu s 1. majem 1919. take opravilne doklade in stanarine, kot jih prejema go-riško učiteljstvo.. Rešitve še do danes ni. Iz blagajnikovega poročila (tov. Julija Cenčiča) je bilo razvidno, da je imelo društvo veliko stroškov, toda vkljub temu je v blagajni nekaj preostanka. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni tovarišica gdč. Baša ter tovariša Fr. Mrcina in Paternost, kateri sc našli račune v popolnem redu. V blagajni .organizacije same (za gmotno izboljšanje) je 257 L 55 stot. Tov. Sampret je omenil, da je ta organizacija nekak špecifikum, kajti že njih malo število kaže, da je večina za stanovsko društvo ter je zato predlagal da naj sklene cbčni zbor, da se ta organizacija s 1. julijem t. 1. razpusti in nje člani pa naj pristopijo k društvu, Ta predlog je podpiral tudi tov. VI. Požar, kateri je omenil, da jq društvo le stanovsko in ne politično. Ako 'bi se pa razmere kediaj izpremenila, tedaj — svobodna pot vsakemu, za sedaj pa moramo biti vsi edini. Ga. Valenčič .je predlagala, da naj .pripade v slučaju razpusta organizacije vsa nj/na imovina društveni blagajni, kar je bilo tudi sprejeto. Glede pristopa k »Del. zbornici« v Trstu je pov-darjal preds. tov. Šraj, da razmere nas silijo, da pristopimo k omenjeni zbornici. Natančnejše informacije o »Del. zbornici« je podal tov. Germek iz Trsta. Svoje pomisleke o pristopu sta izrazila tovariša VI. Požar in Lampret. Tov. H. Kmet izjavi v imenu odsotnega učiteljstva iz sodnega okraja Vipava, da se je ono izreklo za pristop, ker vidi omenjeno učiteljstvo v ».D, z.« veliko boriteljico za šolstvo, zlasti še za zatirano .slovensko šolstvo. Tudi to.v. Germek poivdarja ponovno, dal moramo pristopiti, afco hočemo veljati kot moč pred oblastjo. Zlasti kremenito je povdarjal solidarnost delavstva z učiteljstvom. Sledilo je glasovanje po listkih. Izid glasovanja je .bil | nepričakovan — 80 glacv.nic z »Da« in le 2 z »iNe«.| Po glasovanju je stopil v dvorano 'bivši predsednik i društva, tov. D. Česnik, katerega je zbrano učitelj-j stvo burno pozdravilo. Kot delegata k prihodnjem .»Deleg. zborovanju « Zveze« so bili rial predlcg .tov. A. Germeka v prvi vrsti izvoljeni člani upravnega sveta in raznih odsekov. Delegati so torej: Požar VI., Julij Cenčič, Kopač L., Burnik, Lampret, Kmet,, Mrčina Iv., Šraj. — Namestnice: gdč. Suša, Kalin ter Vilhar Katinka. V novi odbor so bili izvoljeni: šraj Janko, Požar VI., Lampret Fort., Kenič, Kopač L_, Cenčič J., Kmet II. — Za namestnike pa Horvat, Burnik ter Volk. Ker bo'mord.a dež. učit. konferenca v Trstu meseca. sept., prosi g. nadz,, da bi občini zbor imenoval 2 delegata. Izvoljena slabila tovariša Šraj in Vadnal. Pri slučjinostih je ni,nogo tovarišic in tovarišev iz- reklo svoja mnenja napram čudni razvrstitvi službenih prejemkov. Vladini zastopnik, g. okr. šol. nadz. pove, da se službena leta štejejo od dneva prve nastanitve in ne od defi.nitivinosti. Vsako nepravilnost glede službenih prejemkov bo skušal urediti pri oblastih odbor, d-o katerega maj se sleherni obalne. Udeleženci, zlasti tov. VI. Požar, so se spomnili žalostnega položaja upokojencev. Tudi »a te se hoče društvo zavzeti. Glede predložitve novih učnih načrtov je bila sprejeta sledeča resolucijia: 1. Nemogoče je sestaviti, podrobni učni načrt v smislu predlaganega učnega načrta v tako kratko odmerjenem času. 2.'Potrebno je zia. vsako kategorijo šol sestaviti posebej enotne načrte In ti naj se, na zato nalašč sklicani uradni konferenci, še enkrat pretresejo in odobre od vsega .učiteljstva postojnskega okraijia. 3. .Dosedanje knjige naj .ostanejo v rabi toliko časa dokler se ne sestavijo nove. Zato se predložijo predelani dosedanji učni načrti. Ob 3K> .pop, je predsednik zaključil zborovanje. Šolske uesti. Čudna zmaga. Nacijcinailiistično ud.ruženje .italijanskih učiteljev .