SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXVIII (32) Štev. (Nô.) 15 ESLOVBNM LIBRE BUENOS AIRES 19. aprila 1979 PO OBČINSKIH VOLITVAH NA KOROŠKEM ŠTIRIINŠTIRIDEŠET ODBORNIKOV IZVOLJENIH NA SLOVENSKIH LISTAH Eos valares evangélicos Durante la misa de Pascua de Resurrección, el arzdbispo de Buenos Aires y primado de la Argentina, cardenal Juan Carlos Aramburu pronunció una homilía, en la cual exhortó a buscar la verdajd y vivir los valores evangélicos. Expresó allí: ‘(Estos principios y valores evangélicos son de tal pureza, fuerza y 'luz: que tienen capacidad de renovar al hombre profundamente en su interior y .en sus más diversas actividades. “Elevan y renuevan al hombre en sus más diversas facetas: en una más sólida cultura que, da un nivel sólo inmanente y oportunista, la ubican en un plano trascendente cimentada en la recta amplitud y estabilidad de la verdad y el bien; en una menos fría y humana economía guiada fuertemente por da justicia y el sentido social; en una política que, por encima de mezquinos intereses sectoriales, busca insobornablemente el bien de toda la comunidad; en un desarrollo del progreso no meramente antropocentrista y tecnocrático, sino con equilibrio y justa escala de valores -entre lo espiritual »y lo material; en sus relaciones internacionales impulsados no por apetencias de predominio, sino animados a la vez que por la propia dignidad, también por la debida consideración y respeto al interlocutor y sincero reconocimiento del derecho internacional; en la familia no como mero objeto de utilización egoísta, sino como dnstitucióln al noble servicio de la vida. Familia sustentada por la fuerza de da unidad, la sincera fidelidad y la gracia del sacramento en la búsqueda del crecimiento integral y afectivo de todo el conjunto familiar, y con 'generosa ¡proyección hacia el bien de toda la comunidad. “Todo esto lo promete y garantiza la nueva condición espiritual dél hombre surgida de la reálidad del misterio pascual. “Mi saludo de felices pascuas de Resurrección a todos vosotros lleva ese cordial deseo de que Jesús resucitado anime intensa y gozosamente vuestras mentes, vuestros corazones y vuestras vidas”. Neenotni vidiki med balkanskimi državami „PRENEHAJO NAJ BITI ORODJE V SLUŽBI DRUGIH SIL“ MOČ EDINOSTI Po poročilih dopisnikov evropskih listov iz Zagreba z dne 2. aprila je prišlo med hrvaškim katoliškim klerom in državnimi oblastmi v Zagrebu do hudega spora zaradi porušenja stavbe katoliške verske skupnosti v kraju Dubravk, ki se nahaja v zagrebškem predmestju. Na ukaz državnega urada za gradnjo so namreč prišli delavci pod policijsko zaščito, vdrli v stavbo, ki še ni bila dograjena in so jo spremenili v razvaline. Oblasti so utemeljevale to drastično mero s tem, da naj bi bili načrti za stavbo spremenjeni brez o-dobritve. Dejansko pa so sumile, da bi se v pritličju stavbe nahajajoča dvorana, odnosno večji prostor, lahko uporabljal za bogoslužje. Tega pa oblasti ne dovolijo, četudi V tem novem delu zagrebškega predmestja ni nobene cerkve. Komunistične oblasti so izrabile odsotnost zagrebškega nadškofa in predsednika konference katoliških škofov v Jugoslaviji dr. Kuhariča in izvedle rušilno akcijo. Namestnik nadškofa dr. Lach si je brezuspešno prizadeval, da bi dobil zvezo s predsednikom državne verske komisije Laličem in ga skušal pregovoriti, da prepreči rušenje stavbe. Toda Laliča ni mogel najti nikjer. Pojavil se je šele potem, ko je bilo