Kamniški
Št. 5
40. leto
Kamnik, 14. marca 2002
Ob občinskem prazniku pester program prireditev
Slavnostna seja občinskega sveta v prenovljenem kulturnem domu
Iz pestrega programa kulturnih in drugih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ki bodo potekale od 23. marca pa do 12. aprila (zvrstilo se bo okrog 15 prireditev) povzemamo nekaj najpomembnejših.
Program prireditev bo 23. marca začel Dušan Lipovec, ki bo v galeriji Neptun odprl likovno razstavo svojih slik, 25. marca bo sledila razstava o Rudolfu Maistru v istoimenskem šolskem centru. Prav tam bo naslednji dan gledališka predstava Lepotica in zver -v izvedbi gledališke skupine Rudolfi.
26. marca bodo v Galeriji Veronika odprli skupinsko likovno razstavo kamniških avtorjev z naslovom Podobe Kamnika.
Osrednje prireditve se bodo zvrstile na dan pred občinskim praznikom, v četrtek 28. marca. Ob 10. uri  bo v Območni obrtni
zbornici Kamnik srečanje gospodarstvenikov na temo Izzivi slovenskega gospodarstva v EU.
Ob 15.30 bodo odprli novo parkirišče ob občinski stavbi. Potem bo na Glavnem trgu koenert Mestne godbe Kamnik.
"Ob 16.15 bo ob Maistrovem spomeniku ob sodelovanju gardne-ga bataljona Slovenske vojske spominska svečanost v spomin generalu in pesniku Rudolfu Maistru.
Ob 17. uri pa se bodo občinski svetniki skupaj s prejemniki v veliki dvorani zbrali na slavnostni seji občinskega sveta v veliki dvorani Kulturnega doma v Kamniku. Na sejo so vabljeni tudi ostali občani. Ob tej priložnosti bo slavnostni govor imel predsednik Vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek.
30. marca se bodo v organizaciji Šahovskega društva Kamnik v prostorih Društva upokojencev
Kamnik na nagradnem šahovskem turnirju srečali kamniški šahisti.
V dneh od 3. do 12. aprila se bo zvrstilo več kulturnih prireditev, med njimi koncert učencev Glasbene šole, posvet o Rudolfu Maistru (v SŠRM), odprtje likovne razstave Maks Koželj - slikar gora, gledaliških predstav Jezero (KD Priden Možic), veseloigra Kam iz zadreg (dramska skupina SKD in mekinjski otroški cerkveni zbor).
Tako bo 6. aprila v Kulturnem domu Kamnik območna revija pihalnih orkestrov, teden dni pozneje, 13. aprila, pa območna revija oziroma srečanje foklornih skupin kamniške, domžalske in mengeške občine.
8. aprila bo v KD Kamnik predstavitev Kamniškega zbornika 2002 in knjige Ceneta Matičiča nobelovci od 1969 do 2000 s področja ekonomije.
F. S.
PROMETNI MINISTER NA OBISKU V KAMNIKU
V začetku prejšnjega tedna je na povabilo župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja obiskal občino Kamnik minister za promet Jakob Pre-sečnik. Na že nekaj časa načrtovani obisk ministra, ki si je po pogovoru pri županu v občinski stavbi ogledal tudi nekatere cestne odseke v občini, je župan povabil tudi svoje ožje sodelavce oziroma predstavnike občinske uprave. Sestanka se je udeležil tudi poslanec državnega zbora Maksimiljan Lavrinc.
Župan Tone Smolnikar s sodelavci je prometnega ministra Jakoba Preseč-nika v začetku minulega tedna seznanil z nekaterimi aktualnimi problemi na cestah v občini.
Župan Smolnikar je po uvodni predstavitvi seznanil ministra z nekaterimi načrti in v proračunu sprejetimi prednostnimi nalogami na cestnem področju v občini. Ob tem je posebej izpostavil nekatera nujna dela in naloge tudi na državnih cestah v občini in hkrati tudi načrtovane investicije na cestah. Minister Presečnik se je med drugim še posebej zanimal za najbolj kritična odseka na območju Stahovice ter za odsek v vasi Potok v Tuhinjski dolini. Predstavniki občine pa so ga seznanili, da so nekatera nujna dela opredeljena tudi v občinskem proračunu, med drugimi tretji vozni pas od Maistrove do Šolske ulice, kjer pričakujejo delež sofinanciranja države.
Minister Presečnik je v pogovoru ugotovil, da se je promet skozi Tuhinjsko dolino precej umiril. Zato bo treba odpraviti le še nekatere kritične točke. Sicer pa bo, po ministrovem mnenju, cesta skozi Tuhinjsko dolino delno razbremenjena že od junija naprej. Takrat bo namreč odprt odsek od Vranskega do Trojan, naslednje leto pa še do Blagovice. Od povečanega prometa ob različnih konicah ali sedanjih gradbenih težav pa si bodo v dolini oddahnili leta 2005, ko bo končan tudi odsek Blagovica - Trojane.
ANDREJ ŽALAR
Kamniški občan bo ponovno med vami pred občinskim praznikom in velikonočnimi prazniki v sredo, 27. marca. Članke oddajte najpozneje do srede, 20. marca, oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 25. marca.
Moste 88 A, Komenda
Skupni razvojni program in občinska priznanja
Za včerajšnjo, 26. sejo občinskega sveta, vodila sta jo župan Tone Smolnikar in podžupan Demitrij Perčič, so občinski svetniki določili 10 točk dnevnega reda. Med najpomembnejše obravnavane zadeve te seje bi lahko uvrstili sprejem skupnega razvojnega programa za območje občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin in Vodice, sklep o podelitvi občinskih priznanj za leto 2002 in program varstva starejših občanov v občini Kamnik do leta 2005.
Po sklepu občinskega sveta bodo občinska priznanja za leto 2002 prejeli: naziv častnega občana Stane Gabrovec, zlato priznanje Jože Semprimožnik in Alojz Franc, srebrno priznanje Marija Mali, Albert Žibert in podjetje Miha Pelko, bronasto priznanje pa Ivan Sekavčnik in Janez Repanšek.
Občinski svetniki so v drugi obravnavi najprej sprejeli Pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem v občini Kamnik. Predlagatelj je upošteval del pripomb Janeza Stražarja, Marjete Humar in Franca Spruka, po katerih bodo dodatna merila postala sestavni del priloge k pravilniku, rok za pritožbe se je podaljšal na 15 dni, z novim členom pa so določili tudi preverjanje socialnega stanja upravičencev do najema naprofitnih stanovanj.
Po poročilu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ga je podal predsednik Gregor Koncilja, je na razpis za podelitev priznanj Občine Kamnik v letu 2002 do predpisanega roka; 25. januarja 2002, prispelo 13 predlogov < Več na 2. strani. >
V mesecu marcu je veliko iskrenih besed in lepih želja namenjenih ženskam, materam, dekletom. Materinski dan, 25. marec, je v zadnjih letih kar nekako zasenčil mednarodni dan žensk, 8. marec, vendar oba praznika še vedno narekujeta večjo pozornost do žensk in mamic, čeprav si jo zaslužijo skozi vse leto. Prav je, da praznujemo oba praznika, kajti lepo je biti ženska, materinstvo pa je ena izmed največjih vrednot sveta, saj so v njej zajete številne druge vrednote - ljubezen, darovanje, upanje, zvestoba, požrtvovalnost, odpuščanje... Naj ti zvončki razvedrijo dekleta, ženske in matere in naj vam zvonijo skozi vse leto, saj ste najlepši dar moškim in otrokom. SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica
Na letošnjem državnem tekmovanju slovenskih citrarjev, ki je potekalo v Brežicah, je mladi rod citrarjev Glasbene šole Kamnik pod mentorstvom Tomaža Plahutnika dosegel izreden uspeh - devet odličij, od tega kar tri zlata.
Na fotografiji so dobitniki zlatih odličij z mentorjem ob podelitvi priznanj v Cankarjevem domu. Z leve stojijo: Martin Zlob-ko, Barbara Žunič, predsednik društva slovenskih citrarjev Peter Napret, mentor Tomaž Plahutnik, Mojca Koritnik in Blaž Kladnik, spredaj čepi Manca Pavli.
Več na 4. strani.
MARCEVSKI ŽENSKI IN MOŠKI PRAZNIKI: Z NAGELJNOM ALI S TRNJEM?
V mojih zgodnjih šolskih letih smo vsako leto na dan žena, 8. marca, v belih srajčka in modrih krilcih z žare-čimi očmi prepevali 'Mamica je kakor roža nato pa vsi srečni delili v šoli narejena darila ženskam na proslavi. Pred desetimi leti smo dobili še materinski dan. Da ne bo nihče zapostavljen. Mamica. Ženska. Moški? Slogan Vsi enakovredni, vsi enakopravni', tu velja, saj so tudi moški dobili pravico do svojega 'žura' na dan mučenikov, 10. marca. Kako galantni in šarmantni so moški ter kako iznajdljive in zabavne so ženske na marčevskih praznovanjih, smo se pozanimali pri mimoidočih na kamniških ulicah. Več na 9. strani
Sena
OTROŠKA KONFEKCIJA lesstne proizvodnje
NOVI SPOMLADANSKI MODELI
V TPC na Duplici, Ljubljanska 21 a, .(HIP), tel.: 839-46-89 od 9h - 18\ sobota od 9h - 12h
KMETIJSKI sejem
od 22» db 24« marca
Slovesno odprtje sejma bo v petek, 22. marca, ob 12. uri
0b 10. uri bo v Kulturnem domu v Komendi posvet na temo »Dopolnilne dejavnosti na kmetijah«, ob 13. uri pa razglasitev slovenskega traktorja leta 2002. Vse dni bo potekala razstava in prodaja kmetijske, mehanizacije, poskrbljeno bo za gostinsko ponudbo in zabavni program.
Organizirano je brezplačno parkiranje in prost vstop!
obutve in oblačil
'F    ŽE V NAŠI PRODAJALNI ^
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
2 14. marca 2002
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM IN OBČINSKA PRIZNANJA
Nadaljevanje s 1. strani.
za podelitev priznanj samostojnemu podjetju, dvema društvoma in devetim posameznikom. Komisija je občinskemu svetu predlagala podelitev enega naziva častni občan, dveh zlatih, treh srebrnih in dveh bronastih priznanj Občine Kamnik.
Občinski svet je predlog komisije po krajši razpravi, v kateri so sodelovali svetniki Marjeta Humar, Janez Leskovec, Tatjana Rot Djalil in Demitrij Perčič, v celoti sprejel.
Za izjemni prispevek k slovenski in svetovni arheološki znanosti je podelil naziv častnega občana Občine Kamnik kamniškemu rojaku, akademiku prof. dr. Stanetu Grabrovcu ob njegovi osemdesetletnici.
Zlato priznanje Občine Kamnik bosta po sklepu občinskega sveta prejela Jože Semprimož-nik iz Motnika za delo v dobro njegovega domačega kraja Motnika, Tuhinjske doline, občine Kamnik in širše skupnosti in Alojz Franc, direktor družbe ETA d.d. Kamnik, za prispevek k razvoju kamniškega gospodarstva in promociji občine.