(U. M. T.) je bilo.napovedalo pred meseci' štrajk vsega mestnega učiteljstva, da nvu pribori lex Berer. ni in še neke pridobitve v moralnem pogledu. O uspehih tega štrajka smo že poročali, v 1. štev. »Učit. Lista« in .smo že takrat opozorili, da se na.m zde koncesije v moralnem pogledlu nejasne in negotove. Oblast je bila pristala v principu na ustanovitev nekakegai učiteljskega raz sodišča, •ki bi imelo pravico sodelovanja pri uradnih učitelj- j sk.h imenovanjih (menda le v informativne svrhel), pa .,e obenem .odložila stvar na poznejši čas. Kakor smo brali v teh dneh .se ta učiteljski- postulat ni še »Gle duše, što ih vekovni točio erv, U jedan splele se venac —: Jedna su loža i jedna kraljevska krv. Pesnik sada gleda, gde' no sunce slobode sjaje na oslobodijenu i spašen.u zemlju d sretan sluša, kako: niz one iste gore, koje su nekaida plafcale, — žubori sada vesela pesma potoka; iz onih dolina, koje su bile nekada u tam.i, šumore reke pesmu Suncu slobode; sa onih njiva, koje su bile u magli, iz koje se čulo tri različita pevanja, (jer brat brata nije vidjao), —• jedan se bori poj... Veseli seljaci pevaju uzffala i brane: »Tri stara hrasta razdiru magleni sloj I suncem ogrčii grane ..,« I to su baš ona tri Seljaka, k o ja su se nekada medpisoboin svad.jala, vred.jala, ubijala i Stisnilo se is.pcd vrletnlih brda . . . Stisn.uo se pod Ostrogoin, ali je neprestano imao pred očima .viziju, kako uz krš sveti otac minu, na čelu noseč jednu mutnu boru i, kako sjajan na vrh Ostroga se vinu ... »A vidar bola u ocfeždi stanu, .Pogleda, taimo, prema Durmitoru — Kleknu i poče mleli ti,- i kanu Suza mu jedna ...« Ali, to ne bijaše dasta! Nastojao je, da sliv a ti i plač sveje zemlje i njezlnu prošloist; da shvati .plač starinskih joj gradova — plač mjezinih Alhambra, čije sad »s.vete pragove skvrni kopito gruho djaur-skih hatova zlih ,,.« Ali on još ne sme da govori, jer: »Alah je, deco, kobno profcleo nas, I naša o.kovo usta ...« Niš ta zato! Pesnik i nadalje sluša Alhambru, kako tužno plače: »Ro meni groblja, ijanci, beda i vaj \ I krnite cezara slepi’... Sa starih kula ne trepti .kraljevski sjaj .Naših stegova lepii.. .i Plače Alhambra... Ali čemu.joj .plač? — Tko če da joj pomogne? — Na koga li ona čeka? — »Ja čekam na te, osvetni porode moj, S plamenim rnačem u ruci! Hodi, i burom duše magleni sloj Sa mojih beldema svuci...« Aleksa Šantič: Pesme, Zagreb, ..Književni Jug“, 1918. — Aleksa se Šantič rodio 27. maja 1868. u Mostaru. Učio se u Ljubljani trgovačku školu, zatim je živio neko vreme u Trstu. 'rešil vsled odpora mestnih šolskih oblasti!, kjer bi najbrž radi d zanaprej delili milost in nemilost po svoji volji. Zmagal, kil so jo razglašali v tistih dneh člani »U. M. T.«, se je tedaj precej izkadila in kakor kaže, se bo moralo učiteljstvo pcisiužiiiti izopet ;naj-energičnejših sredstev, da pride do pravice, ki mm ! že je bila: pravzaprav dama. Zopet lep dokaz, dia se delitev učiteljskih moči maščuje nad samimi mčite-j Iji. Za izboljšanje našega materialnega 'položaja, je morala nastopiti seicialistlčnai skupina '»S. M, I.«, ki ; *ma za seboj močno falango 40.000 članov »Delavske zbornice«; istih uspehov smemo pričakovati v vprašanjih; naših moralnih zahtev. Dogovori z I »Delavsko zbornico« so sveti in nerazrešljivi, ker j »pri možeh moči impomira le moč«t kake* je zapisal nas tovariš Hreščak. To piodiaijemo v premislek vsem onim tovarišem, ki ■§e omahujejo v. vprašanju našega vstopa' v »Del. zbornico«. Tam najdemo močno zaslombi!) v dosego svojih in svojega naroda' materialnih in moralnih ciljev. * * * Kakor nam poročajo v zadnjem hipu, se je venida.r 'poe-reailo rešiti ta učiteljski postulat po željah samega učiteljstva in je bilo že v teh dneh ustanovljeno učiteljsko razsodišče v zadevi uradnih imenovanj, ki ibo it udi kmalu začelo s svojim delovanjem. Sloje 'tedaj, ai le s težavo. In ravno to dejstvo nam potrjuje gor lomen j en e stavke, ki smol jih zapisali z ‘oziram na »Delavsko zbornico«. Učiteljstvo’ bo le takrat upoštevano,.ko boi 'imelo za seboj moč števila, kajti, da ponovimo še enkrat: Pri možeh moči imponira le meč! Začasna nameščenja in petletnice. Mestni magistrat je izdal odlok, v katerem 'določa, da se bodo; od 1- jan. t. 1. dalje zaračunavala k -petletnicami, — ki so v teku ali pa, ki jim bodo sledile, ter tudi v ponj minske dohodke — vse dobe začasnih nameščenj (suplenture), ako ni bil presledek med! dvemal daljši ° vi ^ K-m slučaju se izločijo vse one dobe, ki so bile' pred tem presledkom. Ta odredba velja1 za ucJteljstvio na 'mestnih meščanskih1 in ljudskih šolah, a t pa prj šolah, ki imajo1 pravico1 javnosti, ali so vzdržane