prepozno. Delavci, ki bi morali začeti z rušenjem že ob sedmih zjutraj, so prišli šele ob deveti uri, razbili vrata in vdrli v stavbo ter jo porušili. Ta dogodek spada vsekakor v vrsto problemov, ki povzročajo skrbi in težave komunističnemu režimu, ker mu v več kot 30 letih ni uspelo zatreti verskega življenja. Vodilni komunisti in posebni strokovnjaki zato skrbno analizirajo razvoj na versko-cerkvenem področju, vodijo boj proti namišljenemu klerikalizmu in spreminjajo taktiko strategije v boju proti Cerkvi in verujočim. Ker razvoj ne gre po njihovih načrtih, zgube včasih živce kot v navedenem primeru. Izredno jim je dobrodošla vsaka needinost v cerkveni 'hierarhiji in jo izrabljajo v svojo korist. To je razvidno tudi iz referata, ki ga je imel pred dobrimi dvemi leti zgrajen komunist za najbolj zaupne partijske kroge o klerikalizmu in vprašanju Cerkve v Sloveniji. Predavanje je bilo razmnoženo „samo za interno uporabo“ in strogo zaupno. Pa je kljub temu prišlo v arhiv našega lista. Za razumevanje dogodka v Zagrebu je predvsem zanimiv odstavek, kjer je predavatelj primerjal delavnost rimsko-kato-liške Cerkve v Sloveniji in njeno delavnost v Socialistični republiki Hrvaški. Takole je razlagal: „Če bi primerjali razmere v Sloveniji in Hrvaški bi seveda morali najprej ugotoviti, da gre za dve obliki iste politike in da bi bilo iluzorno misliti, da hrvaški oziroma slovenski episkopat ne ravnata enako in v sklopu globalne strategije Vatikana do Jugoslavije in do socializma nasploh. To pomeni, da obstajajo skupne zakonitosti, vendar so nekatere stvari na Hrvaškem nekoliko bolj poudarjene. Rekel bi, da je desna skrajnost na Hrvaškem bolj izrazita, močnejša je njihova povezava z ustaško emigracijo — ustaška emigracija je, kot veste, tudi najbolj teroristična organizacija med emigracijami sploh, ne samo med jugoslovanskimi ■— na Hrvaškem močneje poudarjajo nacionalno vprašanje kot neko domeno katoliške cerkve in pri tem hoče katoliška cerkev na nacionalni ravni dobiti določeno besedo, ker da je ona najbolj dosleden zastopnik hrvaških interesov. Rekel bi, da so oblike diferencia-cjie na Hrvaškem podobne slovenskim, le da je naprednejša struja, kakršna je pri nas okrog škofa Grmiča, na Hrvaškem zelo slabotna in se ne uveljavlja tako kot pri nas. Poleg tega moramo vedeti tudi to, da na Hrvaškem diferenciacija in politični vpliv naprednih socialističnih sil na razmere v cerkvi še daleč ne dosegata takih rezultatov, kot jih dosegata v Socialistični republiki Sloveniji. Mi smo izvajali doslednejšo in ostrejšo, politiko do vsakega pojava Slovenske samostojne liste, katerih pobudnik je Narodni svet koroških Slovencev skupaj s Kluhom slovenskih občinskih odbornikov, so bile vložene v 23 južnokoroških občinah za občinske volitve, ki so bile 25. marca. 'Vseh občin na Koroškem je 121; le socialisti so imeli svoje liste v vseh občinah, Avstrijska ljudska stranka je nastopila v 105 občinah, svobodnjaška v 96, komunisti v 21, neodvisni kandidati pa v 43 občinah. Kakor smo že poročali, so slovenske samostojne liste prejele 4.470 glasov, izvoljenih pa je bilo 44 odbornikov; štirje več, kot na enakih volitvah leta 1973, ko so Slovenci vložili liste v 19 občinah. Med drugimi je bil izvoljen tudi Filip Warasch, tajnik NSKS, in siceu v svoji rojstni občini, v Djekšah, ki so najsevernejša slovenska vas. Slovenskih enotnih list v vsej predvolilni dobi Zveza slovenskih organizacij, ki ije titovsko usmerjena, ni