Srebrno priznanje Občine Kamnik je občinski svet podelil Mariji Mali, viš. med. sestri iz
Kamnika, za dolgoletno strokovno delo v Domu starejših občanov Kamnik, Alojzu Zibertu iz Šmartna v Tuhinju za prispevek k razvoju komunalne infrastrukture v Tuhinjski dolini in podjetju Sanacija objektov Miha Pelko s. p. Bled za kvalitetno sanacijo občinskih kulturnih objektov.
Bronasto priznanje Občine Kamnik pa bosta prejela Ivan Sekavčnik, predsednik sveta KS Šmarca, za uspešno delo v Svetu KS Šmarca in Janez Repan-šek, predsednik Sveta KS Kamnik - Center, za delovanje na gasilskem, družbenem, političnem in podjetniškem področju v občini Kamnik.
Vse prejemnike priznanj bomo predstavili v prihodnji številki.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je sklenila, da se ob obisku v občini Kamnik, 28. 3. 2002, dr. Janezu Drnovšku, predsedniku Vlade Republike Slovenije, podeli spominsko priznanje Občine Kamnik.
Predlog Skupnega razvojnega programa za območje občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice je rezultat večletnega dogovarjanja omenjenih občin in leta 2000 podpisanega
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Zavod KKS Kamnik je privatni zavod
Ali bo občina preverila lastništvo kabelskega sistema, je vprašal župana svetnik Franc Orešnik in dodal, da KS Duplica ni nikoli komurkoli dodelila lastništva kabelskega sistema, ki pripada krajanom Duplice.
Občinska uprava v svojem odgovoru med drugim pravi, da je bil Zavod za razvoj kabelsko satelitskega televizijskega sistema Kamnik ustanovljen na podlagi zakona o zavodih. Iz izpiska sodnega registra je razvidno, da gre za privatni zavod, ki so ga v celoti ustanovile fizične osebe. Med ustanovitelji ni Občine Kamnik, niti krajevne skupnosti.
Občina Kamnik je preverila vso dokumentacijo, ki se nanaša na ustanovitev omenjenega zavoda, vendar ni našla nobenega dokaza, da bi bila v izgradnjo CATV vložena tudi sredstva občinskega proračuna.
Nadzorni odbor Občine Kamnik je sicer ugotovil, da so izkazani posamezni primeri, ko so KS vlagale sredstva v sistem CATV. Vendar pa iz razpoložljivih podatkov ni bilo razvidno, da je šlo pri tem za javna sredstva. Iz mnenja nadzornega odbora je mogoče razbrati, da so se v CATV vlagala namenska zbrana sredstva krajanov, za kar pa večinoma ne obstajajo nikakršne pogodbe ali drugi ustrezni dokazi.
Glede na dejstvo, da krajani ne razpolagajo z ustreznimi dokazili o vlaganjih, poleg tega pa tudi niso navedeni kot ustanovitelji zavoda, bodo najbrž tudi pred sodnimi organi težko dokazovali obstoj in višino vloženega kapitala. Vsekakor pa bi bilo glede na navedeno nesmiselno pričakovati, da bo v sodni postopek vstopila tudi Občina Kamnik.
Kamnik ne bo mestna občina
Kako potekajo postopki za spremembo oziroma delitev občine Kamnik. Kaj je bilo. doslej storjenega in kaj se načrtuje, je vprašala Marjeta Humar.
Občinska uprava odgovarja, da je v skladu s sklepi Občinskega sveta (3.9. 2001) pripravila predlog za ustanovitev nove občine Kamniška Bistrica in nove občine Kamnik ter obrazložitev predloga, da bi Kamnik postal mestna občina.
Državni zbor je zavrnil predlog za pridobitev statusa mestne občine, ker je bil poslan prepozno. Ostala dva predloga pa je po dopolnitvi vzel v postopek. Glede na to, da je predlagatelj občinski svet, ne bo potrebno pridobiti mnenj zborov občanov z območji, ki se želijo izločiti.
Državni zbor naj bi do konca januarja sprejel odlok o razpisu referendumov za izločitev in ustanovitev novih občin. V kolikor bosta naša predloga vključena v odlok, bo potrebno izvesti referendume. Ne ve pa se še, kakšna bo odločitev Državnega zbora glede območja Tuhinjske doline.
(Kot smo seznanjeni, je Državni zbor sredi februarja skupaj z veliko večino ostalih predlogov že zavrnili tudi naša dva predloga za ustanovitev novih občin z obrazložitvijo, da ne izpolnjujeta zakonskih pogojev za ustanovitev občin, op.p.)
Zakaj ni več prireditev za občane v športni dvorani?
Janez Repanšek je vprašal, zakaj v športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta ni več nobenih prireditev za občane. Zakaj je bila ob prenovi dvorane potem kupljena zaščitna obloga za parket? Sedaj so se vse prireditve preselile v športno dvorano v Komendi.
Občinska uprava pravi, da so od izgradnje pa do leta 1999 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta izvajali le redna vzdrževalna dela. V obdobju 1998-2001 pa so zaradi dotrajanosti in zahtev sanitarne inšpekcije namenili za nujna investicijsko-vzdrževalna dela namenska sredstva iz občinskega proračuna. Opravili so beljenje prostorov, delno obnovili sanitarije in garderobe, zamenjali zasteklitev, obnovili električno napeljavo, položili parket, zamenjali stenske obloge itd. Zaščitne obloge so bile nabavljene za zaščito parketa pri prireditvah kot so šolski plesi, tekmovanja in druge prireditve.
Občinska uprava se je z upravljalcem športne dvorane dogovorila, da so še vedno možne zabavne prireditve, na katerih se zbere do 1000 obiskovalcev, večje prireditve ročk in podobnih glasbenih skupin pa so predvsem zaradi varnosti (zasilni izhodi) težko izvedljive. Na takšnih prireditvah je prihajalo do uničevanja opreme ter ogrožanja in uničevanja naprav v okolici. Stroški popravil in vzdrževanja so bili nekajkrat večji od najemnine, ki jo je plačal najemnik. Sicer pa je časopisna hiša Dnevnik konec februarja pripravila zabavno glasbeno prireditev, 24. marca pa bo zabavna prireditev ob materinskem dnevu.
Dogovora občin o sodelovanju in usklajevanju skupnih interesov pri pripravi podlag za program razvoja Osrednje slovenske regije.
Navedene občine (povezane v neformalno združenje, ki ga imenujemo tudi severno interesna ali Podjetna regija) so julija lani na podlagi sklepa občinskega sveta podpisale nov dogovor o sodelovanju pri pripravi Skup-
ju regije, razvojni program pa zajema vizijo območja, razvojne usmeritve ter razvojne programe, s katerimi želi Podjetna regija uresničiti zastavljene cilje. Vsebino programa bomo v kratkem podrobneje predstavili, lahko pa si jo ogledate tudi na internetu (www.Podjetna.Regija.org.).
Predlog razvojnega programa, za katerega so svetniki odločili, da ga bodo obravnavali v
Ureditveni načrt za območje Ml Pod Skalco, ki zajema območje športnega parka in Doma starejših občanov, naj bi po sprejetem programu sprejel občinski svet še v sedanjem mandatu septembra 2002.
nega razvojnega programa. Za usmerjanje in zastopanje občin kot naročnikov je bil ustanovljen projektni odbor, za zagotavljanje udeležbe javnosti pa je bil oblikovan programski svet, v katerem so predstavniki malega gospodarstva, velikih podjetij, javnih gospodarskih služb, družbenih dejavnosti, društev in regionalne razvojne agencije.
Program vsebuje dva dela: kritična analiza stanja zajema stanje in dogajanje na področ-
dveh fazah, je obrazložil Jurij Kobal, direktor Oikos-a d.o.o.. Svetniki so predlog pretresli dokaj kritično. V razpravi so se oglasili Marjeta Humar, Franc Orešnik, Demitrij Perčič, Damjan Hančič, Dušan Jesenik, Janez Leskovec, Ivan Sekavčnik in Anton Hočevar. Svetniki so poudarili, da bi moral biti program bolj realen in da bi moral bolje odražati konkretne razvojne potrebe občine. Spoznati bo treba tudi potrebe in želje osta-
lih občin, da bi s programom čimbolj uskladili različne interese, kar ne bo lahko. Upoštevati bo treba različne pogoje na primer na področju kmetijstva, turizma itd. Izraženi so bili tudi nekateri pomisleki o praktični koristnosti tega programa, če ne bo jasno določenih nosilcev in zagotovljenih potrebnih sredstev. Namesto imena Podjetna regija bi morali regijo poimenovati z geografskim pojmom. Po mnenju Ivana Pristovnika, dik-retorja občinske uprave, se bo treba s programom poenotiti o najpomembnejših skupnih razvojnih vprašanjih občin, kot so varstvo okolja, promet in podobno. Če regije ne bomo oblikovali sami, nam bo pokrajino predpisala država.
Občinski svet je na predlog občinske uprave sprejel predlog odloka o razglasitvi Budnarjeve hiše v Palovčah za kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem odlokom bodo poleg zavarovanja enega redkih kulturnozgodovinskih spomenikov dani tudi pogoji za kandidiranje Budnarjeve muzejske hiše in programov, ki se odvijajo v njej, za vsakoletna sredstva Ministrstva RS za kulturo.
Po nekaj letih se je na klopeh občinskih svetnikov spet pojavil ureditveni načrt območja Ml Pod Skalco, tokrat v obliki programa priprave ureditvenega načrta območja Ml Pod Skalco. Osnutek ureditvenega načrta je namreč občinski svet obravnaval že leta 1997, vendar se je pozneje pokazalo, da ga je treba zaradi zaokrožitve območja družbenih dejavnosti, problematike urejanja vodotokov in podobno dopolniti. To naj bi po sprejetem
programu naredili do septembra letos, ko naj bi občinski svet ureditveni načrt tudi sprejel.
Zaradi predvidene razširitve pokopališča na Žalah, (pridobili naj bi prostor za približno 450 žarnih grobov) je občinski svet sprejel tudi program priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja K5, K16 Žale, ki predvideva dokončni sprejem sprememb na občinskem svetu v marcu ali aprilu leta 2003. Svetniki so predlagali, da je treba takoj razmisliti tudi o lokaciji za novo pokopališče.
Na podlagi Programa razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji se je občinski svet seznanil z vsebino varstva starejših oseb v občini Kamnik in sprejel smernice razvoja Pomoči na domu do leta 2005.
Poleg novih oziroma spremenjenih kapacitet v Domu starejših občanov in koncesionalnih oblik varstva, s katerimi naj bi zajeli okrog 5% starih nad 65 lat, daje program poudarek organiziranim storitvam v bivalnem okolju. Oblike pomoči na domu naj bi zadržale v domačem okolju vsaj 15% starejših oseb nad 65 let.
Občinski svet je zaradi uskladitve s pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem sklenil odpisati del terjatev v višini 2,5 milijona SIT iz naslova najemne pogodbe za poslovni prostor Bar Rožle. Sklenili so tudi, naj občinska uprava pripravi seznam vseh poslovnih prostorov, ki so last občine, s pregledom višine najemnin in neporavnanih obveznosti.