po društvu »Lega. Nazkimale«, in za osebje istovrstnih otroških vrtcev. V zaračunanje k petletnicam. veljajo le one dobe začasnega nameščenja, ki &<> vršile1 po prestanem iizpitu usposobljen ja. ^Udlrediba; določa tudi naj imaijo s talne p o mož n e učiteljice mestnih otroških vrtcev pravico- do pet-leitniiškib doklad, kakor podučitelji' (i-cej. Učiteljski prejemki v Milanu. Deželnemu in mestnemu zastopstvu v .Milanu bo predlagana sledeča tabelai: Nižja -stopnja: začetniška plača 4750 L; po 3 letih 5500 L; po 7 letih 6250 L; po U letih 6950; po 15 letih 7700 L; po 19 letih 8400 L; po ,23 letih 9100 41 9800 L. Učiteljstvo višje stopnje iima rf,0i • f ° ”700 iL. Za vse učiteljstvo' je prišteti' še dra-. »inrjsi o doklado državne iln mestne občine. K reformi penzijskega zakona, Neko pokrajinsko utusi 'vo u,druženja »Unione mag. itiajL« je postavilo v eimi vprašanju sledeče zahteve: aj v slučajih' nesposobnosti vsled bolezni Imej učiteljstvo pravico 0 Pokojnine že po 10 službenih letih in sicer v znesku najmanj polovične plače; b) po 35 letih bodi uaikaj Učiteljska pokojnina polni zadnji plači; c) mož-u>os't, id!a stopi učitelj v pok-oij! že po 20 službenem u, a v temi slučaju znašaj njegova penzija toliko zadnje plače, kolikor let je dtoshižil; d) pokojmi-ne vd°v in .sirot inaj znašajo A učiteljskih' dohodkov, minvmmn je 1500 L več doklado za vsakega otroka, ce njih število! presega 2. Draginjske doklade. V seji1 -dne 5. junija t. 1. je mi-?!? TlS!^'*1 svet sklenil predlagati palrlalmentu, naj bi ® državnim uradnikom1 in vsem učiteljem, kil so vpisani v deželnih registrih, dragi niška doklada podvojena. Povišanje učiteljskih plač. Revija! »Scuolat italiana moderna« od 10. 6. t. 1. zna povedati o nekem nov eni načrtu, (katerega je sestavil neki Benellitti in mini-rstvioi ,za javno izobrazbo je naičirt potrdilo in odon .O', 'Na! podlagi Benellettijevegai načrta, bo dobilo učiteljstvo za začetna tri leta službovanja 3100 in s četrtim letom službovanja 3600 L fiksne plače, one moči, katere so idoslužile 24. leto, bodo db-41 'n ine 5100 L, kakor je bilo potrjenoi s kr. b *• št. 1239 ,od 6. 7. 1919. — Ta načrt velja za vse ^teljstvo, ki je podrejeno ministrstvu za: javno izobrazbo. nie VI-,a! ipravil 'da ie minister Torre najboljšega na-I in misli, naj: 'bi se poviški izplačevali čimprej. Ran * Najprej Mortarra, potlej Berennihi, zdaj bodT'6^* *n — še dober minister... a učitelji ne 7° se dlaleč, dlaleč pošteno plačani! noja^/i^i^0 izobrazbo. Že nekaj časa sem so se Klasov 1116(1 tržaškim italijanskim učiteljstvom-učitelji ° P°trebi ustanovitve nekakega višjega jskega zavoda v Trstu, ki bi omogočal uči- 1 1 \k » teljstvu razširjenje in poglobljenje strokovnega znanja. Ideja posameznikov je našla ugodna tla in pred tedni je vložila tržaška „U. M. N.“ spomenico na Gen. civ. komisarijat, v kateri zahteva, da se že s šolskim letom 1920-1921 ustanovi v Trstu višje učiteljsko izobrazovališče s 4-!etno učno dobo in s posebnim učnim načrtom, ki bi ga bilc^ sestaviti na podlagi načrta za višja ženska izobraževališča v kraljestvu in pa učiteljskega „Pedagogija“ na Dunaju. — Tovariši italijanske narodnosti, ki jim je v tem božjem kraljestvu pravičnosti in dobrote mehko postlano, se pehajo za nekim lepim idealom, ki ga bodo •—• in mi jim tudi iz srca privoščimo — morda tudi dosegli. Vendar bi si želeli, da bi se ozrle naše šolske oblasti enkrat tudi na naše zahteve in želje, ki sicer ne letajo danes še za tako visokimi ideali, kakor je učiteljsko višje izobrazovališče, pač pa se morajo pehati za najnujnejšim šolskim postulatom — rednim, slovenskim učiteljiščem. Že zadnjič smo opisali nekoliko zavod, ki so nam ga vsilili v Tolminu. Sraprota, ki je živela v letih 1919 in 1920 mora izginiti. To zahtevata naš slovenski ponos in pa naše —■ pravo. Šolska poslopja v Gorici. Kakor smo čitali v italijanskem časopisju, se je vršila v juniju ob | prisotnosti dr. Reine in šolskega nadzornika Pa-squalisa konferenca vseh šolskih faktorjev v Gorici, ki se je pečala z ureditvijo vprašanja šolskih prostorov v goriškem mestu. Poročilo in sklepi konference bi nas niti toliko ne zanimali, če bi se ne tikali tudi našega šolskega problema v Gorici. Ker bo harastlo za prihodnje