nikdar podprla. Predsednik te Zveze, dr. Franci Zwitter je le dolgobesedno govoričil, da je Zveza z vsem srcem za slovensko stvar in da bo Vedno in povsod podprla kandidate — demokrate, in to tako Slovence kot nemško govoreče. Za demokrate pa je Zveza smatrala predvsem tiste, ki so bili na listah avstrijske socialistične stranke, pa tudi celo tiste na komunistični listi. Predsednik Zwitter ni smatral nikdar za potrebno o-meniti, da je avstrijska socialistična stranka vedno vodila dvolično politiko do slovenske manjšine. Po volitvah leta 1973 socialisti niso imeli nikakih posebnih ozirov do slovenskih volivcev. Kjer niso mogli sestaviti lastnega občinskega odbora, so brez težav sklepali kompromise z avstrijsko ljudsko stranko i!n z neonacistično svobodnjaško stranko in pri tem seveda pozabili na morebitne obljube, dane manjšinskemu narodu. Sedaj prav tako ne bo drugače, saj je-zadnja leta bila vsa politika socialistične stranke na Koroškem, kjer je v deželnem merilu večinska stranka, glede manjšine vodena sporazumno z avstrijsko svobodnjaško in avstrijsko ljudsko stranko. Čeprav je od volitev že poteklo več tednov, nimamo še podrobnih podatkov, klerikalizma. Oni šele v zadnjem času ustanavljajo koordinacijske odbore pri socialistični zvezi in tudi v sami verski komisiji so imeli določene težave. Na Hrvaškem se v odnosih med cerkvijo in samoupravno družbo zelo poznajo tudi recidive preteklega obdobja, tako imenovane nacionalistične evforije, nacionalističnega razkola v hrvaškem političnem vodstvu, ki je seveda zapustil na Hrvaškem hujše posledice, kot se je to zgodilo na Slovenskem. To bi povedal glede same Hrvaške. Drugače so te razmere znane: na čelu reakcionarne skupine je zlasti zagrebški nadškof Kuharič, močno ga podpira reški škof, ki je hodil v tujino in se tam javno povezoval z ustaši ter dajal razne pro-ustaške izjave, potem zadarski škof O-blak, šibeniški škof Arnerič. Ti nosijo, po mojem, reakcionarno zastavo in tudi zelo terorizirajo zmernejšo strujo, npr. v splitski škofiji, tako da si tudi ta ne upa glasno povedati tega, kar je slišati pri nas. Z republiko Hrvaško smo se zmenili, da bi se v socialistični zvezi skupno dogovarjali glede ocene situacije na Hrvaškem in na Slovenskem glede razlik in podobnosti te situacije prav zaradi potrebnih za analizo slovenskih glasov. Toda 44 izvoljenih in 4470 glasov le pove, da so na Koroškem še ljudje, ki se kljub težkim razmeram in pritiskom š strani nemških prenapetežev in kljub svetovanju in prigovarjanju raznih ZwittroV, ne boje glasno pokazati in dokazati, da so zavedni Slovenci. . V Sloveniji so o volitvah poročali listi v sklopu raznih volitev v Avstriji, tako na Nižjeavstrijskem, Salzburškem in Koroškem. V glavnem so poveličevali uspeh „bratške“ avstrijske socialistične straiike, z očitno žalostjo pa pisali, da jp avstrijska komunistična partija na Koroškem nastopila le v 21 občinah in da WCyiSg^ ma ima podnaslov: Veseloigra s petjem in uničevanjem čustev. iBOHINJ — Na tečaj za samoupravljanje so zbrali študente iz študentskih domov. Pripravila ga je seveda „komisija za idejnopolitično izobraževanje zbora komunistov“ v zavodu ljubljanskih študentskih domov. Študentje so sicer že imeli v domovih aktive komunistov in socialistične mladine, a vendar ni bilo zanimanja za samoupravljanje. ¡LJUBLJANA — V šentjakobskem gledališču so pripravili komedijo sovjetskega pisca S. Mihalkova „Pena“. Kritik Andrej Inkret piše, da je izbira