načrt Vzgojni 30 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 Socialne igre so lepa priložnost za gradnjo odnosov v skupini ter urjenje in nadgrajevanje socialnih veščin ter interakcije v skupini. V vzgojno-izobraževalnem delu, ki je podrejeno predvsem doseganju ciljev posameznega predmeta po učnem načrtu, lahko najdemo dovolj priložnosti, da socialne igre ali vsaj elemente socialnih iger vključimo tudi v izvedbo katerega koli predmeta oziroma področja v katerem koli starostnem obdobju predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Socialne igre pri vseh predmetih Monika Šuligoj, prof. razrednega pouka, mentorica, 20 let poučuje v prvem triletju na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo. Igra kot način bivanja Spodobnega in pričakovanega obnašanja se začnemo učiti, ko smo še čisto majhni. Pravil se otroci učijo, ko opazujejo odrasle, s katerimi bivajo. To lahko dosežemo tudi z igro (Lepičnik Vodopivec, 2013). Igro lahko razumemo kot način bivanja, ki otroku omogoča, da preizkuša meje lastne- ga in medosebnega jaza, preigrava različne scenarije ter z različnih vidikov raziskuje, kaj sploh pomeni biti človek. Z vključe- vanjem v igro otroci predelujejo čustva in se sami učijo odzivati v posameznih situ- acijah, pa tudi tega, kako se bodo odzvali drugi. Igra pomaga, da se poveča zmožnost prilagajanja v situacijah, ki jih ne moremo vnaprej predvidevati in se premišljeno od- zvati (Turk Niskač, 2017). Če želimo narediti nekaj dobrega za krepi- tev in rast skupine ter za vsakega posame- znika v njej, to lahko naredimo s socialnimi igrami (Virk Rode; Belak Ožbolt, 1990). Socialno igro moram najprej sama dobro poznati in se na izvedbo pripraviti, potem pa jo lahko prilagodim potrebam posame- znega predmetnega področja in z njo na prijeten način, z igro, ponovim ali uvedem vsebino, ki se trenutno obravnava. Tako so- cialno igro izkoristim in jo uporabim z dve- ma razlogoma: kot socialna bitja vstopamo v interakcijo s člani skupine in nadgrajuje- mo kakovost bivanja v skupini, hkrati pa uvedemo ali utrjujemo obravnavano temo, vsebino in sledimo ciljem izobraževalnega področja. Izbrano socialno igro najprej izvedem kot socialno igro, z vsemi elementi, ki didaktič- no opredeljujejo izvedbo, vključno s pogo- vorom o doživljanju in počutju posamezni- ka med igro. Tako lahko igro igram večkrat, še posebej če zaznam, da je članom skupine igra všeč ali jo celo sami želijo še igrati. V nadaljevanju pogosto (če igra to dopušča) način in potek izvedbe ohranim, spreme- nim pa vsebino in jo prilagodim vsebinam pri drugih predmetih. Socialna igra 'klobčič' Število igralcev je poljubno. Skupina naj ne bo prevelika, posebej kadar jo igramo z mlajšimi udeleženci. Za izvedbo potrebuje- mo klobčič volne. Posedemo se v krog, na stole ali na tla. Igro začenja vodja. V rokah drži klobčič volne, pove svoje ime, odvije nekaj volne in klobčič poda tistemu, ki si ga izbere. Nit volne pri tem pridrži. Igralec, ki mu je bil podan klobčič, tega ulovi, pove svoje ime, odvije nekaj volne, nit pridrži in poda klobčič naslednjemu, ki si ga izbere. T ako igra teče, dokler ne pridejo na vrsto vsi člani v skupini (Socialne igre, spletni vir). Igro lahko igramo tudi v obratni/nasprotni smeri, tako da mrežo razpletamo. Udeleže- nec, ki je klobčič prejel zadnji, poda klobčič tistemu, od katerega ga je prejel. Pri tem spet lahko pove svoje ime ali pa vodja dolo- či drugo nalogo. Ta sprejme klobčič in nanj navije volno, ki ni navita. Nato pogleda, od koga je klobčič prejel in ga poda njemu. Igra teče, dokler mreža ni razpletena in vsa vol- nena nit navita v klobčič. Foto: arhiv ŽU Slivnica načrt Vzgojni Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 31 Po igri se pogovarjamo o tem, kako so ude- leženci igro doživeli, kako so se med njo po- čutili in ali so se naučili česa novega. Pri tem naj se zvrstijo vsi. Ob ponovnem igranju lahko nalogo v igri spreminjamo. Tako npr. udeleženci dobi- jo nalogo, da povedo, kje so doma, kako prihajajo v šolo, koliko članov šteje njiho- va družina, kako je ime bratom, sestram, mami, očetu … kaj radi jedo, pijejo, katera je njihova najljubša barva, pesem, knjiga, pravljica, pesniška zbirka … vreme, letni čas, mesec, dan v tednu … igrača, igralo itd. Za potrebe različnih predmetov lahko osnovno obliko igre prilagodimo tako, da sledimo ciljem izbranega predmeta. Pred- stavila bom nekaj primerov za prvo triletje. Pri vsakem predmetu bom nakazala nekaj najbolj očitnih možnosti, ki jih vidim in se mi zdijo smiselne glede na to, kar ponuja in omogoča osnovna oblika opisane socialne igre. Teme posameznih predmetov so pov- zete po učnem načrtu (2011). Slovenščina • J ezik o vna in slog o vna