šolsko leto šoloobveznih otrok v Gorici (italijanskih) baje na 3500 in ker primanjkuje primernih šolskih prostorov, so gospodje od konference sprejeli sklep, na podlagi katerega naj se vzamejo za bodoče šol. leto v najem prostori slovenskih in nemških šol. Sklep je precej nečeden, ker kaže na očitno namero gotovih ljudi, ki bi hoteli oropati slovenski narod v Gorici tistih štirih revnih šolskih sten, ki čakajo zastonj že leto dni slovenske dece. Opozarjamo našince na ta najnovejši manever v škodo našemu šolstvu. Hvala za uslugo! »Komunizem učiteljstva", s katerim nas je obdarila „Gor. Straža1', je srečno priromal čez demarkacijsko črto in je zagledal luč belega dne v »Slovencu" od 18. p. m., štev. 136. Članek je spisan na Primorskem (stil ga izdaja!) in sloni na perfidni neresnici, da bi učiteljstvo z vstopom v „Del. zbornico" postalo agitator za komunizem med primorskimi Slovenci.:,:) „Gor. Straža" ve dobro, da je to neresnica, a vendar vztrajajo njeni somišljeniki na tej trditvi. Morda je to politična poteza, s katero naj se zaneseta med naše učiteljske vrste razdor in prepir, a lepa gotovo ni in tudi poštena ne. „Del. zbornica" je za učiteljstvo vprašanje kruha in samoobrambe v preganjanju, ki je že začelp divjati nad našimi glavami. Ali nas bodo rešili tega zla gospodje okoli „Gor. Straže" ? Potem pa še to : 'Učiteljstvo mora imeti današnjih dneh, ko se pri nas rešujejo važni šolski problemi, hrbet zavarovan, da bo lahko uspešno branilo koristi slovenskega (ne komunističnega!) šolstva. Pravimo »branilo"; ne morda s kričanjem in tragično pozo, ampak z dejanjem. *) Članek prinašamo na drugem mestu. Brezplodno delo. Poročali smo že o stališču, ki ga je zavzela socialistična skupina ital. učiteljstva napram metodam, ki so se vgnezdile v vsem našem šolskem poslovanju. Stališče je morda preradikalno, a vendar zdravo, ker meri za tem, da onemogoči enkrat za vselej vmešanje v šolske zadeve vseh tistih elementov, ki jim je goli formalizem najvišji ideal slehernega duševnega dela, To svoje stremljenje je skušala skupina udejstviti na uradni učitejski konferenci, ki se je vršila v dneh 6., 7. in 8. t. m., s tem da je predložila v dnevnem redu, ki so ga v kratkih potezah podali v svoji zadnji številki lista. Konferenca je bila bučna, posamezne skupine so se bojevale z neko strastjo, ki je večkrat dobila svoj izraz v prepev nju patrijotičnih in antipatrijotič-nih pesmi. Napetost, ki je vladala med učiteljstvom v vseh treh dneh, je izključevala vsako ušpešno delo in tako se je vse reduciralo le na borno resolucijo, katero je predlagala skupina „U. M. N." Socialisti so morali podleči, ker so številno šibkejši in se je pokazal še enkrat vpliv nacionalističnih tirad, katerim podležejo kaj radi vsi šoveni. Sprejeta resolucija zahteva: 1) imenovanje z gen. šol. ravnatelja; 2) odobrenje deželnega šolskega zakona, ki sta ga bila svoj čas sprejela mestni svet in deželni zbor Trsta; 3) imenovanje posvetovalne šolske komisije; 4) opustitev šolskega urada v ulici XXX. ottobre". — To bi bilo tedaj vse. Ako se pa bodo vse te točke, ki že same na sebi malo pomenijo, reševale na birokratski način, ki tako rad plaši po uradih gen. civ. komisarijata, potem, bo še tista njih mala praktična vrednost izginila in v tržaškem šolstvu bomo ostali gotovo pri starem. Odprto vprašanje. Zadeva izpitov usposobljenosti, katere rešitev se vsied nesposobnih in konfuznosti naših šolskih faktorjev vleče že dolge mesece, se je v zadnjih dneh tako zapletla, da postaja že vsem nadležna. Najprej seveda oblasti, ki je naletela na kamen, čez katerega je nje pol-ževski korak ne more prenesti; mučna pa je tudi za učiteljstvo, ki nikakor ne more čakati, kdaj se bo gospodi poljubilo rešiti prav in končno-veljavno to vprašanje, ki ga ni motriti samo iz moralnih vidikov, ampak pomeni za mlajše tovariše resnično oškodovanje njih najaktualnejših materialnih koristi. Razlika v presojevanju cele zadeve med oblastjo in učiteljstvom tiči v tem, ker bi hotela prva z jezuitskim potvorjenjem pravih dejstev oškodovati učiteljstvo občutno na pravicah, ki mu gredo po starih zakonih, a vse to na korist kolegov-iz kraljestva. Tej nameri so se uprle učiteljske organizacije, ki so v zadnjem času zavzele