igre docela zgrešena: Mihalkov smeši v igri sovjetske karieriste, ki se hvalijo s potnim listom in spominki tujih delegacij, to pa za slovenske razmere ne pali... Morda pa „Pena“ Inkretu in podobnim preveč kvari sliko komunistične Sovjetije... KOPER — „Primorske novice“ iz Kopra bodo po novem srednjeročnem programu začele izhajati dvakrat tedensko. Vendar bo to najbrž šele leta 1980. Pri tem pa se pripravljajo, da bi v čim krajšem času Novice postale dnevnik. MARIBOR — (Mariborske najmlajše so za 21. marec povabili za vstopnino 10 dinarjev na „Veselo pomlad“. Pripravila in na vabilu je bila podpisana kot organizatorka neka OO ZSMS DS S S DEM. Pa te kratice 99 odstotkov Mariborčanov še ni razvozljalo. Menda gre za malčke iz vzgojnovarstvenih ustanov. Umrli so od 20. do 26. marca 1979: LJUBLJANA — Antonija Verbajs, 87, trgovka; Minka Drnovšek; Andrej Zevnik; Janez Perme, precizni mehanik; Rozalija Zajc r. Justin; Marija Pečar-šlebinger, 70; Amalija Žerdoner vd. Berlot r. Kuk; Franc Seljak; Slavko Zovič; Janez Glavič; Ivanka Kaj-diž, 90; Cilka Gostinčar r. Pogačar; inž. Vladka Muck r. Zdešar; Ema Gorkič r. Krohne; Ana Zupanc, 92; Marija Rajh. RAZNI KRAJI — Jakob Vraber, prodekan in župnik, Slivnica pri Mariboru, 71; Andrej Sedej, 70, Jesenica; Alojz Zalar, up., Videm-Dobrepolje; Jožefa Markič, r. Zupan, 77, Retnje; I-vana Mihelič r. Žagar, Logačanova mama, Sodražica; Anton Slabe, zidarski mojster; Ignac Mali, Tržič; Ivan Kandrič, up., Velika Nedelja pri Ormožu; Loti Barbič r. Pleterski, 70, Krško; Tomaž Verbole, Izlake; Ivan Meljo, Kočevje; Pavla Dovč, Stožice-Lj.; Franc Gregorc, Sp. Zadobrova; Ciril Uranker, Maribor; Franc Kurbus, 77, Maribor; Tone Ferlinc, up., Maribor; Alojzij Dremelj, up. gostilničar, Mala vas; Rudolf Hilischer, up., Kranj; Antonija Hribar, žerovnica pri Čerinici; Franc Kušljan, borec za sev. mejo, 83, Krško; Ana Strajnar, Trebnje; Franc Bar-lič, 51, kmet, Blagovica; Janez Grom, 31, Stara Vrhnika; Ignac Babnik, borec za sev. mejo, Stanežiče; Milena Visenjak-Petričič, up., Maribor; Marija Vreže r. Golob, Šmarje pri Jelšah; Marija Brinovec r. Potočnik, Podbrezje. SLOVENCI v Osebne novice: Rojstvo: V družini Tomi Lavrenčiča in njegove gospe Ane Marije roj. Puente se je rodil sinček prvorojenček. te se je rodil sinček prvorojenček. —; Čestitamo! Krst: Krščena je bila Pavla Andreja Kotylo, hčerka Miguela in ge. Marije Kristine roj. Podgorelec. Za botra sta bila Héctor Julio Giache in Frančiška Ana Podgorelec. Krstil je rev. Matija Borštnar. čestitamo! BUENOS AIRES Veliki teden med nami V vsej zbrani resnosti in globini je slovenska skupnost v Velikem Buenos Airesu doživela Veliki teden in Vstajenje, na katera so se po raznih slovenskih središčih pripravljali v prostem času z duhovnimi obnovami. Na Cvetno nedeljo so naša verska središča oživela ob tradicionalnih butaricah in ob zelenju, s katerimi so slovenske družine po blagoslovitvi spremljale Gospodov prihod v Jeruzalem in pri bogoslužju poslušale o njegovem trpljenju. Veliko tridnevje zbere vsako leto vse rojake V naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Sodelovanje v liturgiji velikega četrtka, petka in sobote je nekaj edinstvenega, zato skoraj ni družine, ki bi ne bila zastopana vsaj z nekaterimi člani. Udeležba raste iz leta v leto, mladine je vedno več in prostor v cerkvi je že zgodaj pred začetkom napolnjen. Tako se skozi vse tri dni cerkev podaljša v dvorišče in prenos po zvočnikih povezuje