—'   151    >+— I. K. ERBEN*) — JOSIP GRUDEN:
Zlata pavka.
1/         ^^^^^^v:   've^ Je nek°č kralj, ki  je imel tri sine.  Tako jih je
^itf^J/)   'mel ra^>  da bi jih ne bil dal za ves  svet.  Rad jih
^^L    / /    je imel dobri oče, rad; ali dobra mamica se  jih ni
čf^*v//<s>.     veselila dolgo. Ubožica je nenadoma zbolela in čutila,
§/     / /   iU     da se b° mora'a   °d nJ'h  ločiti.  Ko so  uprav vsi
f     / /   /vr     *"ie s*a'' °kolo njene smrtne   postelje,   je dvignila
/ / j^LJm^     glavo še enkrat in tako-le govorila: / /     (r~   L-/]            »Otroci, zlati moji otroci  —  kako naj vas za-
¦-------------------pustitn na tem svetu,  kako naj se poslovim od vas!
A ne žalujte, ne — jaz vas tudi po smrti ne pozabim. Nate, otroci moji, te-le tri orehe — slehrni večer si jih zagrebite v pepel, dobro vam bodo služili," in ko je bila to izgovorila, je izdihnila.
Zaplakali so trije sinovi, zaplakal je mož, zaplakala dežela po dobri kraljici.
Ali na svetu je vse minljivo — kralj je čez leto dni nehal žalovati in se je zopet oženil. Dobil je lepo ženo, a sirote niso dobile matere, ampak le mačeho, ki so o nji govorili, da je čarovnica. In res ni bila samo mačeha, temveč tudi čarovnica; zakaj nič je ni tako ozlovoljilo, kakor pogled na tiste tri dobre kraljeviče. »Le počakajte," si je mislila, Bsaj ne boste tu dolgo kaše pihali!" Takoj zvečer, ko so legli spat, je mačeha hodila, lazila okolo sobe, v kateri so trije kraljeviči spali, prisluškovala, trkala na vrata: »Ali spite, ali slišite, vi mladi kraljeviči!" Pa ti so že spali, ali tisti trije orehi, ki so jih zagrebli v pepel, kakor jim je bila naročila mati, so odgovarjali: rNe spimo, poslušamo, uganke si dajemo!" In čarodejka je odšla z dolgim nosom.
Naslednjo noč je zopet prišla čarovnica z velikim nožetn. Prisluškovala je ob vratih — a vse tiho kakor v grobu. BNo, zdaj gotovo že spijo," si je mislila; a zavoljo večje varnosti je vendarle potrkala: „Ali spite? Nič ne slišite, vi mladi kraljeviči!" In orehi so se tedaj zopet oglasili: ,,Ne spimo, poslušamo, zastavice si stavimo!" — BPa vendar ni zdaj grom zabobnel! Tukaj mora biti nekaj drugega," je premišljala mačeha.
Kadar pa drugi dan iii bilo več kraljičev v čumnati, se je ukradla vanjo mačeha in ondi vse obrnila — samo v peči ne. Pa toliko. da je sto-pila od peči, že ji je nekaj udarilo v nos — pa je vohala in vohala. »Aha,"
*) Karel Jaromir Erben, rojen leta 1811. v Miletinu, se prišteva k najbolj zasluž-nim možem češkega narodnega slovstva. Že kot petindvajsletni mladenič je začel nabirati narodne pesmi in pravljice in tej svoji misiji je ostal zvest do smrti (f 1870. 1). Njegove ,Kytice' pričajo, kakšne bisere češke narodne poezije je otel pozabljivosti. Iz večnolepe narodne pesmi in pravljice so zajemali vsi poznejši veliki pesniki češkega naroda, in sicer Neruda, Vrchlicky i. dr. — Češki narod dobro ve, kaj mu je bil I. K. Erben in zato so ga lani ob stoletnici njegovega rojstva tako proslavljali. Vsi Iisti so bili polni hvale in slave za češko slovstvo toli zasluženega velikega genija.                                                   Prelagatelj.
—~.    152   .<—
je dejala, Mkaj zlotnka je v tem pepelu? Pa le počakaj, jaz ti že po-svetim!"
Tretji večer je dala v peči zakuriti, tako da je tudi miši z doma pre-plašila, a mili orehki so se pekli in goreli. Prišla je k vratom, prisluška-vala, ali nič ni bilo slišati. Potrkala je: »Ali spite, ali slišite, vi mladi kra-ljeviči?" — BNe spimo, poslušamo, zastavice si stavimo !" se je oglasil potiho eden onih treh orehkov, ki ni bil še popolno stlel. Sam Bog, da ni peklenšček čarovnice od same jeze takoj pograbil — odšla je in si pod brado mrmrala: BNo, pa saj boste kmalu tam, kjer muh ni, samo da si ta-le nož nabrusiml* Kmalu se je vrnila z nabrušenim nožem in je prisluškavala, irkala, klicala, ali nič se ni odzvalo; ledaj je tiho odprla vrata, se pripla-zila k postelji in »resk!" je vsem trem — enemu za drugim — odrezala glavo in mrtva trupla zavlekla v zadnjo čumnato, kamor je hodil kralj na leto samo po enkrat.
Naslednje jutro so iskali, begali po gradu na vse strani, a nihče ni vedel, nihče ni čul, kam so kraljeviči lzginili. Ubogi kralj ni vedel, kaj bi same žalosti.
Ko je čez nekaj časa tista čarovnica ravno pometala kraljevo čumnato, je priletela na okno pavka in silila v stanico — »Aha, ti grdoba grda, ali se mi poberešl" je kričala nanjo in jo izganjala z metlo; ali kralj ji je dejal: BOh, ne podi te lepe stvarce; rajša jo pusti noter, se bom vsaj kratko-časil z njo" — pa je odprl okno. Mila pavka je prišla k njemu, mu dela s kljunom cvetko v roke ter začela peti:
.Sedla pavka tik gospoda, tri novice mu prinesla: Njega sini so zaklani — tatn ležijo v izbi, kamor pride on le enkrat v letu; sem prinesla mu mazila, ki izlečt jim koščice!"
Tako je zapela, pa odletela.
Kralj je v mislih začudeno zrl za njo; prišlo mu je na misel, da to vsekako ni bila pavka, ampak da je to morala biti njegova uboga žena. Hitel je nato v ono sobo, kjer je v resnici dobil svoje tri sine zaklane. Natrl jim je grla z ono cvetko, in trije sinovi so še krepkejši skočili na noge. — »Hvaljen Bog, ali gorje onetnu, ki je to učinill" In takoj se je zvedelo, da ni mogel tega nihče drugi storiti, kakor satna kraljica; zakaj le ona je imela ključe od sobe. Ves jezen je dal kralj kraljico zgrabiti. Hlap-cem pa je velel: »Privedite na dvorišče štiri najbolj iskre konje, privežite jira ta nestvor na repe, naj jo razneso na vse štiri strani sveta."
Kakor je rekel, tako se je zgodilo: štiri konje so privedli; privezali so jim na repe kraljico, in od mile čarovnice ni ostalo toliko, kar je za nohtom črnega. — Od tistega časa se kralj ni več oženil, le svojih treh sinov se je radoval in je kraljeval in kraljeval, dokler ni umrl.