FRANC SVETELJ
Ob sprejetju sprememb zazidalnega načrta za območje B-5 Perovo
Novi Kamnik na jugu starega mesta
Lahko rečemo, daje malokateri prostorski akt doživel tolika vroče razprave med občani in tudi med svetniki v občinskem svetu, kot se je to dogajalo s spremembami zazidalnega načrta za območje med Ljubljansko cesto ter Kovinarsko in Steletovo cesto. Potem, ko je občinski svet na 21. seji 13. 6. 2001 v prvi obravnavi sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja B-5 Perovo, je na 22. seji ■22. 9. 2001 na podlagi številnih pripomb krajanov v celoti zavrnil predlog stališč do predlogov in pripomb iz javne obravnave. Predlagatelji so upoštevali pripombe svetnikov glede višine in tlorisnih gabaritov, odprave toleranc, delno tudi glede parkirnih prostorov in podobno in občinski svet je na 23. seji 24. 10. 2001 sprejel dopolnjena stališča do pripomb in predlogov iz javne obravnave. Končno pa je na 25. seji občinski svet 6. 2. 2002 skoraj soglasno sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja B-5 Perovo.
Treba je poudariti, da se spremembe zazidalnega načrta nanašajo samo na severni del območja (prostor, kjer stoji opuščena bencinska črpalka) in na južni del območja (prostor, kjer so se nahajale Kambusove delavnice in garaže). Kot je v obrazložitvi zapisal izdelovalec akta urbanistični biro UB Kamnik (Borut Ulčar) je na mestu bencinske črpalke, ki bo v kratkem porušena, predvideno na celotnih površinah med Ljubljansko in Steletovo cesto oblikovanje trgovsko-poslovnega stanovanjskega centra. Objekt, ki bo tlorisno podobnih dimenzij kot že pravkar zgrajeni v severnem križišču Ljubljanske in Kovinarske ceste (Svetilnik, op.p.) bo znatno
nižji od omenjenega in se bo s celotnim volumnom v celoti prilagajal etaž-nostim in dejavnostim večinskega dela območja B5-Perovo. Ta objekt bo prometno priključen na Steletovo ulico preko že zgrajenega priključka. S tem bo primerneje kot dosedanja bencinska črpalka sooblikoval prostor med Ljubljansko in Steletovo.
Podobno kot bencinska črpalka, je bila pred desetletji v območje umeščena tudi remiza nekdanjega Viatorja, sedaj Kambusa. Tudi njena pojavnost in namembnost nista sodili v to okolje. To bo sedaj nadomeščeno z ustreznejšimi programi (na tem mestu je že nedavno zgrajeni poslovno-sta-novanjski objekt Mercator-op. p.). Robovi in parkirne površine pa bodo primerno hortikulturno urejene.
K spremembam in dopolnitvam zazidalnega načrta je izdelovalec pridobil tudi vsa potrebna soglasja.
Pomembno je opozoriti tudi na obveznost investitorja, kije zapisana v odloku, da mora za vsako stanovanjsko enoto zagotoviti najmanj 1,5 parkirnega prostora, eno parkirno mesto na 30-40 m2 pisarniške, upravne, obrtno-servisne dejavnosti in trgovine ter eno parkirno mesto na 4 sedeže za gostinske lokale.
Kako pa bo v tlorisu izgledala pozidava omenjenega območja, je razvidno iz grafičnega dela zazidalnega načrta. Za lažjo predstavo naj pripomnimo, da funkcionalna enota FC2 zajema južno območje (Mercator), funkcionalna enota FC6 pa severno območje (Svetilnik).
FRANC SVETELJ
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA OBMOČJA B5 PEROVO
FUNKCIONALNA CELOTA FC2
FUNCIONALNA CELOTA
FC6
Tlorisni pogled na spremembe zazidalnega načrta B5 Perovo.
Predpraznični pogovor z županom Tonetom Smolnikarjem
Kamnik ima prihodnost (tudi) v turizmu
Praznovanje občinskega praznika, ki ga letos šestič praznujemo na rojstni dan našega rojaka, pesnika in generala Rudolfa Maistra, 29. marca, je gotovo priložnost za pogled v preteklo enoletno obdobje, pa tudi za pogled naprej, še zlasti letos, ko jeseni občinskemu svetu poteče štiriletni mandat. Zupanu Tonetu Smolnikarju pa se bo jeseni izteklo osem let županovanja. Ker bo za celovitejše ocene zadnjega mandata še nekaj priložnosti, smo se z županom pogovarjali predvsem o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih, dosežkih in problemih, s katerimi se je občinsko vodstvo srečevalo v zadnjem obdobju in o tem, kaj bo treba še narediti do konca mandata.
Gotovo je trenutno eno najbolj aktualnih vprašanj načrtovanje bodočega razvoja občine v okviru razvojnega programa za območje občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin in Vodice ali takoimenovane podjetne regije-
Kako potekajo priprave na tem področju ?
Na zadnjih usklajevalnih sestankih smo se dogovorili, da bomo v občinah dali predloge, katere občine bi bile nosilci razvoja na posameznih področjih. Moram povedati, da nisem bil povsem zadovoljen z dogovorom in upam, da še ni dokončen. Mi smo vztrajali, da bi bila občina Kamnik nosilec razvoja predvsem na področju turizma, sažimamo najboljše* pogoje. Načelno je bil naš predlog že sprejet. Edini v tej podjetni regiji imamo največ možnosti za turistični razvoj, verjetno pa bi na turističnem področju lahko dobro tržili tudi v širši ljubljanski regiji. Kamnik ima vse naravne danosti, pa tudi nekaj pomembnejših turističnih objektov (Velika planina, Arboretum Volčji Potok, Golf, Terme Snovik itd.). Zato bomo pri našem
predlogu vztrajali tudi v bodoče. Nezadovoljen pa sem, da bi kmetijstvo pokrivala sosednja občina Komenda. Sodim, da je način kmetovanja na področju občine Komenda zaradi velikosti kmetij bistveno drugačen kot recimo v občinah Lukovica, Moravče ali Kamnik, kjer imamo prsdvsem manjše kmetije. Čeprav nosilec še ne pomeni prevladujoče vloge pri oblikovanju strateških razvojnih programov, bomo morali predvsem z dobrimi strokovno podkovanimi člani v pododborih uveljavljati naše spe-cifike.
Kaj pa urejanje lokalnega prometa, kije eden izmed zelo pomembnih dejavnikov povezovanja posameznih krajev, pa tudi občinskih središč. Je tu dosežen že kakšen korak naprej?
Do konca marca zbiramo predloge krajevnih skupnosti o avtobusnih progah in najprimernejših časih prevozov. Nato bomo usklajen predlog posredovali Kambusu. Vendar za sofinanciranje nimamo predvidenega še nobenega denarja v letošnjem proračunu. Morda bi se v kombinaciji s šolskimi prevozi dalo kaj dogovoriti. Če bomo do jeseni s Kambusom pripravili mrežni plan prevozov, bo potrebno nekaj denarja zagotoviti tudi v prihodnjem občinskem proračunu za sofinanciranje teh prevozov.
Kako pa izgleda urejanje mestnega prometa? Občane zanima, kako je s prometom skozi Šutno. Se Ham v tem po-
Program prireditev ob prazniku občine Kamnik 2002
Sobota. 23. marec
Galerija Neptun, Mekinje, ob 19. uri Odprtje likovne razstave Dušana Lipovca
25. marec - 7. april
Šolski center R. Maistra, Kamnik Razstava o Rudolfu Maistru
Torek. 26. marec
Šolski center R. Maistra, Kamnik, ob 19. uri Gledališka predstava »Lepotica in zver ali kaj seje zgodilo z Danico D.« Izvajalci: Gledališka skupina Rudolfi
Sreda. 27. marec
Galerija Veronika, Kamnik, ob 19. uri Odprtje skupinske likovne razstave kamniških avtorjev j Podobe Kamnika
Četrtek. 28. marec
Sejna soba Območne obrtne zbornice Kamnik, ob 10, uri Izzivi slovenskega gospodarstva v EU Srečanje gospodarstvenikov
Tomšičeva ulica, Kamnik, ob 15.30 Odprtje parkirnega prostora
Glavni trg, Kamnik, ob 16. uri Promenadni nastop Mestne godbe Kamnik
Trg talcev, Kamnik, ob 16.15 I Slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra i - sodeluje 12. gardni bataljon Slovenske vojske
Kulturni dom Kamnik, ob 17. uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Slavnostni govornik; predsednik vlade dr. Janez Drnovšek
gledu obetajo spremembe še do konca mandata?
Te dni so moji sodelavci pregledali celotno območje mestnega jedra glede možnosti za urejanje mirujočega prometa in pripravljajo predlog za ureditev, dodatnih parkirišč. Urejamo parkirišča na Tomšičevi, poleg občinske stavbe, s Slovenskimi železnicami pa se dogovarjamo glede soglasja za ureditev parkirišč ob Tunjiški cesti. Najemnino za njihovo zemljišče naj bi poračunali s stroški, ki jih bomo imeli z ureditvijo parkirišč.
Kar pa zadeva ureditev prometa skozi Šutno, že več kot dve leti prosimo Janeza Repanška, predsednika sveta KS Kamnik Center, naj to problematiko obravnava svet KS in nato zbor občanov. Pobude morajo podpreti krajani, ker so tudi med njimi različna mnenja. Že zdaj imamo veliko pritožb, kadar se zjutraj ob spuščenih zaporah zapodijo avtomobili po kockah skozi Šutno, kar je za tam-kajšne stanovalce gotovo moteče. Ustrezno studijo smo že naročili. Prepričan sem, da bi občinski svet dobro preučen in strokovno utemeljen predlog za uvedbo enosmernega prometa tudi sprejel.
Pred nekaj leti je bilo tudi na občinskem svetu veliko govora o oživitvi obrežij Kamniške Bistrice kot turistično rekreacijski osi kamniško-domžalske regije. Kakšnih premikov v tej smeri se vsaj na področju naše občine še ne vidi. Nekaj pobud v tej smeri je dala tudi KS Duplica pa tudi stari Kamnik bi bolj zaživel v povezavi z reko.
Najprej moramo opraviti geodetske meritve. Domžalča-ni (imajo krajši del osi) so te meritve že izvedli. Predvidevam, da bomo del meritev od Šmarce pa vsaj do Svilanita opravili letos. Te geodetske meritve bodo podlaga za izdelavo ustreznih projektov.
Kot smo slišali, se predvideva preureditev hiše v Parmovi ulici v manjši hotel, ki ga Kamnik zelo potrebuje. Ali ne bi bila sedaj priložnost, da se uredi tudi obrežje Kamniške Bistrice od lesene brvi do Maistrovega mostu?
Že v lanskem letu smo se dogovorili s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki so odgovorni za vodno gospodarstvo. Po mojem mnenju so takšni projekti že zanemarjeni, da bi uredili brežine reke od avtobusne postaje do podjetja Meso. Spet pa je tu problem z zagotovitvijo denarja za ureditev brežin, kar je pogoj za ureditev pešpoti po obrežju Bistrice mimo »nunskih« hlevov do Maistrovega mostu. Naš interes je gotovo ureditev manjšega hotela, čeprav investitorju vsaj za zdaj ne moremo zagotoviti nadomestnih stanovanj za nekaj stanovalcev v tej hiši. Če bo investitor pravočasno pripravil gradbeno dokumentacijo, se bo lahko javil na občinski razpis za ugodno posojilo, s katerim podpiramo prenovo starega mestnega jedra.