navzoče z liturgijo. Slovesni maši na veliki četrtek ob 19. uri so po prenosu sv. Rešnjega telesa v božji grob sledile ure češčenja žena, deklet, mož in fantov. Med petkovimi obredi — po berilih, prošnjah, duhovno mislijo in pred svetim obhajilom, je bilo doživetje peti Pasijon in poljubljanje križa. Tudi sklepni križev pot je spremljala polna cerkev. Praznovanju zmagoslavja Vstajenja, ki je bilo v soboto ob 22. uri, je nagajalo vreme; udeležba kljub temu ni bila manjša. Po blagoslovu ognja in liturgije besede je začelo ponovno deževati med sveto mašo, da so se morali verniki pomakniti pod streho, a to ni motilo velikonočnega razpoloženja, ki je ob koncu po Haendlovi Aleluji dobilo duška v veselih voščilih. Vse obrede je vodil z dušnimi so-pastirji delegat msgr. Anton Orehar. S petjem je doprinesel k doživljanju obredov Velikega tedna in Vstajenja velik delež pevski zbor Gallus s pevovodjem dr. Julijem Savellijem. Zveza slov. mater in žena Osrednji odbor Zveze slov. mater in žena pripravlja za soboto 5.maja ob 20. uri v Slovenski hiši: LJUBLJANSKO VEČERJO. Pester program in pristno ljubljanski jedilnik nas bosta v prijateljski družbi spominjala na belo Ljubljano. Med večerjo bo tudi izžreban namizni prt — ročno delo slovenske žene. Ves čisti dobiček je namenjen v dobrodelni sklad Zveze. Vsi Ljubljančani in prijatelji prisrčno vabljeni! Vstopnice so že v prodaji pri vseh odbornicah Zveze in v Slovenski hiši. SLOVENSKI ABITURIENTI IN VISO-KOŠOLCI V ARGENTINI! Družba sv. Mohorja v Celovcu in Liga slovenskih Amerikancev v New Yorku pripravljata drugi počitniški dijaški tečaj v ¡Celovcu od 24. julija do 23. avgusta 1979. Lanskoletni prvi tečaj, ki je bil le za severnoameriške ARGENTINI in kanadske slovenske študente je zelo lepo uspel in na letošnjega bi organizatorji radi pritegnili tudi našo mladino iz Argentine. Podpisani sem bil pooblaščen od newyorške slovenske Lige, da za tečaj zainteresiram tukajšnje a-bituriente in visokošolce. Za vse nadaljnje informacije sem radevolje na razpolago. Dr. Vladimir Pezdirc T. E. 768-4443 Buenos Aires UKRAJINSKA KATOLIŠKA UNIVERZA PAPEŽA SV. KLIMENTA V RIMU Humanistično-filozofska fakulteta v Buenos Airesu, s slovenskim jezikom za slovenske narodne vede vabi na vpisovanje novih slušateljev za dan 5. maja ob 16. uri. Inavguralno predavanje (v ukrajin-ščini) bo v nedeljo 22. t. m. (aprila) v prostorih ukrajinske fakultete, Ramón Falcón 3950. „ Predavanja na slovenskem oddelku se bodo začela v soboto 12. maja ob 16. uri, oz. se bodo nadaljevala pozneje po dogovoru istotam. Sprejemajo se redni in izredni slušatelji. Redni z dovršeno srednjo šolo, izredni, ki hočejo poslušati samo predavanja in ne delati izpitov. Starost neomejena. Predavajo profesorji: dr. V. Brumen, dr. T. Debeljak, dr. F. Gnidovec, dr. M. Kremžar in dr. A. Kukoviča DJ. Vabimo vse, posebno letošnje abitu-riente srednjih šol, da si poglobe znanje o slovenskih narodnih vedah v zvezi z vzhodnoevropskim kulturnim svetom na slovenski visokošolski ravnini. OBJAVA Odbor „Društva Počitniški dom dr. R. Hanželiča“ sporoča, da je vzel v svoje roke upravljanje Počitniškega doma v Doloresu. Vse dopise v zvezi s Počitniškim domom je pošiljati na naslov: Društvo Počitniški dom dr. Hari-želič, Ramón L. Falcón 4158, 1407 Buenos Aires. Odbor IZ PISMA NAROČNIKA IZ ŠVEDSKE: „Oprostite zavlačevanju plačila naročnine. Prilagam ček za leto 1978. čez teden ali najkasneje koncem aprila pride pa še ostalo, saj