sledeče stališče : Vsa definitivna imenovanja v naših pokrajinah naj se izvršijo na podlagi izpričevala učne usposobljenosti, pridobljenega rednim potom pred izpraševalnimi komisijami naših učiteljišč. (S to zahtevo bi bila preprečena infibracija iz notranjosti kraljestva, kjer teh izpitov ne poznajo in je tedaj učiteljstvo slabše kvalificirano.) Učiteljski kandidati se smejo podvreči rednim izpitom po dopolnjenih 2 letih službene prakse; za učiteljstvo iz kraljestva je zahtevati 3 letno prakso. V slučaju definitivnega imenovanja imej učiteljstvo naših pokrajin prednost. Izpiti, ki so se imeli obdržavati v jnesecu juliju, naj se prenesejo na jesenski čas. Ker bi pa bili učiteljski kandidati v tej dobi občutno prikrajšani na svojih službenih prejemkih, naj se jim provizorično nakažejo definitivni prejemki z obveznostjo, da se podvržejo rednim izpitom takrat, ko bo šolska oblast končnoveljavno rešila celo zadevo. Tudi »Tržaško učit. društvo" je na svojem zadnjem zborovanju razpravljalo o zadevi, a potrebno je, da se za stvar zavzame tudi naša »Zveza", ki naj določi na zborovanjih meseca augusta svoje stališče, da tako obvaruje koristi svojih članov in obenem prepreči vsako nečedno zlorabo v našem šolskem življenju. Za goriško Jn istrsko učiteljstvo. Delegati učit. društva „U. M. N.“ (oddelek za Primorje), zbrani v Trstu dne 20. junija t. 1. so sprejeli sledeče sklepe: 1) Prizadete'deželne oblasti (istrska in goriška) naj v najkrajšem času urede ekonomsko stališče istrskega in goriškega upokojenega učiteljstva. 2) Upoštevajoč neznosne razmere v katere je zašlo učiteljstvo Istre in Goriške, ki ni bilo deležno od 1. maja 1919. sem nobenih poboljškov in skličujoč se na konkorat, sklenjen v januarju 1920, zahteva, da se skliče nemudoma komisija, sestoječa iz odposlancev vlade in pa posameznih učit. organizacij, ki naj uredi prejemke v soglasju s splošnim podfaženjem vseh življenjskih potrebščin, a obenem naj se nakažejo učiteljstvu mesečni predujmi v sledeči izmeri : a) 200 L za neoženjene (neomožene) ; b) 250 L za učitelje (ice) z 1 ali 2 dvema družinskima članoma; c) 300 L za one, ki imajo več ko 2 družinska člana. Toliko definitivna ureditev, kolikor tudi predujmi naj se nakažejo za ves čas od 1. januarja 1920. Uvrstitev učiteljstva v Jugoslaviji v pragmatik« državnega uredništva. Pr&ddiog o ureditvi učiteljskih plač 'je izgotovljen. Za učiteljstvo b;i .prišle v poštev tri stopnje, t. j. IV. stoip.nj.a, ki zahteva izobrazbo štirih razredov srednje šole ali temu enako, III. stopnja, kiii zahteva srednješolsko izobarzbo ali tej enako in še kak izpit, ki 'je med to in visokošolsko izobrazbo. Četrta stopinja' prične s plačo 2.400 dinarjev in se zvišuje na 2.700, 3.000, 3.300, 3.600, 3.900, 4.300. 4.700, 5.100 in vsaka tri leta aktivi!etna doklada 960, 1.200, 1.500, ki se računa v pokojnino. — Tretja stopnja prične s 3.000 (akt. d. 1:500), 4.700, 5.100, 5.500 (akt. d. 1.800), 6.000, 6,600. 'Napredovanje je na prvih štirih stopinjah po 'dve leti, naprej po tri leta. Druga stopnja prične s 3.600 (akt. d. 1.200) 3.900, 4.300 (akt. d- 1.500), 4.700, 5,100, 5.500 (akt. d. 1.800), 6.000, 6.600, 7-200 (akt. d. 2.100), 7.800, 8.400. Napredovanje se vrši na prvih petih stopnjah po dve leti in naprej po1 tri leta. Neoženijeni prejemajo za 10% nižjo akt, doklado. Za ženo je določenih 720 in z.av sakega otroka 540 din. letnici. f Anton Vo vk. — V petek, 9. 4, m. je izdihnil v tuk. mestni bolnišnici naš itovairiš Anten Vovk, učitelj na slov. pni;vatni šoli pni Sv. Jakobu v Trstu, v starosti komaj 27. Let. — Po. maturi' j.e služboval nekaj let pri slov.'odvetniku dr. Pretnarju, uia.tio je stopil v učiteljsko službo na Družb-ini šoli pri Sv. Jakobu. V svojem času je ibil imenovan za voditelja Družbene šele v Koruiinu, po italijanski' okupaciji pa je prišel ponovno v Trst in je poučeval mia pni v. slovenski šoili pri Sv. Jakobu. — Kakor tisočero drugih, Itako je tuidii on občutil posledice vojne. Ker je bil šibke mairiaive, je vsled .pomanjkanja, ki simlo ga' ibilii deležni več ali manj vsij, podlegel bolezni. na pljučih. Ali njegova izredna energija, Stroga rednost, veselje do življenja1 in učenja ter upialhje v boljšo bodločnioist je premagalo' bolezen: ozdravel je popolnoma. Todla dioiigo ni užival dioibrote zidiravlja. Naenkrat se je pojavila na1 njem bolezen na obistih itn oslepel je skoraj popolnoma. Moral je v bolnišnico. čez diva! meseca se je vrnil idiomov skoro ozdravljen in poln nadte. Ali že čez nekaj dlni, t, j. 6. t. m., se je metal vrniti v bicltoišniicio1, kljer se je njegovo stalnjie hipno poslabšalo. Zdlravniki slo Ikionstiatirald splošno zastrupljen je ip sol izjavili, 'd'ai je njegovo stanje obupno. V groznih mukah je izdihnil čez 4 dni, t. j. v petek, ob 5. pop. Bil je do zadnjega trenutka pri1 polni zavesti, pozdravil je vise navzoče in prosil zdteavmka, mialj miu Uibmižga morfija. — V nedeljo, 11. t. mi. zjutraj ob 10, ■uri! se je viršil pogreb, ki se ga je udeležilo1 mnogo 'tovarišev in prijateljev, — Pokojni Anton Vovk je bil izboren učitelj, dlobra slovenska duša, skromen in tih; hotel je izkoristiti1 svoj,e življenje, z veliko rniar-Ijilvo&tijo in vnetno se ,je poprijel ljubljenega predmeta: glasbe. Na fconseirvaitOiriju Tartini;, kjer se je učil na 'klavir, je dovršil 4. lletnik z odliko. V Vranio vi šob zia' gesli, katero ,jie tudi posečal, je dosegel velike uspehe. — Blagor mu, ki je prestal! — Bratoma tovarišema Ivatau in Karlu ter ostali rodbini maše iskreno sožalje, njemu pa sladak pokoj! Poročilo o okrajni učit. konferenci, ki se je vršila 9, t. m. pri Sv. Ivanu pride v prihodnji' številki našega' lista. , Novo učiteljišče se o tvori .prihodnje šolsko leto v Križevcih na Hrvaškem, Pripravljalni razredi na učiteljiščih v Sloveni^ odpravljeni. Poverjeništvo' za uk in bogočastje v Ljubljani je odlrediilo, idia, se s šolskim letom 1920-21 odpravijo pripravljalni razredi na vseh državnih in zasebnih učiteljiščih, t. j, v Ljubljani, Mariboru in Velikovcu. Književnost In umetnost. Razpis nagrade. Odbor Tržaške Glasbene Matice razpisuje trii nagrade za najboljše zborove skladbe {moške ali mešane zbore), in sicer znašajo: I, nagrada L 300, II. nagrada L 200, III. nagrada L 100. Natečaja se lahlkio udeležijo vsi jugoslovenski skladatelji v zasedenem ozemlju. Vposlane skladbe morajo biti originalne, še natiskane in neobjavljene. Skladbe naj se zaznamujejo s kakim geslom! ali napiotvedaino besedo; pravo ime, stan in prebivališče skladateljevo naj se priložijo v zaprtem' ovitku, ki naj nosa na zunanji strani isto geslo ali besedo. Skladbe naj se vpošljejio na' naslov Tržaške Glabene Matice do 1. oktobra 1920. Imena nagrajenih skladateljev se razglasijo dne 15.' novembra: t. '1. in istega dne se odpošljejo 'tudi nagrade. Nagrajene skladbe preidejo v last Glasbene Matice in se bodo proizvajale na koncertu Tržaške Glasbene Matice v sezoni I920i21 ter izidejo! 1. 1921. v tisku. Skladbe, ki se ne bi nagradile, ki 'bi pa kljub temu bile dobre za javnost, bi društvo v sporazumu s skladateljem proti primernemu honorarju kupilo v iste namene. Posebno razsodišče obstoječe iz treh strokovnjakov na glasbenem piolju bo preso.jevalo skladbe lin določilo nagrade. Razne vesti. V Benetkah so dvorili mednarodno razstavo vseh umetnosti. V Nemčiji sioi razdelili vse uradiništvo' v 12 skupin. Ljudskošclskl učitelji1 so v 6. skupini. Temeljne plače ®o urejene talko, da ima začetnik */3 najvišjih dio-nodlkov. Poviški se vračunava jo vsake 2 leti. Učitelj doseže najvišjo vsoto' prejemkov po 18. službenem letu in sicer od 12.000 do 16,650 M. {6, skupina). Srbski učitelj mora v prošnji zial podelitev službenega mesta odgovoriti na 20 vprašanj. Šolske oblasti v Srbiji vrlo upoštevajo1 11. in 15. točko navedenih podatkov »O delu na književnem polju« in »O delu na kulturnem polju izven šole«. — Uredba je pametna, ker more 'koristiti narodu, stanu in posameznikom . . Upravna razdelitev države SHS. Ustavni načrt predvideva naslednjo razdelitev države: Cela Jugoslavija naj razpadle na pokrajine, te na ofcruge in, ti zopet na sreze (okraje). Pokrajin bi bilo 9 in sicer: 1, Slolvenija s Prekmurjem; 2. Hrvatska - Slavonija zMedjimuirjem; 3. Srem in Bačka; 4. .Banat; 5. Bosna; 6. Čmagorai, Hercegovina in Kotor z okolico; 7. Dalmacija 8. Srbija; 9. Stara Srbija z Macedlonijo. Prof. F. W. Foerster v Možakovem, znamenit pedagog, politik in vse učil iščni profesor, je prosil za odpust iz manične službe. Javnosti naznanja, da bo svoje naučno delo med nemškim narodom nadaljeval na širši podlagi, kadar pride ure, ker današnji duh na nemških vseučiliščih ne daje tal, na katerih bi megla zrasti nova Nemčija. Društvo za zgradbo cerkve Sv. Savi, prvemu arhi-episkopu in prosvetitelju srbskemu, je razposlalo tudi med Slovence poziv, naj prispevajo za zgradbo spo-men - cerkve. Na nečloveški način so barbari 1. 