Kako bi ocenili urejanje ko-
munalne in druge infrastrukture v občini v zadnjem mandatnem obdobju?
Lahko rečem, da nismo nezadovoljni z doseženimi rezultati. Zlasti na področju varovanja okolja smo naredili precejšen korak naprej. Omenim naj samo ureditev kanalizacijskih sistemov v Podgorju in v Šmarci, s sodelovanjem krajanov pa hitro napreduje tudi gradnja kanalizacije v Volčjem Potoku. Na področju urejanja vodovodov nas čaka še nekaj nalog. Čeprav za urejanje cest ni nikoli dovolj denarja, smo s obdelovanjem občanov (zlasti na območju Tuhinjske doline) kar precej naredili. Problem je v tem, da v proračunu namenimo nekaj milijonov tolarjev, potem pa naredimo samo en del ceste, ker je vmes tudi politika, pa naslednje leto drugi kos. To pa je najdražja gradnja. Če bi si upali zadolžiti, bi marsikaj lahko naredili z nižjimi stroški.
Na seji občinskega sveta večkrat slišimo, da mora mesto Kamnik pri delitvi proračunskih sredstev za urejanje infrastrukture dobiti večjo težo kot doslej. So taka razmišljanja utemeljena?
Vedno pravim, naj Kamniča-ni pogledajo malo okoli sebe, pa tudi krajani ostalih KS naj pogledajo, kakšne probleme ima Kamnik in podobno. Tudi v Stranjah govorijo, da niso nič dobili, pa to ne drži, saj smo uredili pločnike, javno razsvetljavo, kanalizacijo, poleg tega pa skoraj vsaki obcestni hiši še ograjo in podobno. Podobno infrastrukturo smo uredili tudi v Godiču.
V Kamniku je bilo kar nekaj narejenega, če pogledamo ureditev Poti na Poljane z železniškim prehodom. V zadnji fazi je kanalizacija Žale, ki je eno najbolj zahtevnih del. Da ne omenjam izgradnje Maistrovega mostu, prenove športne dvorane itd. Pomembna je tudi izgradnja parkirišča na Tomšičevi, ki ga bomo odprli ob občinskem prazniku. V starem mestu zahtevajo veliko sredstev tudi popravila in vzdrževanje starega vodovoda. Kmalu bomo začeli z obnovo celotne infrastrukture na Trgu svobode. Letos smo 100 milijonov tolarjev namenili za izgradnjo vzporednega povezovalnega cevovoda med Iverjem in Kamnikom. Nenazadnje naj dodam še ureditev kulturnega doma, ki ga bomo prav tako odprli ob našem prazniku.
Ob tej priložnosti vabim občane, da se v čim večjem številu udeležijo slavnostne seje in drugih prireditev v prenovljenem Domu kulture, kot ga bomo odslej imenovali.
Za Dom kulture pripravljamo tudi program prireditev tja do poletja, za kar so se zelo zavzeli člani društva Priden možic.
Letos bo občinski svet podelil osem priznanj občine Kamnik za leto 2002. Je bilo predlogov za priznanja dovolj?
Sicer ni moja pristojnost komentirati odločitve o podelitvi priznanj, saj gre za politične odločitve, vendar naj kljub temu povem svoje mnenje, da se z večjim številom častnih občanov vrednost tega našega najvišjega priznanja razvrednoti. Čeprav sem bil tudi sam predlagan za občinsko priznanje s strani KS Tunjice in Odbojkarskega kluba Kamnik, so na KVIAZ-u dejali, da mi, dokler sem funkcionar, priznanje ne pripada. Vendar zato nisem prav nič užaljen. Navsezadnje pa so mi v zadoščenje in priznanje rezultati v osemletnem obdobju delovanja v vodstvu občine Kamnik. Zato ob tej priložnosti vsem občankam in občanom naše občine iskreno čestitam ob občinskem prazniku!
FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
SANACIJA LABILNIH BLOKOV NA POBOČJU MALEGA GRADU V KAMNIKU
Številni Kamničani, zlasti prebivalci hiš pod Malo-grajskim hribom, sprašujejo, ali so skale dovolj trdno vpete, da so lahko prebivalci odslej bolj varni?
Za odgovor smo poprosili Aleša Horvata, direktorja podjetja PUH, kije saniralo Malograjski hrib.
y   * *'   * r     i c
Podjetje za urejanje hudournikov d. d. je v decembru 200J izvedlo sanacijo najbolj nevarnih delov pobočja Malega gradu v Kamniku. Pri tehnološko in izvedbeno izredno zahtevni pritrditvi dveh labilnih blokov, ki sta neposredno ogrožala stanovanjsko-poslovni objekt v vznožju pobočja, je bilo potrebno združiti dolgoletne izkušnje z najnovejšimi dognanji na področju porušitvene erozije. Delo na prepadnem pobočju je zahtevalo specialno prilagojeno opremo: vrtalno garnituro, namenjeno z,a delo v visokogorju, ki združuje dobre vrtalne zmogljivosti, z izredno nizko težo, posebne aluminijaste viseče odre in visoko zmogljive črpalke za injiciranje sider ter seveda alpinistično uposobljeno ekipo, ki ji delo v pre-padnih stenah ne predstavlja problema. Pred pričetkom vrtalnih del je bilo treba labilna bloka začasno prisidrati, ker bi lahko že najmanjše vibracije sprožile premike in porušitev. Za pritrditev labilnih blokov je bil uporabljen sistem TECCO, ki so ga razvili v Švici pri firmi Geub-rugg. Posebnost sistema Teccoje diagonalno pletivo iz izjemno trdnih jeklenih žic, ki so glede natezne napetosti primerljive z zmogljivostmi jeklenih pletenih vrvi, obenem pa v kombinaciji s posebej razvito siđemo ploščo omogoča prednapetost zaščitnega sistema. V konkretnem primeru to pomeni, da so sidra in pletivo dimenzionirani na sile, ki bi nastopile v primeru premika enega ali drugega skalnega bloka, s prednapenfanjem sistema pa smo že samo možnost premikov zmanjšali na najmanjšo možno mero. Vsi sestavni deli so protikorozijsko maksimalno zaščiteni, tako daje pričakovana trajnost sistema v tem pogledu do 100 let.
Podjetniki in obrtniki!
VABIMO VAS NA POGOVOR NA TEMO »IZZIVI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI UNIJI«, 28. marca 2002, ob 10. uri, v prostorih Območne obrtne zbornice Kamnik, Tomšičeva 11.
OBČINA KAMNIK in OOZ KAMNIK
Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik,
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/taks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo TČR d. d, tisk Set d. d. Ljubljana.
4 14. marca 2002
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-75-56
e-mail.: zko.kamnik@siol.net
Sobota. 16. marca, ob 19.30
Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik
KONCERT
Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe Umetniški vodja: Samo Vremšak Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Petek. 22. marca, ob 20. uri
Šolski center Rudolf Maister, Kamnik
Mavrično sozvočje prijateljstvu
Izvajajo: Mešani pevski zbor Mavrica, Srednja vas, ter Foto, kino in video klub Mavrica, Radomlje Vstopnina: 600 SIT
8°
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597
Sreda. 23. marca, ob 19.30 v prostorih MKK
Potopisno predavanje: Duhovna Brazilija.
Predava Eli Horvat, organizira Študentski klub Kamnik
INFO CENTER ZA MLADE:
Četrtek. 21. marca, od 16. do 19. ure v dvorani MKK
Pomlad mladih - prikaz delovanja bodočega mladinskega kluba.
Pripravlja: Društvo aktivne mladine - DAM
Četrtek. 21. marca, ob 19. uri v dvorani MKK
Okrogla miza Potrebe in perspektive mladih v Kamniku. Vabljeni
predstavniki mladinskih iniciativ in vsi, ki vas zanima mladinska kultura.
Pripravlja: Društvo aktivne mladine - DAM
Petek. 22. marca, ob 19. uri v dvorani MKK
Šola filmske estetike in pripovedi:   Ko jagenjčki v drugo
obmolknejo. Predavanje Dušana Rutarja (po filmu Hanibal) o
fantazmah, uživanju in grehu; o odnosu med duhom in telesom.
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609
Ponedeljek. 18. marca, in sreda 20. marca, od 17. do 18. ure, na Šutni 38
Ročno-ustvarjalna delavnica za ODRASLE - NAREDIMO SI DARILO
SAME (vitraž, skrinja, dišeče milo, lilije, ...
Prispevek 500 SIT. Prijave: 041-957-609   |, ,,,,,
Četrtek, 28. marca, ob 18. uri, na Šutni 38
ŠOLA ZA STARŠE - O UČENJU (vabljeni starši otrok, ki so na prehodu iz osnovne v srednjo šolo). Vstop prost!
so
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62
Sobota. 16. marca, ob 10. uri. Galerija Mihe Maleša v Kamniku
MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON
Izdelovali bomo maketo Kamnika. S seboj prinesite odpadno kartonsko embalažo. Prispevek za material: 300 SIT.
ŠTUDETNSKI KLUB KAMNIK
Sreda. 27. marca, ob 20. uri, v salonu gradu Zaprice
Koncert iz cikla »ŠTUDENT & MUZIKA« Nastopa: AMNESTYTRIO INTERNATIONAL
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 831-20-62, 041/545-580
Odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka
Nedelia. 17. marca, od 14. ure do mraka
PRIKAZ IZDELOVANJA CVETNONEDEUSKIH BUTARIC Domačini iz Palovč, Bernarda Kvas, Fanika Sotovšek in Matej Smešnjavec in PRIKAZ IZDELOVANJA BELOKRANJSKIH BUTARIC Kamničanka Metka Mali
DRUGE PRIREDITVE
ASTRONOMSKO DRUŠTVO KOMET
Petek. 22. marca, med 18. in 22. uro na platoiu pri Gradu Zaprice
Opazovanje Lune ter planetov Jupitra in Saturna
Morebitna odpoved zaradi slabega vremena bo objavljena na spletni
strani observatorija Rezman: http://rezman-obs.web.siol.net
Pogovor s poravnalcem Jankom Blagšičem
Namesto dveh let zapora poravnava ...
Lira vabi k sodelovanju nove pevce
Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik v letu 2002 praznuje 120 letnico delovanja. Moški pevski zbor URA je zato pripravil zelo pester program dela, katerega namen je približati pevsko kulturo Kamničankam in Kamničanom. Ob mnogih koncertih in drugih nastopih, se bo URA v tem letu predstavila tudi na neformalnih nastopih, v povezavi z drugimi pevskimi in instrumentalnimi zasedbami
Kvaliteta Urinega petja je z novim umetniškim vodjem dr, Andrejem Missonom v porastu, prav tako pa se večajo načrti za prihodnje. Poleg gostovanj in nastopov, kijih načrtujemo tudi izven slovenskih meja, je čas, ko lahko ponovno razmišljamo o udeležbi na pevskih tekmovanjih in vrnitvi bivšega ugleda enega boljših moških zborov v Sloveniji. Prav tako pa v zboru obstajajo ambicije, da bi na spored uvrstili pesmi sodobnega časa, ki so bolj živahne in privlačne ter nudijo tudi poslušalcem večji užitek.
Smo v času intenzivnih, vaj in priprave gradiva za obsežen program v jubilejnem letu.
Zato vabimo k sodelovanju vse moške, ki imajo veselje do petja in bi želeli sodelovati pri razvoju pevske kulture v Kamniku.