mi lista nikakor ne smete prenehati pošiljati. Povem po pravici, da ga preberem celega, v eni sapi. Veliko uspeha. Veselo Veliko noč. Darovali so: V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali N. N. San Justo 3.000 pesov in N. N. Nemčija 8 dolarjev. V spomin pok. lic. Pavla Fajdige Jože Javoršek 10.000 pesov ter pristavčani 146.000 pesov. Iskrena hvala. Uprava Svobodne Slovenije. V dobrodelni sklad Zveze slov. mater in žena so darovali ga. Nataša Krečič 10.000 pesov namesto cvetja na grob gd Rozi Golob, 10.000 pesov namesto cvetja na grob dr. Rudolfu Hanželiču in 10.000 pesov namesto cvetja na grob lic. Pavlu Fajdigi; bratje Eiletz 100.000 pesov v dober namen in ga. Tilda Eiletz za velikonočne pakete 20.000 pesov. Dr. Jože Krivec Dr. Rudolf Hanželič: Družinska vzgoja II. del Pri Slovenskem dušnem pastirstvu v Argentini je izšel drugi del Družinske vzgoje, ki ga je napisal prof. in pedagog dr. Rudolf Hanželič in ki obsega 256 strani. Prvi del je izšel leta 1976, knjiga Naše življenje pa 1974. Vse tri knjige tvorijo celoto Hanželiče-vega vzgojnega razglabljanja, napisano Po zadnjih pedagoških dosežkih in prirejeno prav s posebnim ozirom na slovenske razmere, posebej še upoštevajoč naseljence v novih deželah: ne le v Argentini, tudi po drugih državah, kajti bistvene vzgojne osnove so skoraj povsod enake. Silna škoda, da mu ni bilo dano napisati (bolezen) še zadnjega dela, Vzgoja v dobi dozorevanja (pubertete), da bi tako imeli v domačem jeziku dragoceno kompletno delo o vzgoji od otroka pa do doraščenosti mladega človeka. Razglabljanja vseh treh Hanželiče-vih knjig temeljijo na treh trdnih in neminljivih temeljih: na ljubezni, razumevanju in iskrenem spoštovanju in sodelovanju med otrokom in starši oz. vzgojiteljem, če teh osnov ni, potem vsi napori in delo ostajajo jalovi, ne prinašajo željenih sadov ter ne dosegajo zastavljenega cilja. To nujnost pisec na večih mestih ponavlja. Iz tega tudi spoznamo, s kako veliko ljubeznijo, razumevanjem in iskrenim spoštovanjem se je Hanželič ne le lotil pisanja svojih knjig, ampak tudi ravnanja z otroki. Vidimo, odkod njegovi uspehi pri otrokih v vsakoletnih kolonijah pri njem v Cordobi in odkod spoštovanje in ljubezen, ki so jo otroci nudili svojemu dobrotniku. Naj bi to bilo tudi napotilo staršem pri vzgoji otrok, da bo ta dosegla v polni meri svoje uspehe. Kako ravnati v posameznih primerih in kako pot ubrati, o tem govorijo vse tri knjige, ki jih je treba počasi in s premislekom prebrati — Hanželič pravi: preštudirati. Predvsem je odločno proti vsaki u-porabi sile, pretirane moči avtoritete, groženj, pa vendar brez popuščanja, proti obljubljanju raznih daril, nagrad ali drugih ugodnosti. Kakor je „vzgoja umetnost vseh umetnosti“ tesno povezana s celotnim intimnim notranjim o-trokovim življenjem, ki pa je od primera do primera različno, prav zaradi tega je silno važna izbira prijemov za posamezne primere, kar zahteva globoko poznanje otrokove duše in vpliva nanjo (osebnih, družinskih, okolja, družbe). Da dosežemo vzvišeni namen vzgoje, ki je pomagati otroku, da izoblikuje v sebi lepo osebnost in z njo služi sebi, bližnjemu, skupnosti in Bogu, ču- timo silno potrebo po dobri vzgoji in nujnost izbire vseh možnih in dosegljivih sredstev. Hanželič pravi, da „mora biti otrok živo prepričan, da ga imajo starši zares radi, da mu želijo vse dobro... vse ravnanje in življenje staršev ga mora o tem nenehno prepričevati ... Staršem bo zaupal, če