1594. sežgali njegovo telo na polju Vračanju v 'Beogradu. Na vseučilišču države Minnesote so 'ustanovili poseben oddelek, kjer bodlo d lijake poučevali o jugo-slovenskih razmerah. Vodstvo vseučilišča prosi za vzorce slovenske literature. Med njimi omenja pisatelja Fr. Levstika in njegovega »Martina Krpana«. Jezikovno vprašanje v čehoslovaških šolah. Dr. Kramar je stavil v razpuščenem parlamentu predlog, naj se v vse šele uvede čeboslovašlp jezik kot obvezen predmet. Da ne bi izzvala nevolje pri' Nemcih, je večina predlog odklonila. »Prager Tgbl.« je pa preciziral nemško stališče takole: »Najboljša rešitev jezikovnega vprašanja 'bi bil zakon, ki bi odrejal, da se mora vsakdo učiti obeh v deželi navadnih jezikov. Kdor 'ima' železno voljo, dla sc ubrani' nacionalne psihoze, bo priznal, da je bil dr. Kramarjev predlog eden najboljših. Ogorčali bi se nad njim morda, sami cini Pramemci, kii ne morejo narodu nuditi ničesar boljšega, kakor obrabljene fraze iz predvojnih časov. Drugi bi smatrali Kramarjev predlog za Nemce prijazen, zakaj edino znanje češkega jezika je to, kar manjka Nemcem' v tej državi, da se ne morejo uveljaviti tako, v vsakem oziru, kakor bi bilo sicer mogoče.« Javna kvalifikacija učiteljstva v Jugoslaviji. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Sloveniji je izdalo to začasno naredbo, dokler se ne ustanovi po zakoniti poti stalen zakon. Ravnatelja' in nadučitelji večrazredinih šol predlože koncem vsakega leta službeni popis učiteljstva glede zmožnosti, metode, marljivosti, točnosti in vestnosti, uporabnosti ter vedenja. V vsakem okraju se ustanovi ooenjevalna komisija, ki priobči na podlagi službenega! popisa ih nadziranj okr. nadzornika vsakemu učitelju pod zaprtim ovojem službeno oceno. Redi so: 1. »prav dobro«; 2. »dobro«; 3. »zadlostno«; 4. »nezadostno«; za vedenje pa: 1. »popolnoma pravilno«; 2. »pravilno«; 3, »maJnj pravilno«; 4. »nepravilno«. Vedenje se ocenjuje, v kolikor se tiče predstojnika, tovarišev, starišev in otrok; zunaj šole pa, v kolikor je v zvezi z ugledom učit. stanu in z napredkom in razvojem zavoda, na katerem učitelj .deluje. Učitelji imajo pravico se iprifccžiti (v 14 dneh) na višji šolski svet zoper oceno', ki je slabša nego 1. ali 2. red1. Prizivna 'komisija viš. šolskega sveta sestoji iz vi- šjega šol. nadzornika' in dveh učiteljev, ki sta nastavljena na javnih ljudskih šolah, ter sta člana viš. šol. sveta, Piše M. Mž. zapiski Posrečen poskus. Učeniki' P. so zmanjkala med! odmorom tri peresa/. Žalostna mi. je to potožila, Ker se tatič ni hotel sam javiti, se je vršila preiskava. Bila pa je brez vspehai, zato pravim: »Tu v razredu smo vsi skupaj večja družba in v tej družbi! hočemo biti' sami poštenjaki, zato nočemo tatu med seboj. Ako hoče tisti, ki je vzel pereisa, ostati med nami, naj jih vrne. Nihče ga ni videl, ko jih. je .ukradel, naj; jih' tudi vrne, ko ga ne bo nihče videl. Prinese naj jih' na mojo mizo, ko ne bo nikogar v šoli!« Čez tri dini so 'bila peresa na katedlru. Ko' sem jih pokazal učencem, je šel veseli smeh in šepet po razredu in gotovo je bilo tudi srce spokorjenega veselo. Za tatiča nisem izvedel. Dogodek so učenci z veseljem opisali; za šolsko nalogo. * Nemarneži v razredu. V svojih gostih službah sem prišel na marsikatero šolo, kjer mi je moj prednik, včasih tudi prednica, predstavi) v razredu, tu večje tam manjše, število nenadarjenih, lenih in zanikrnih učencev. Tudi redi v katalogu in zamude v razred-nici, so me hotele o tem prepričati. Včasih je tudi zunanjost učencev prispevala, dai bi verjel. A nikdar nisem verjel, vselej sem se sam prepričal. Pri- bližal sem se tem nepridipravom sedaj na ta, sedaj na- oni način in prav pogosto sem videl, dai so moji predniki in prednice prezgodaj obupali nad njimi in jih pustili — »sedeti«, Baš »sedenje« jih je pa še bolj