Avdicije za nove člane so vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v URINI pevski sobi Kulturnega doma na Fužinah (j. nadstropje, desno).
AM
Z Navodilom ministra za pravosodje je bil vpeljan institut porav-nalca. Ker je to nov pojem v kazenskem postopku, ga večina občanov verjetno še ne pozna. Zato smo se odločili za pogovor z enim od treh poravnalcev v naši občini prof. Jankom Blagšičem, ki to delo opravlja že dve leti.
Kaj pomeni biti poravnalec in kakšna je njegova naloga?
Navodilo o poravnavanju v kazenskih zadevah določa, da se za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen do dveh let zapora, lahko opravi poravnava med osumljencem in oškodovancem. Za izvedbo postopka poravnave, ki je določen Z navodilom ministra za pravosodje o poravnavanju v kazenskih zadevah, je odgovoren poravnalec. Poravnalca na podlagi prijav na javnem razpisu imenuje okrožni državni tožilec.
Kako pa poteka postopek poravnave?
Potem, ko višje državno tožilstvo v Ljubljani odstopi ovadbo poravnalcu, mora ta najpozneje v petnajstih dneh začeti s postopkom poravnavanja. Poravnalec najprej opravi ločeno razgovor z osumljencem in oškodovancem, od obeh pa mora dobiti pisno soglasje za postopek poravnavanja. Ce gre Za mlado-
se osumljenec oziroma oškodovanec niti drugič ne odzove vabilu poravnalca na razgovor, se šteje, da eden ali drugi ne soglaša s postopkom poravnavanja.
Kako lahko poravnalec vpliva na poravnavo med strankama?
Na prvem naroku poravnalec seznani stranki z njunim položajem v postopku, s smislom, vsebino in ciljem postopka poravnavanja ter o posledicah sklenitve sporazuma.
Poravnalec strankama omogoči strpen dialog in ju pri tem usmeri ter posreduje z namenom, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Poravnalec je dolžan skrbeti, da stranki brez prisile dosežeta sporazum v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.
Poravnalec je dolžan spodbujati stranki, da dosežeta sporazum na prvem naroku. Če pa je to .potrebno, lahko poravnalec organizira še dodatne naroke. Postopek  poravnavanja se konča, če v enem mesecu od prvega naroka med strankama ni dosežen sporazum.
Če se stranki sporazumeta o poravnavi, bi bilo zanimivo slišati, kaj tak sporazum lahko vsebuje.
Poleg obveznega opisa in vrste storjenega dejanja po podatkih v ovadbi lahko sporazum vsebuje opravičilo storilca oškodovancu, dogovor o odpravi oziroma plačilu škode, eventualno'delo v korist oškodovanca ter Prof. Janko lilagšič na eni od zadnjih porav- dru8e oblike moralnega nav, ki potekajo v sejni sobi na občini Kamnik a" materialnega zadoščenja oškodovanca.
letnega osumljenca ali oškodovanca, morajo biti na razgovor povabljeni tudi starši, skrbnik in organ socialnega skrbstva.
Kaj pa, če katera od strank ne pristane na poravnavanje?
V takem primeru poravnalec vrne spis okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo   poravnavanje. Če
Nam lahko še poveste, kdo nosi stroške postopka poravnavanja?
Praviloma osumljenec in oškodovanec trpita vsak svoje stroške postopka ali pa se o plačilu teh sporazumeta na drug način.
Pa sedaj poglejva še, koliko in kakšne primere poravnav ste obravnavali v prvih dveh letih delovanja poravnalcev.
O
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
koledar prireditev
za otroke
sobota. 23. marec 2002. ob 10. uri - za IZVEN T. Lapajne: OD KOD SI, KRUHEK?
musical za otroke, Gledališče Unikat Ljubljana
glasba
sreda. 27. marec 2002. ob 20. uri - za abonma MODRI in IZVEN KOMORNI ZBOR CHORUS NOMEN
koncert komornega zbora, zborovodja: Jože Faganel
galerija d o m z a I e
četrtek. 21. marec 2002. ob 18. uri odprtje razstave akademskega slikarja JANEZA ZALAZNIKA kulturni program: Vladimir Hrovat - ustna harmonika, Sofija Ristič - harfa
razstava bo odprta do 4. aprila 2002, vstop prost
slovesnosti
ponedeljek. 25. marec 2002 ob 20. uri - za IZVEN MATERINSTVO - ljubezen, požrtvovalnost, odpuščanje, dobrota
slovesnost ob materinskem dnevu, organizacija: Župnijska Karitas Domžale
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami
ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca
Bernika,
ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika
(Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.
Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. Cankarjeva 11 1240 KAMNIK
išče
KV ZIDARJA
Prijave pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov.
Kot smo že omenili, delujemo na območju kamniške občine trije poravnalci, poleg mene to nalogo opravljata še socialni delavki Irena Velič in Marta Povirk.
Meni je v letu 2000 pripadlo 22 zadev, od tega je bilo 15 zadev končanih z uspešno poravnavo. Če pogledamo vrste kaznivih dejanj, ki so jih storili osumljenci, potem vidimo, da je bilo med njimi 5 poslovnih goljufij, 4 kraje, 5 groženj, 3 lažje telesne poškodbe, 2 primera prikrivanja, 1 odvzem motornega vozila in podobno.
V lanskem letu sem obravnaval skupaj II zadev. V osmih primerih se je postopek končal z uspešno poravnavo. Od vseh obravnavanih zadev so bili 4 primeri ogrožanja varnosti, dve goljufiji, po en primer zatajitve, poškodovanja tuje stvari, tatvine, lažje telesne poškodbe itd.
V letošnjem letu pa je uspešno zaključenih še pet primerov, v glavnem je šlo za prikrivanje.
Nam lahko poveste, za kakšne vrste prikrivanja gre?
Moram reči, da se je v zadnjem času zelo razširila kraja mobitelov, ki se potem prodajajo naprej, bodisi na »bolšjem trgu« ali kako drugače. Če nekdo kupi sicer drag aparat za samo pet tisočakov, potem mu je lahko jasno, da tak aparat ni prišel v prodajalčeve roke po zakoniti poti, pač pa je bil ukraden. V takem primeru gre za kaznivo dejanje prikrivanja. Povedati pa
moram, da je firma Mobitel v glavnem že odkrila vse nove »lastnike« takih aparatov, čeprav so zamenjali kartice. Zato je treba ljudi posvariti pred nakupom takšnih poceni telefonov in podobnih aparatov, ki izvirajo iz storjenega kaznivega dejanja.
Ali ste poravnalci za svoje delo kaj nagrajeni?
Biti poravnalec je predvsem častna funkcija in zanjo ni določenega nobenega plačila, razen morda ob koncu leta kakšna nagrada.
Kje pa potekajo vaši postopki poravnav?
Moram izreči zahvalo županu Tonetu Smolnikarju in Občini Kamnik, ki nam je prijazno odstopila malo sejno sobo v pritličju občinske stavbe. To je zaradi lokacije v središču mesta za naše delo zelo primerno mesto. Poudariti pa moram tudi zelo dobro sodelovanje z okrožnim državnim tožilcem v Domžalah.
Ste pri svojem delu zadovoljni z odzivom vabljenih strank, tako osumljencev kot oškodovancev?
Postopek poravnave v kazenskih zadevah ni slovenska značilnost, pač pa gre že za nekaj let trajajoči evropski projekt. Podatki kažejo, da je odziv na poravnave v drugih evropskih deželah precej večji kot pri nas.
Rekel bi samo to, da je trmasto vztrajanje nekaterih pri sodnih postopkih nesmiselno, saj sta na koncu obe stranki precej na slabšem, kot če bi se»poravnali.
FRANC SVETELJ
Nov veliki uspeh mladih kamniških citrarjev
2. februarja letos je v Brežicah potekalo 5. državno tekmovanje slovenskih citrarjev, ki se ga je udeležilo 49 izvajalcev iz vse Slovenije. Državna tekmovanja potekajo od leta 1994 vsaki dve leti. Prva štiri tekmovanja so bila v Grižah, letos pa je organizacijo tekmovanja prevzelo slovensko citrarsko društvo, ki deluje od julija 1999.
V neparnem letu potekajo področna predtekmovanja, ki so bila lansko jesen v Šmarju pri Jelšah, Ljubnem ob Savinji, Brežicah in Logatcu. Na vseh pred-tekmovanjih je sodelovalo 85 solistov in komornih skupin.
Nastopajoče je ocenjevala mednarodna strokovna komisija pod vodstvom prof. Tomaža Ha-beta (AG Ljubljana).
Kriterij ocenjevanja je bil naslednji:
- tisti ki so dosegli nad 85% možnih točk dobijo bronasto odličje,
- ocenjeni nad 90% dobijo srebrno odličje in
- ocenjeni nad 95% možnih točk osvojijo zlato odličje.
. Na omenjenem tekmovanju je bilo podeljenih 17 bronastih, 18 srebrnih in 6 zlatih odličij.
Iz Glasbene šole Kamnik se je tekmovanja udeležilo sedem tekmovalcev pod mentorstvom g. Tomaža Plahutnika.
V 1. B kategoriji (od 10 do 12 let) je Martina Močnik (Kamnik) z 90% osvojila srebrno odličje, v 2. kategoriji (od 12 do 14 let) je
Barbara Komatar (Komenda) s 94,83% osvojila srebrno odličje, prav tako tudi Lidija Pavlic (Komenda) s 94,33%. V 3. kategoriji (od 14 do 18 let) je Mojca Ko-ritnik (Ljubljana) z 90% osvojila srebrno odličje, Špela Ravnikar (Komenda) pa s 86% bronasto odličje.
V 5. A kategoriji (dueti) sta Blaž Kladnik (Kamnik) in Martin Zlobko (Križ pri Komendi) dosegla 96,83%, osvojila zlato odličje in tretje mesto v skupni razvrstvi vseh tekmovalcev. V 5. B kategoriji (kvarteti) pa je kvartet Glasbene šole Kamnik v sestavi Blaž Kladnik, Martin Zlobko, Mojca Koritnik in Barbara Žunič dosegel 95,66% in osvojil zlato odličje.
Uspeh mentorja g. Tomaža Plahutnika sta dopolnili tekmovalki Evita Ješe (Mavčiče), ki je dosegla s 86,66% bronasto odličje in Manca Pavli (Domžale) z doseženimi 95,33% zlato odličje. Tako so učenci g. Tomaža od skupno 41 odličij osvojili 9 odličij, od tega kar tri zlata. Ob tej priložnosti se mentorju g. Tomažu zahvaljujemo za veliko mero potrpljenja in vztrajnosti, ki jo ima pri vzgoji mladega rodu citrarjev na Glasbeni šoli Kamnik.
Zaključna prireditev 5. državnega tekmovanja s podelitvijo priznanj in nastopom dobitnikov srebrnih in zlatih priznanj je bila v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v nedeljo, 17. februarja.
STARŠI UČENCEV
Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana bo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Dr. Julija Polca Kamnik in Občino Kamnik organiziralo brezplačno merjenje mineralne kostne gostote z ultrazvokom za ženske, starejše od 50 let in moške, starejše od 60 let, ki bodo merjenje opravili prvič.