bodo oni vedno spoštovali otrokove upravičene želje in potrebe za njegov razvoj, če mu bodo nudili in omogočali vse tisto, kar si otrok v poedinih dobah razvoja upravičeno najbolj želi, kar najbolj išče, kar zanj v tej ali oni razvojni dobi pomeni posebno vrednoto... Mladega človeka je treba pridobiti in ga navdušiti za nravno lepo, dobro in pravo. Otrok naj iz tvojih besed sklepa in čuti, kako želiš, da bi bil zares sposoben za zunanjo svobodo in za rast v neovirano osebnost (str. 36 in sl.). Če govori prvi del Družinske vzgoje bolj na splošno o življenju in vzgoji v družini (gojenec, vzgojitelj, vzgoja in duh, ki naj vlada v družini, misli o nagradah in kaznih pri vzgoji, izvendružinski vplivi, problem svobode in avtoritete pri vzgoji), pa sfe je v drugem delu vrgel bolj na notranjo vsebino ali vrsto vzgoje. Že navedba poglavij nam to nakazuje: telesna, razumska in estetska vzgoja, moralna, socialna, spolna ter verska vzgoja v družini. Za poedine razvojne oz. časovne dobe dodaja še vzgojo v predšolski in v šolski dobi. V današnjih dneh je silno težko vzdržati vzgojo na višini in doseči dobre uspehe. Zunanji vplivi okolja in moderne komunikacije (tisk, radio, televizija) težijo s tako močnim vplivom večkrat v slabo, da hitro zmanjšajo, če ne docela uničijo, kar je premišljena vzgoja dobrega dosegla. Zato Hanželič vestno opozarja, naj vzgoja ne začne, ko je otrok že pol dorasel, ko že hodi v šolo, ko kaj več razume, ampak že od majhnega naprej, že od drugega leta. Takoj ko začne vsrkavati vase vplive okolja in kazati zanimanje za življenje okrog sebe. Treba ga je takrat navezati nase z ljubeznijo in dobroto ter onemogočati slabe izrodke, katere bi bilo težko pozneje popraviti. Otrok mora od vseh početkov čutiti, da mu je na korist in v ponos ter da ima veliko vrednost tisto, k čemur ga navajaš z ljubeznivo besedo in predvsem z dobrim zgledom v družini. ¡Prav takim namenom služi poglavje o predšolski dobi (str. 170), kjer globoko, pa vendar z jasno preprosto besedo govori že o otroku pred rojstvom, o detinstvu, o otrokovem razvoju in o vzgoji v detinstvu in o značilnosti dobe prvih treh let. Erv^ke jasne misli in napotke naniza v naslednjih straneh o predšolskih letih, posebno bogato pa obdela šolsko dobo in njene značilnosti, že zaradi vstopa v izvendružinski svet (šola, sošolci) in bližnjo pripravo na puberteto, najvažnejše razdobje mladosti. „če vzgoja v tej dobi ne bo raz- Cerkev na gori SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM Tudi letošnje leto se je na četrto postno nedeljo pri znani romarski cerkvi svetega Primoža nad Kamnikom zbrala velika množica ljudi. Kljub oblačnemu in neprijaznemu vremenu so mnogi od blizu in daleč prišli tja. Sveti Primož nad Kamnikom je e-den najpomembnejših slovenskih spomeniških kompleksov in daleč naokrog .znana romarska cerkev. Najstarejša listina, ki omenja cerkev svetega Primoža, je iz leta 1396. Papež Bonifacij IX. je tega leta pisal: „Želeči, da bi kapelo svetega Primoža in Felicijana v kamniški župniji verni kristjani spodobno častili in obiskovali, da bi jo popravljali in da bi se tem rajši iz pobožnosti ondi zbirali, pomagali pri popravi in zidavi, čimveč darov nebeške milosti bi ondi prejemali, dovolimo odpustke vsem spovedanim vernikom, ki bi ob dnevih shodov... obiskovali to kapelo, pobožno tam molili in pomagali za popravo in zidavo.