zanemarilo! Največ sem opravil z dobroto, hvalo, prijaznostjo im ljubezni jo. S tern pač, česar taki »nerfiarneži« pogrešajo največkrat že doma., Pazil sem vedno na nje z vso pozornostjo; oni so največkrat brisali tablo, delili zvezke, Pili vprašani itd. Kmalu so dobili veselje dio šole, število njihovih zamud se je zmanjšalo, začeli so sledili pouku in vč;.Siih prekosili svoje součenee, * Pazit« pri črtanju in pravilno črtati naučimo učence najlažje s tem, da kritizira, ko neha citati, visiak . učenec sam sebe, na napake pa, ki jih je sam prezrl, naj ga opozorijo njegovi saučefioi. Dobro upliva na učenca, če povemo tudi dobre strani njegovega či-tanja, * Vredno je pomisliti! Večerjal sem v gostilni sam s svojimi mislimi1. Kar me je zdramil precej glasen govor pri tretji mizi. 'Mlad, nepoznan mož iz sosedine občine je pripovedoval svojemu sopivcu, da rabi njihov učitelj šolarje po cele dopoldneve pri popravljanju šolskega vrtal. »Delati jih lahko učim dto-ma,« 'povdairjia1, »toda, če 'izostanejo radi domačega dela, dobim opomin; ali celo kaizen.« Na to je še pripovedoval o šolski veselici in njenem računu. Spomnil sem se pri tem, da pravi Pribil v svoji knjigi »0'bi'teljski večeri«., da so. šolske prireditve težko deloi, katerega' ne odtehtal vspeh; ljudje pa pogosto mislijo, da ima učitelji odi njih gmotni' dobiček,. Nasvet .poklicanim. Učitelji in učiteljice za silo,, kakršnih je več nameščenih v zasedenem ozemlju; pa tudi oni, ki so jeseni ali pred kratkim maturiraU ali imajo vojno maturo, naj bi vsaj nekaj časa holspir tirali in nastop,ali pri starejšem učitelju, najbolje na taki šoli;, na kakršno bodo nameščeni. O nastopih naj bi se vršila konferenca podobno kakor na učiteljišču. Voditelji naj hi jihi uvedli tudi v strokovno literaturo in v uradno poslovanje. Starejši učitelji, ki bi hiotaHi uvesti omenjene mlade tovariše in tovarišice v šolsko prakso, naj bi se sami zglasili' in dobili naji bi za' to primernioi nagrado. Tudi strokovni tečaj med počitnicami, ibi: dobro došel omenjenim učnim močem. Za čevljarja’ se je treba dloibro učiti, zakaj usnje je drago; toda še dražja nam je naša mladina in šola, zato ne moremo in ne smemo pustiti, da bi se delali z njo poizkusi! Drag pa nami je tudi' ugled našega stanu! * Naša ljubezen do razpadle »domovine«. Na novem službenem mestu sem pregledoval šolarsko knjižnico, 'Našel sem v njej; precejšnje število 'knjig o Habsburžanih, ki pa so bile popolnoma čiste in nepokvarjene; drugim knjigam pa se je žal preveč poznalo, da so se mnogo čiitale. Ljudi lahko prisilimo v to in ono, lahko jih kupimo, src pa ni mogoče ne .prisiliti/, ne kupiti'! • Neki inženir iz Švice, sin Ijudskošolskegai učitelja,, ki je pred vojno živel dalje časa med Slovenci in seje zelo zanimal za nas, me je nekoč vprašal, zakaj se ne sliši nikdar med nami peti' cesarske pesmi. Odgovoriti mu ni bilo težko. Le ljubezen rodi ljubezen. * Nadaljevalni tečaj oz. ponavljalna šola >se pogosto podcenjuje, dasi je najvažnejša, ker so v njej: naj-starejši učenci; pri teh se lahko doseže največ vspe-ha v vzgoji in pouku za življenje. Da je;temu tako,, je eden glavnih vzrokov ta, dla se puščajo v ponavljalni ali nadaljevalni' razred učenci, iki' niso 'Z vspe-hom obiskovali šest let šole, čemur je vzrok na kmetih največkrat slab obisk. Taki nesposobni »ponavljale!« so potem ovira pri p onavl j an j u snovi in radii njih se ne more .nadaljevati z molvc. Sposobnim učencem' ;in učitelju pa mine veselje in postane dolgčas. Ponavljalni razredi, ki je najvažnejši na ljudski šoli, postane zalto nepriljubljen učencem in učitelju. Neki okrajni šolski svet je rad: dovoljeval šolsko olajšavo tako, da so nesposobni učenci prestopili v ponavljalni oz. nadaljevalni razred ter tako hodili le enkrat ali 'dvakrat na teden v šolo, Tio je bilo krivo in pr o tipe Stavimo. 'Če so že kateremu učencu dovoli skrčen šolski pouk, naj gal obiskuje v razredu oz. oddelku, kjer je bil nazadnje, Tit. Učitelj, ki se vprašuje po. pouku, je-li vzgajal in poučeval talko, da se je splačalo priti otrokom uro daleč v šolo in sedeti v zatohli' sobi', se> mi zidli podoben cesarju Titu, ki je 'tožil zvečer svojim prijateljem, da je izgubil dan, če ni naredil nič dobrega onega dne,