Prijavljenim bomo mineralno kostno maso izmerili v soboto, 6. aprila, v ZD Dr. Julija Polca Kamnik -II. nadstropje.
Naročite se lahko v četrtek, 4. in petek, 5. aprila, od 8. do 10. ure na telefonsko številko 8318-610, da vas bomo časovno razporedili.
PREŽIVETI MLADOST V KAMNIKU -SANJE ALI NOČNA MORA ?
DAM odpira možnosti na področju ustvarjanja mladinske kulture
Veliko je bilo govora o ustanovitvi mladinskega kluba v zadnjih letih, a malo izvedenega. In ker je čas, da pokopališče idej izravnamo z zemljo, na njem pa zgradimo svoj prostor pod soncem, smo stvari vzeli v svoje roke.
Ljubljana, Maribor, Celje, Brežice, Velenje, Črnuče, Trzin, Domžale, Slovenske Konjice, Murska Sobota itd. Kaj imajo skupnega vsi ti kraji? Mladinski klub ali center. Vsi se lahko pohvalijo s prostorom, ki mladim omogoča neomejeno in svobodno izražanje kulturnih, umetniških in intelektualnih potencialov.
Kaj pa Kamnik? Glede na dejstvo, da je naša občina med tistimi z največjim naravnim prirastkom v Sloveniji, je podoba mladinske kulture in izražanja več kot žalostna. Razloge, zakaj je Kamnik mladim tako nezanimiv, pust in dolgočasen, lahko najdemo prav tu: mladini ne nudi ustreznega pribežališča, ki bi bilo namenjeno druženju, ustvarjanju, zabavi, spoznavanju sebe in drugih, reševanju aktualnih mladinskih vprašanj in - ne nazadnje - tudi neformalnemu izobraževanju. Tu pa se naša zgodba začne.
Prvič smo se zbrali v okviru projekta In-focenter za mlade, ki ga izvaja Matična knjižnica Kamnik in sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Ker pa se nobeno delo ne prične brez predhodnih priprav, smo 'nekateri obiskovali 20-urni pripravljalni seminar za mladinske mentorje pod strokovnim vodstvom dr. Alberta Mrgoleta, kjer smo se usposobili za potrebe zagona mladinskega dela, aminiranje mladine in načrtovanje projektnega dela. Z zavestjo, da smo pod okriljem knjiži niče le do junija, smo se odločili, da bomo z delom nadaljevali tudi pozneje, pri čemer pa bomo morali rešiti prioritetni prostorski problem (v okviru projekta Infocenter za mlade nam knjižnica prijazno nudi souporabo njihovih prostorov in aparatov).
Društvo aktivne mladine DAM je bilo ustanovljeno že leta 1996 - z željo po prirejanju dogodkov za mlade. Ker je društvo kmalu po ustanovitvi zastalo, smo ga prevzeli in se odločili za njegov ponovni zagon. Uredili smo potrebno manjkajočo dokumentacijo, opredelili naloge in cilje, se prijavili na različne delavni-■ ce ter seminarje in izdelali program projektov ter spremljevalnih aktivnosti za tekoče leto. Med aktivnostmi, ki smo jih že izvedli, naj omenim le informiranje o delovanju skupine na kamniških šolah, razdelitev informativnih zloženk, poskusno, delovanje mladinskega kluba, akcija zbiranja podpisov, identifikacija mož-
nih prostorov v Kamniku za nastanitev mladinskega kluba, obisk nekaterih delujočih mladinskih centrov v Sloveniji, priprave na dogovor o sodelovanju z drugimi društvi, skupinami in združenji, ki delujejo na področju mladine itd.
Naš prvi odmevnejši projekt »POMLAD MLADIH« se bo zgodil v četrtek, 21. marca 2002, od 16. ure dalje, v prostorih Matične knjižnice Kamnik. Gre za konkreten prikaz delovanja mladinskega kluiba, pri čemer bodo predstavljene različne sekcije: likovna (risanje grafitov), glasbena (nastop glasbenikov in prikaz izdelave računalniške glasbe), info sekcija (informiranje o dogodkih, možnostih izobraževanja in tečajev, štipendiranju itd.), računalniška (učenje izdelave in postavitve spletnih strani, brskanje po medmrežju, projekcija na steno), šank sekcija (kulinarične in gostinske usluge), raziskovalna (globina humanističnih tem na drugačen način), športna (aktivisti za ureditev športnih igrišč, prirejanje različnih amaterskih športnih turnirjev), gledališka (KD Priden možic s svojim programom) in multimedijska sekcija (foto natečaj za najlepši nasmeh).
Naš cilj je jasen: dobiti prostor, kjer bomo lahko neomejeno in svobodno izrazili naše potenciale, s tem pa hkrati veliko prispevali h kulturnemu osveščanju kamniške mladine. V okviru prireditev pa bi ponudili projekte, ki zanimajo predvsem populacijo med petnajstim in petindvajsetim letom - ravno ta ostaja v vsakoletnem ciklu najrazličnejših koncertov, razstav in tradicionalnih prireditev prezrta.
Po koncu prvega dela programa sledi ob 19. uri okrogla miza o potrebah, ciljih in dejanskih možnostih izražanja, neformalnega izobraževanja in druženja mladine v Kamniku. Skušali bomo najti ustrezne lokacije za delovanje mladinskega kluba, se pogovarjali o kvalitetnem preživljanju prostega časa in o ostalih vprašanjih.
Poznamo veliko ustvarjalnih mladih ljudi, ki potrebujejo le prostor, da bodo svoje intelektualno premoženje razdelili med vse Kamničane. Če si tudi ti eden od njih, se nam pridruži na »Pomladi mladih« ali na katerem od sestankov, ki so vsak torek ob 17. uri v medioteki Matične knjižnice Kamnik. Za morebitna vprašanja, pripombe, ideje, pisma podpore in pohvale pa smo dosegljivi tudi po e-pošti: inladinamika@email.si.
Iz nas bo zrasla ustvarjalna sredina kulturnikov, kot jo je Kamnik nekoč že poznal!
BRIGITA CRLJENIĆ, Društvo aktivne mladine DAM
Odmevna predstavitev Kamnika na Bavarskem
KOTIČEK PRA V(N)IH NASVETOV
Stanovanjsko upravljanje
Stroški upravljanja so se povečali kljub nasprotovanju stanovalcev, ki so se na zboru opredelili proti temu. Ali so dolžni stanovalci plačati.
Upravnik nič ne naredi. V primeru, ko pregorijo žarnice, si jih morajo menjati sami, ko so otroci razbili pred blokom »kanto« za smeti, sojo zopet morali plačati sami. Isto pri zamakanju strehe.
Kaj je v primerih, ko si zavarovan za požarni izliv, itd. pa teče voda in ti popravilo zaračunajo tebi, kljub temu, da si načelno za to zavarovan?
Glede prvega deki vprašanja, torej ali lahko upravnik kljub nasprotovanju stanovalcev poveča svoje stroške, se odgovor skriva v konkretni pogodbi med lastniki stanovanj in upravnikom. Običajno je v pogodbi napisano ali se cena za upravljanje lahko poveča in na kakšen način se lahko poveča. Spreminjanje cene upravljanja je lahko določeno na več načinov. Najpogosteje je določeno, da se cena upravljanja povečuje v skladu z rastjo življenjskih stroškov - inflacijo, kar pomeni, da bi upravnik lahko vsak mesec povečal svojo ceno za nekaj manj kot 1%.
Upravniki praviloma ne povečujejo svojih cen mesečno, temveč pol letno ali letno, ter celo na daljše obdobje. Temu primerno pa je povečanje cene tudi večje, saj zajema daljše obdobje. Namesto kakšnega odstotka znaša lahko tudi nekaj deset odstotkov, če na primer upravnik povečuje cene vsakih pet let. Druga pogosta določba pogodbe je, da je cena dela upravnika vezana na višino neprofitne najemnine ali pa na vrednost stanovanjske točke. Cena se tako poveča tedaj, ko občina sprejme odločitev o zvišanju teh
postavk. Nadalje bi bilo lahko zvišanje cene dela upravnika vezano tudi na druge elemente, na primer na tečaje tujih valut in podobno.
Ne glede na to, kakšno je konkretno določilo pogodbe o načinu spreminjanja cene dela upravnika, pa je pomembno dvoje. Upravnik lahko spreminja ceno le na način in v okviru, ki je določen v pogodbi o upravljanju. Če ima na primer ceno vezano na inflacijo in je ta znašala 8% letno, potem ne more in ne sme povečati svojih cen za okroglih 10%. Če to naredi, potem lahko lastniki stanovanj odklonijo plačilo razlike, se pravi 2%, o čemer je pametno, da tudi pisno obvestijo upravnika. Glede pristojnosti zbora stanovalcev pa je potrebno reči, da ta lahko določa o pristanku k spremembi cen upravljanja le, če je to izrecno določeno v pogodbi o upravljanja Običajno temii ni tako, saj so pogodbe večinoma pripravili upravniki sami, ki seveda niso hoteli pogojevati svojega dela in zaslužka s soglasjem lastnikov stanovanj. Dejstvo, da lastniki stanovanj nasprotujejo povečanju cene dela upravnika tako verjetno ne vpliva na obveznost lastnikov stanovanj, da ti plačajo spremenjeno ceno upravljanja, če je le ta seveda spremenjena v skladu s pogodbo o upravljanju.
Tudi odgovor na drugi del vprašanja, ki se nanaša na drobna popravila v več stanovanjski hiši, je odvisen od določil konkretne pogodbe o upravljanju. Upravnik praviloma ni dolžan izvajati hišniš-kih del. Stroški upravljanja, ki jih obračunava, so stroški za delo v zvezi z obračunavanjem skupnih porab (skupna voda, skupna elektrika, skupno ogrevanje), razdeljevanje te porabe in izterjevanjem
tega od neplačnikov. Čeprav si večina verjetno predstavlja pod pojmom upravljanje tudi drobna popravila, pa to pravno gledano označujemo z besedo vzdrževanje ali pa hišniška dela Posledično pa upravnik ni dolžan izvajati redno vzdrževalnih del v kolikor se je obvezal le, da bo upravljal stavbo. Redno vzdrževanje - hišniška dela morajo biti posebej dogovorjena Šele v kolikor se je upravnik v pogodbi o upravljanju izrecno obvezal, da bo izvajal tudi redna vzdrževalna dela in manjša popravila, je to dolžan delati redno in strokovno. Glede na obstoječo prakso dela upravnikov in vsebino pogodb o upravljanju je potrebno reči, da morajo praviloma žarnice in podobno menjati sami lastniki večstanovanjskih hiš. Le izjemoma pa je v pogodbah napisano, da upravnik zagotavlja tudi ta tako imenovana hišniška dela kar pa praviloma tudi posebej zaračuna Tretji del vprašaja se nanaša na zavarovanje nepremičnine. Sam obstoj zavarovanja ne pomeni, da lastniku stanovanja ne bo potrebno plačati popravila, ki je posledica nekega dogodka za katerega se je lastnik posebej zavaroval na primer izliva vode, požara in podobnega Praviloma je popravilo dolžan plačati sam lastnik stanovanja zavarovalnica pa lastniku stanovanja kasneje povrne te stroške. Zavarovalnica bo povrnila stroške popravila v skladu z oceno škode, ki jo opravi zavarovalnica in računom za opravljeno popravilo. Lastnik stanovanja mora tako ob nastanku škode, na primer izlivu vode, požaru, o tem obvestiti zavarovalnico, ki bo opravila ogled nastale škode. Popravilo pa mora opraviti podjetje ali s.p., ki mora za svoje delo izstaviti račun. Brez računa namreč večina zavarovalnic ne bo hotela povrniti stroškov popravila.