zmožnost: p o ime- novanje bitij, predmetov … izmišljanje novih besed; navajanje besed z istega tematskega polja; opisovanje dogodka ter izražanje njegovega dejanja glede na čas sporočanja (zdaj, prej, potem), glede na njegovo zaporedje (najprej, nato, po- tem, zatem, nazadnje); opisovanje osebe, predmeta … • Kn jiže vnost: izraža n je doživ et ja, ki s e m u je vzbudilo med poslušanjem/branjem ter primerjanje le-tega z doživetji drugih v skupini; naštevanje, opisovanje knji- ževnih oseb, dogajalnega/-ih prostora/- -ov v pravljici, zgodbi, prepoznavanje in navajanje dobrih in slabih lastnosti književnih oseb; predstavljanje svojih ra- zlogov, zakaj se jim kateri od dogodkov, oseb ipd. zdi pomemben; iskanje po- dobnosti/razlik med književno osebo in njimi; opisovanje razlike med svetom, v katerem živijo (realnim svetom), in sve- tom v književnem delu (domišljijskim svetom) … Matematika • G eo metri ja in mer jen je – o rien taci ja in geometrijske oblike: opredeljevanje in opisovanje položaja učenca, ki mu bo po- dal klobčič (sedi levo/desno); opisovanje osnovnih geometrijskih oblik, teles, likov s čim več značilnostmi; poimenovanje si- metričnih predmetov, črk, številk. • N a ra vna šte vila: štet je s k o raki p o 2, 5, 10 … naprej/nazaj; predhodnik, naslednik – glede na dano število, ki ga pove učenec, ki bo podal klobčič. • R ačun sk e o p eraci je: računa n je (v obs egu naravnih števil do 10, 20, 100): učenec pove račun (seštevanje, odštevanje, mno- ženje, deljenje), učenec, ki ulovi klobčič, ga mora izračunati; navajanje večkratni- kov izbranega števila v rastočem, padajo- čem zaporedju. Spoznavanje okolja • Č as: ustr ezna u p o ra ba čas o vnih izrazo v (leto, letni časi, mesec, dan v tednu). • P r osto r : o p is o va n je bližn je ok olice, učil- nice, šole … vsak, ki prejme klobčič, na- vede eno stvar. • Sno vi: p ozna va n je lastnosti neka terih te- les in snovi; naštevanje predmetov iz do- ločene snovi. • Ž iva b i t ja: p r ep ozna va n je in p o imeno va- nje živih bitij; sestavljanje prehranjeval- nih verig. • Člo v ek: p r edsta vl ja n je razmišl ja n ja o tem, zakaj je skrb za zdravje pomembna; predstavljanje načinov, kako skrbimo za zdravje. • J az – sk u p nosti – o dnosi: razmišl ja n je o tem, zakaj je znanje pomembno; pasti potrošništva; opisovanje, kako spoštljivo ravnati s seboj, z drugimi; pravice in dol- žnosti; predstavljanje, kaj se mora in kaj sme; zamisli o tem, zakaj je sodelovanje med ljudmi potrebno. • P r o met – ok ol je: vzr oki za p o to va n ja, za onesnaženje okolja; zamisli za izboljšanje okolja glede na onesnaženost; razlogi za varovanje okolja. Angleščina Predstavi se v angleškem jeziku: kako mu je ime, navede osnovne osebne podatke; pove besede, ki smo jih v tekoči uri na novo spoznali; štetje, barve, dnevi v tednu, imena mesecev, delov telesa, pohištva, prostorov, gibanja … Glasbena umetnost Naštevanje glasbil (tolkala, pihala, bren- kala, trobila …); naštevanje ritmičnih glasbil; izvajanje ritmične fraze z različ- nimi onomatopoijami, ki se jih domislijo igralci; izvajanje ritmiziranega besedila po frazah – vsak igralec pove naslednji del besedila … Likovna umetnost Naštevanje slikarskih/risarskih/kiparskih/ grafičnih materialov; naštevanje hladnih/ toplih barv. Zaključek Radi pozabljamo, da se otroci mnogo stvari naučijo z opazovanjem vrstnikov in odraslih, z zgledom, igro, preizkuša- njem različnih možnosti in tudi preko napak. Za vse to sta potrebna prostor in čas. In čas za igro si preprosto moramo vzeti. Igra je način bivanja in sobivanja, zato je ni nikoli preveč, ne v zgodnjem in ne v poznem otroštvu, ne v mladostni- štvu. Gódi nam tudi v zrelih letih. Z malo poguma in odločnosti pri tem, da igro, tudi socialno, vključujemo v vzgojno-iz- obraževalni proces, si učitelji pridobimo pozitivne izkušnje. Igra v našem oddel- ku/razredu kaj kmalu postane nepogre- šljiva. Literatura • Lepičnik Vodopivec, Jurka (2013): Socialne spretnosti pri pou- ku. Pridobljeno 9. 1. 2019 s spletne strani: https://www.dlib.si/ stream/URN:NBN:SI:DOC-ZBHUG62J. • Socialne igre. Pridobljeno 9. 1. 2019 s spletne strani: http:// igramose.blogspot.com/p/socialne-igre.html. • Turk Niskač, Barbara (2017): Igra, osnovni gradnik otroštva: Prosta igra vsak dan vse skrbi odvrže stran. Pridobljeno 5. 1. 2019 s spletne strani: https://www.dnevnik.si/1042761839. • Učni načrt (2011): Slovenščina, Matematika, Spoznavanje okolja, Glasbena umetnost, Likovna umetnost, Šport, An- gleščina. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. • Virk Rode, Jožica; Belak Ožbolt, Jasna (1990): Razred kot socialna skupina in socialne igre. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Foto: Nataša Pezdir