“ Druga listina iz leta 1492 pripoveduje, da je bila cerkev v nedeljo, 9. junija 1492, posvečena v čast sveti Radegundi in da so jo obiskovale trume vernikov. Zaradi turške nevarnosti so v letih 1469 in 1471 prenesli svetinje svetnikov Primoža in Felicijana v mesto Kamnik, v frančiškanski samostan. Ko so turške nevarnosti minile, so del svetinj prenesli nazaj „na goro“, kjer jih varujejo v kapeli — ciboriju znotraj cerkve. Zgodovinar Valvasor poroča, da so bili od tistih časov dalje množični shodi. Največji shod je bil vsako leto na praznik svetega (Primoža in Felicijana 4- devetega junija. Romanja so od jožefinskih časov naprej opešala. Dandanes so večji shodi edino še na tretjo, četrto in peto postno nedeljo, drugo nedeljo po veliki noči in na god svetega ¡Primoža in Felicijana. Freske iz leta 1504 (pohod svetih treh kraljev in Marije zavetnice s plaščem) na severni steni v cerkvi spadajo med vrhunske dosežke slovenske renesanse. Takratne hude čase (turške vpade, kužne smrti, kobilice...) ponazarja freska Marije s plaščem, pod katerega se zatekajo vsi stanovi. Republiški zavod za spomeniško varstvo je leta 1964 freske obnovil. Toda vprašanje vzdrževanja in popravljanja cerkve je vedno bolj pereče. Leta 1949 je bil cerkvi odvzet naravni vir za vzdrževanje in popravilo — gozd. Sedaj je zato ta pomembni kulturni in verski spomenik odvisen le od darov vernikov. Cerkveno predstojništvo Svetega Primoža, ki ga vodi kamniški dekan Jože Perčič, je te dni pregledalo cerkveno ostrešje in kritino. Ugotovilo je, da je ostrešje na konceh načela trohno- ba. Streha zvonikov kriči po novem miniziranju in barvanju. Obnoviti je treba strelovod. Vsekakor bodo za temeljito obnovo cerkve potrebna ogromna denarna sredstva. ¡Iv T KR sodna, bodo starši nujno imeli z otrokom silne, morda celo nepremagljive težave v letih njegove pubertete“ (str. 220) Praktično vrednost imajo strani o spolni vzgoji: marsikdo ne ve, kako o-bmiti besedo, da bi otrokom nudil vsaj osnovnega nauka o tej stvari, preden ga obteži umazanija ceste in slabega okolja. Spet se upira na zaupanje in razumevanje med otrokom in starši. Najlepša pa so poglavja o verski vzgoji. Versko življenje prikaže z najbolj sončne in privlačne strani. „Molitev je naš razgovor z Bogom, ki je ustvaril nebo in zemljo, vse lepote in vsa živa bitja na zemlji ter zvezde na nebu. Moliti moramo predvsem, da bi v življenju zares posnemali Kristusa. . . da bi živeli krščansko, da bi mogli spolnjevati božjo voljo. Naše prošnje za zemeljske dobrine se morajo podrejati duhovnim večnim dobrinam...“ V narodnostni vzoji resno govori tudi o naših dolžnostih v svetu, zaradi nas samih in zaradi otrok, ki so naše seme v novih zemljah. Cel kup bogatih misli v uporabo doma, v šoli in pri govorih. Le nekaj teh: „Ves tisočletni križev pot slovenskega ljudstva, njegova tesna povezanost z Bogom, njegova ljubezen do duhovnih in kulturnih vrednot, njegova težka gospodarska borba in silna delavnost, so duhovno toliko bolj bogatile naš narod. Duhovno bogat človek je preprost, je iskren, je zvest, (Nad. na 4. str.) BUENOSAIREŠKI SLOVENSKI OKTET vabi na Koncert Bariloških slavčkov Vadi: ga. LUKA KRAM-JKRMAVOV.V Sobota, 28. aprila, točno ob 21 Dvorana Slovenske hiše Med izvajanjem zbora ne bo dovoljen vstop. Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni. PO ŠPORTNEM SVETO V BARCELONI je bilo 25. marca končano svetovni) prvenstvo skupine C v hokeju na letju: Nastopilo je osem državnih ekip:. Avstralija, J. Koreja, Španija. VČ1. BrifŠnija, Bolgarija, Kiaii-