Mag. JANEZ TEKAVC
Na podlagi uspešnega sodelovanja med Kamnikom in Bavarsko v preteklosti je ob koncu februarja naše mesto doletela čast, da se predstavi v prestolnici Bavarske - Miinchnu. Enkrat letno se namreč v prostorih Generalnega konzulata RS v Miinchnu v organizaciji Bavarsko-slovenskega društva predstavi eden od uspešnih projektov povezovanja med Bavarsko in Slovenijo. Predstavitvi v Miinchnu pa je sledilo še odprjtjc razstave »Križev pot« kamniškega avtorja Dušana Sterleta v Freisingu.
Ko smo pred tremi leti v želji po obeležitvi spomina na skupno andeško srednjeveško zgodovino z negotovimi koraki stopili na pot odkrivanja zgodovine znane bavarske plemiške rodbine, si nismo predstavljali, da se bodo povezovanja med andeš-kimi mesti razvila do tolikšne mere, kot smo ji priča v zadnjem času.
Zgodovina grofov Andeških, vojvod Meranski, bavarske plemiške rodbine, ki se je ob koncu 12. stoletja naselila v naše kraje, je zgodba, ki povezuje številne evropske prestolnice: od rodnega Andechsa, Munchna, Die-ssna, Bamberga, Pariza, Budimpešte do Kamnika in Slovenj Gradca. Z uspešnimi porokami so Andeški svoje posesti razširili po vsej Evropi in prišli tudi v naše kraje. Razstava v Galeriji Veronika simpozij ter izid zbornika razprav z mednarodnega znanstvenega simpozija so le nekatere od postaj na omenjeni poti odkrivanja andeške zgodovine. K širjenju vedenja o tem, da je mesto pod Kamniškimi Alpami nekoč že bilo v vrhu evropske zgodovine, pa bo zagotovo pripomogel tudi kulturni večer, ki se je ob koncu februarja dogodil v bavarski prestolnici.
Na prireditvi, ki je v organizaciji Bavarsko-slovenskega društva ter Generalnega konzulata RS v Miinchnu 28. februarja potekala v prostorih konzulata, je bila skupna zgodovina predstavljena iz različnih vidikov. Iz uvodnih nagovorov generalnega konzula RS v Miinchnu Matjaža Jevšnika ter predsednika Bavarsko-slovenskega društva dr. Adolfa J. Eichenseerja je bilo razbrati veselje ob dejstvu, da so povezovanja med Bavarsko in Slovenijo vedno močnejša in uspešnejša. V uvodnem referatu je dr. Dušan Kos, profesor srednjeveške zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predstavil zgodovino Andeško-Meranskih v Sloveniji. Sledila je predstavitev zbornika razprav z mednarodnega znanstvenega simpozija o grofih Andeških, ki je septembra 2000 potekal v Kamniku. Zbornik je predstavil njegov soured-nik Toni Aigner. Zaključno predavanje mag. Andreje Eržen pa je predstavilo sledi Andeških v Kamniku. Zanimivo je namreč predvsem dejstvo, da je na vsej obširni posesti največ sledi o Andeških ostalo prav v našem mestu: Mali grad, ruševine Starega gradu, arhitekturna zasnova mesta, pa še kaj bi se našlo.
Zaključni besedi večera sta pripadli županoma dveh slovenskih »andeških« mest - kamniškemu županu Antonu Toneta Smolnikarju in Janezu Komljancu, županu Slovenj Gradca Oba sta v svojem govoru izrazila veselje ob vse plodnejšem povezovanju mest ter obenem izkoristila priložnost tudi za povabilo na obisk obeh srednjeveških slovenskih mest.
Množino besed so na prireditvi uspešno dopolnjevale slovenske in nemške skladbe v izvedbi imenitnih glasbenih poustvar-jalcev, tenorista Metoda Palčiča in Sebastjana Vrhovnika na klavirju.
Kot se za prireditev, na kateri se je zbrala množica eminentnih gostov spodobi, je uradnemu delu sledil prijeten družabni večer. Na njem so se stkale mnoge vezi, tako na uradni kot tudi na osebni ravni.
Da je zgodovina naše dežele močno povezana z Bavarsko dokazuje tudi povezanost Freisin-ga in Škofje Loke. Zgodovina Škofje Loke je namreč dokumentirana od leta 976, ko je cesar freisinškemu škofu Abrahamu podelil staro naselje Loka, vso Selško ter večji del Poljanske doline ter Sorskega polja. Freisinški škofje so kraj zaradi
ugodne strateške in prometne lege izbrali za upravno središče dodeljene posesti. Podobna zgodovina je torej povezala Škofjo Loko in Freising kot tudi Kamnik in Andechs. Prav gotovo so tudi zaradi zgodovinskih navezav v Freisingu z velikim veseljem sprejeli pobudo, da v križnem hodniku nekdanjega samostana v
JBUKBKKSM-   'M      J V,
prostem času odprejo razstavo »Križev pot« kamniškega slikarja Dušana Sterleta.
Historia magistra vitae est! Da je zgodovina učiteljica življenja so trdili že stari Rimljani. Tudi Kamničani se iz zgodovine lahko marsikaj naučimo. Ob tem pa njena dejstva izkoristimo za boljše življenje v sedanjosti. Želja po obuditvi spomina na obdobje, ko so nekatera slovenska mesta že bila del Evrope, je v modernem času rezultirala v raznovrstna povezovanja, ki nas bogatijo ter učijo.
mag. ANDREJA ERŽEN
Uspešni predstavitvi Kamnika v Miinchnu je sledilo odprtje razstave slik Dušana Sterleta v Freisingu. Na fotografiji z leve: (župan dežele Freising) Manfred Pointner, Anton Tone Smolnikar, mag. Andreja Eržen, dr. Adolf J. Eichenseer, predsednik Bavarsko-slovenskega društva, Jelka Travnik, predstavnica Generalnega konzulata RS v Miinchnu, ter Rudolf George, vodja oddelka za kulturo v mestu Freising.
Druženje v jeseni življenja
Življenjska doba se daljša in med nami je vedno več starih ljudi. Seveda je staranje normalen proces v življenju posameznika. Značilnost starosti, ki se začne po 65. letu, je upad splošne življenjske moči. Kljub temu pa starejšemu človeku v jeseni njegovega življenja ostajajo možnosti za prijetno in mimo starost, v druženju z vrstniki in mlajšo generacijo. Priložnost za prijateljska srečanja in vzpostavljanje stikov s srednjo generacijo so medgeneracijske skupine za kakovostno starost, ki delujejo in se širijo tudi v našem okolju.
Projekt ustanavljanja skupin starih za samopomoč v slovenskem prostoru sega v leto 1987. Začel se je razvijati iz želje pripraviti za starejše ljudi pogoje za zadovoljevanje nematerialnih potreb, predvsem po medosebnih človeških odnosih in po smiselni starosti. Nacionalni program socialnega varstva Republike Slovenije do leta 2005 načrtuje za končni cilj mrežo skupin za 10% prebivalstva, starejšega od 65 let, in mrežo v domovih za starejše (povprečno eno skupino na 20 stanovalcev doma). Veni skupini se redno tedensko srečuje največ 10 članov z najmanj enim predstavnikom srednje generacije.
Prve skupine starih za samopomoč so bile ustanovljene ob obali, sedaj delujejo po vsej Sloveniji. Trenutno imamo okoli 400 skupin, ki jih vodi 500 usposobljenih voditeljev. Osnovni namen ustanavljanja in delovanja medge-neracijskih skupin za kakovostno starost je v smiselnem preživljanju starosti. Starost ni rada sama in v skupinah je priložnost, da se starej.ši ljudje družijo z vrstniki in predstavniki srednje generacije. V skupinah drug drugega bogatimo. So pomemben dejavnik premagovanja osamljenosti starejših ljudi, za voditelje pa priprava na lastno smiselno starost, ki naj jo zaznamuje sproščen pogled naprej, radost nad vsakim novim dnem. Skupine so nadomestilo za matične družine. Vsaka misel na ponovno srečanje v skupini je upanje in prijetno pričakovanje, ki življenju v starosti daje vrednost in ogreje srce.
V Občini Kamnik smo k ustanavljanju medgeneracijskih skupin pristopili strokovni delavci Centra za sociano delo Kamnik. V letu 1993 smo po uspešno zaključenem izobraževanju za voditelje ustanovili prvi dve skupini, ki delujeta še danes. S tem je bil postavljen temelj za delovanje in širjenje mreže skupin. Izobraževanje in usposabljanje voditeljev se je nadaljevalo in pripomoglo k ustanavljanju novih skupin. V občini Komenda je bila prva skupina ustanovljena spomladi leta 2000. Trenutno delujeta v Komendi dve skupini, v Kamniku pa 7 skupin (tri v Domu starejših občanov Kamnik in pet v domačem okolju). Skupine vodi 11 voditeljev, ki so strokovni delavci Centra za socialno delo Kamnik in prostovoljci. V skupinah se druži 90 starejših občanov, ki vsak teden preživijo urico in pol v prijateljskem vzdušju. Glavna dejavnost skupin je pogovor in petje ter praznovanje osebnih praznikov, pripovedovanje zgodb in obujanje spominov na mladost ter običajev pred 50 leti. Spremljajoče dejavnosti so še krajši izleti. Posebno doživetje je celodnevni izlet vseh skupin, ki smo ga do sedaj organizirali že osemkrat. Zelo veselo je bilo tudi na medgeneracijskem taboru na Debelem rtiču. Medsebojni obiski skupin pomenijo za člane povezovanje v širšem in ožjem okolju. Vnosih skupinah se odvija pester program. Kot je zapisala ena izmed skupin: časa ne ustavimo, lahko ga le polepšamo.
Dejavnost skupin se financira iz treh virov. Sredstva prispeva Združenje za gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Pomemben financer sta Občini Komenda in Kamnik. V zadnjem času smo nekaj denarja pridobili od sponzorjev, prispevajo pa tudi sami člani skupin.
Skupine z voditelji smo se v letu 2000 povezali v Medgeneracijske društvo Jesenski cvet. Društvo ima svoje prostore v bivši knjižnici v Domžalah -Kolodvorska 4. Uradne ure društva so vsak četrtek od 15. do 16. ure. Lahko pa pokličete tudi po tel. 031 623 114 ga. Marijo Radkovič.
Društvo Jesenski cvet združuje skupno 26 skupin iz Upravnih enot Kamnika in Domžal. Po statutu so temeljni cilji društva ustvarjanje pogojev za smiselno in kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov, zadovoljevanje nematerialnih potreb starih ljudi, priprava srednje generacije na lastno starost in povezovanje vseh treh generacij v smiselno celoto. Pomembna naloga je prizadevanje za ustanavljanje novih skupin, kar je povezano s pridobivanjem novih voditeljev. Vse, ki vam starost ni tuja in se radi družite s starejšimi ljudmi, in vse, ki bi se radi spoznali z življenjem starejših ljudi, vabimo k sodelovanju. Društvo je o svojem delu izdalo zbornik, ki ga je mogoče kupiti na sedežu društva, na razpolago pa bo tudi na CSD Kamnik.
Informacije dobite na Centru za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, pri socialni delavki Danici Kropivšek, tel. 830-32-89.
DANICA KROPIVŠEK
6 14. marca 2002
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz OO NSi
V postnem času se poglabljamo vase. Ob kritični presoji storjenih napak sprejemamo trdne sklepe za naše boljše ravnanje v bodoče. Tudi v Novi Sloveniji, Krščansko ljudski stranki na Kamniškem, so sedaj že drugo leto zapored napravili nekaj podobnega. Nedavno so kritično pregledali sedanje življenje v naši širši in ožji skupnosti. Ob tem so premislili, kako naj bi NSi še bolj zavzeto in koristno za vse naše občane delovala tudi v letu 2002 - moč bližnje Velike noči jim bo pri tem dala še dodatni zagon.
Na nedavnem sestanku z vodstvom občinskega odbora Nove Slovenije v Kamniku smo od njih glede gornjega izvedeli marsikaj zanimivega.
Naše občane, podobno kot večino Slovencev, pestijo trenutno številne, dostikrat težko razumljive težave.
Že tako nizke osebne dohodke državljanov nenehno obremenjujejo z novimi podražitvami. S 1. januarjem so nam povečali za kar 19,6% ceno telefonskega impulza in telefonsko naročnino za celih 35%, ne glede na to, da je imel državni Telekom lani kar 6,5 milijarde in Mobitel še nadaljnjih 5,3 milijarde tolarjev dobička. Nadpovprečno se draži tudi večina življenjskih potrebščin; ceni bencina in kurilnega olja sta zaradi državnih apetitov kljub velikemu padcu svetovnih cen porasli čez vsako mero. Tudi davek na dodano vrednost so nam povišali z 19% na 20% oz. z 8% na 8,5%. Seveda imamo ob vsem tem še kopico drugih davkov. Kje je stara pravda, ko so morali kmetje plačati le desetino! Sedaj občanu po plačilu vseh davkov in prispevkov ostane le dobra tretjina zaslužka.
Poleg občanov z najnižjimi osebnimi dohodki so ob vsem tem najbolj ponovno prizadeti naši upokojenci. S 1. februarjem 2002 (namesto .že s 1. januarjem) so jim sicer povečali pokojnine za 4,1%, a če bi še veljal način usklajevanja pokojnin iz časa Ba-jukove vlade, bi se pokojnine povečale za 12%. V letu 2001 je bil zaradi spremembe načina usklajevanja vsak upokojenec prikrajšan za znesek v višini dveh tretjin njegove mesečne pokojnine. V letošnjem letu pa bo izgubil še več, saj septembrske uskladitve skoraj gotovo ne bo. DeSVJS, kot izgleda lažni zaščitnik upokojencev, pa nič.
Za vse to je izldjučno odgovoren oz. je povzročitelj odločilni del sedanje vladne koalicije to so LDS, ZLSD, in DeSUS.
Z boljšim gospodarjenjem župana, občinske uprave na Kamniškem bi se dalo zgoraj opisano težko stanje marsikje vsaj omiliti - žal temu ni tako. To so slabo gospodarjenje občinske uprave podpirajo namreč predvsem svetniki iz vrst LDS, ZLSD, DeSUSa in žal tudi vsi štirje iz SLS. Nivo investicij v občinskem proračunu iz leta v leto pada. Kljub predlogu vseh petih NSi občinskih svetnikov za ustrezno znižanje, se v letošnjem proračunu znesek za osebne dohodke občinskih uslužbencev povečuje za celih 22,6%, medtem ko se v proračunu večina postavk povečuje le za 6,4%! Zelo sumljiva je zopet 20 mio postavka za Palov-ško cesto. Iz tega naslova bi bilo potrebno več kot 20 mio izterjati nazaj, ne pa da se pokrivajo novonastale obveznosti, ki jih občinski svet nikoli ni dobil v posebno presojo.
Z malo bolj uravnoteženim proračunom bi bilo skupno z zgoraj navedenimi postavkami mogoče pridobiti najmanj 100 mio. Slednje bi lahko uporabili vsaj za najnujnejše investicije, n. pr. za del zelo nujne in nacionalne adaptacije mekinjskega samostana za otroški vrtec, za izdatnejšo pomoč pri prenovi Maistrove hiše, za dokončanje Kovinarske ceste ipd. Kako to, da neka mala Lukovica (njen župan je sicer res iz NSi) zmore 400 mio za izgradnjo otroškega vrtca s telovadnico, v Kamniku pa ...'? Po primeru Lukovica sodeč bi bilo verjetno res veliko bolje, da Kamnik-center postane samostojna občina, enako tudi Stranje. Zaenkrat vodeča koalicija (tudi kamniški državnozbor-ski poslanec Lavrinc) glede uvedbe novih občin preprečuje prizadetim krajanom na referendumu izraziti svojo voljo.
Kaj storiti, da bi stvari krenile na bolje!? V jeseni bodo občinske volitve. V NSi upamo, da bodo ljudje tokrat izvolili v občinski svet še več ljudi iz vrst NSi, iz SDS, pa tudi iz SLS. Iz SLS seveda le takšne, ki se bodo po volitvah pridružili svetnikom iz NSi in SDS in tako skupno končno zamenjali postkomunistično kontinuiteto na Kamniškem. Pri Novi Sloveniji bodo storili vse, da bodo pridobili tudi v prihodnje najboljše ljudi, ki bodo z veseljem in poštenjem služili potrebam njihovih volivcev in vseh občanov. Za župana bodo pri NSi verjetno s koalicijsko SDS kandidirali skupnega kandidata.
Glede kandidatov pričakuje Nova Slovenija tudi predloge od občanov. V vse volilne odbore na voliščih bodo morali delegirati tudi člane iz NSi, zato čimprej pričakujejo vaše predloge tudi za te. Predloge lahko pošljete na naslov OO NSi Kamnik, Kamnik, Vrhpo-
Ije 189 oz. po tel. 839 16 02 ali 839 17 16.
Nova Slovenija je nastala po zadnjih občinskih volitvah, zato zaenkrat na občinski ravni ne prejema za svoje delovanje nobenih sredstev. Vsaka najmanjša vaša pomoč za kritje stroškov jesenskih volitev ji bo še kako dobrodošla.
Pri Občinskem odboru Nove Slovenije so seveda tudi že v pričakovanju Velike noči. Vsem občanom voščijo blagoslovljeno praznovanje. Veselijo se tudi praznovanja občinskega praznika, ki naj bo praznovanje Maistrovega duha»in vrednot, za katere se je boril. Ob 29. marcu bo v po-
novno uporabo predana dvorana Kina Dom. Občanom čestitajo za občinski praznik in so veseli, da je nenehno prizadevanje NSi za obnovo tega kulturnega hrama, čeprav še ne v celoti, vendarle obrodilo sadove.
Iz odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik
Iz torbe
Krištofovega Pepeta II.
Doklej bo dupliškipetelin še kikirikal... ?
m X upliški petelin, ki ga ima krajevna skupnost tu-§ Bdi na svojem uradnem papirju, na strehi Mla-JL*r karjeve, nekoč Krulovčeve gostilne, še kar ki-kirika. Kljub gostemu dimu in sajam, ki se vale iz bližnjega Remčevega dimnika. Kikirika tako glasno, da je priklicala celo strokovnjake iz bele Ljubljane, ki so brez veliki meritev in analiz (kar na pogled!) dejali, da je treba stari Remcev kotel in dimnik takoj ugasniti in zapreti. Verjetno pa bo dupliški petelin moral še kar nekaj časa kikirikati, preden se bo to zgodilo in preden se bo navadil na tako umazan zrak. Kako že pravijo: osel se je ravno navadil na zelene oblatite, potem pa je izdihnil...
~T~m o dobrem desetletju pa so izdihnile tudi slavne kamniške televizijske oči in ušesa, saj nimajo J. cekinov niti za predvajanje polnočnih risank za odrasle, kaj šele za kakšno torkovo vročo linijo ali občinsko sejo. Čeprav bi ta v letošnjem volilnem letu komu še kako prav prišla. Letos se Impulzek s svojo kamero ni pojavil niti na občinski proračunski seji, kot lani. Zato so mu občinski možje gladko drekli še tistega pol milijonč-ka. Morda bomo kmalu spet lahko jokali, da so nam naši južni sosedje poleg gimnazije pobrali še televizijo. Nič zato, saj smo tega že navajeni...
TI "Taši občinarji poskušajo po zgledu svojih kole-/\/ gov iz bratskega Trofaiacha (kjer se bojda kra-JL T jani vozijo z lokalnim kombijem za en šiling) uvesti krožne avtobusne vožnje, koder bi se krajani lahko vozili poceni, svoje jeklene konjičke pa pustili doma. Tako bi lahko ubili kar tri muhe na en mah: prihranili bi denar za nova parkirišča, dihali bi čistejši zrak in še Občina bi postala dostopnejša tudi najbolj oddaljenim hribovcem. Medtem, ko naši sosednji že načrtujejo po ob-
čini takozvani domžalski krog, pa se naši občinarji še ukvarjajo s težavami, med njimi tudi s tem, kako obračati avtobuse na Veliki Lasni. Čeprav bi lahko tudi Palovča-nom omogočili, da bi se peljali preko Potoka in si spotoma ogledali snoviške toplice, Tuhinjcipa bi se tudi kdaj lahko peljali mimo svojih palovških sosedov, da bi se bolje poznali in raje imeli...
yelikoplaninski žičničarji letos spet niso imeli sreče s snegom, saj je nekaj snega padlo le v začetku zimskih šolskih počitnic, pa še tega je kmalu pobralo. Toda to postaja že stara zgodba. Kot postaja stara zgodba, da se občinarji in veliko planinski pastirji nikakor ne morejo sporazumeti okrog lastništva zemlje na planini. Čeprav so si njihovi predstavniki (tudi javno!) v znak sodelovanja že ničkolikokrat (s figo v žepu?) segli v roke, se še vedno tožujejo. Na tak način bodo strica, ki bi prinese^ekine za posodobitev naprav, težko dočakali...
Čeprav smo zadnja leta »dali skozi«, že nekaj, za nekatere kar dragih šol z raznoraznimi igritmi na srečo, ki so obljubljale veliko denarja, pa se tudi v našem mestecu pod planinami še vedno najde dovolj naivnežev, ki nasedajo vsem mogočim sleparjem. Zadnjo bolj odmevno sleparijo je nedavno uprizorila neka, bojda, ljubljanska firma za masažne aparate z zvenečim imenom Evro. Potem, ko so njihovi agentje z obljubo, da polovico aparata plača zdravstveno zavarovanje, od lahkovernežev pobrali po nekaj stotakov evrov ali po dvestokrat več tolarjev, o obljubljenih masažnih aparatih ni bilo ne duha ne sluha. Ostali so le razočarani in »zmasirani« kupci. Gotovo si bodo dobro zapomnili, da ni vse zlato, kar je Evro...
KRIŠTOFOV PEPEII
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Terme Snovik in njihov razvoj ......,
Ko sem v Kamniškem občanu bral prispevek g. Gobca o Termah Snovik, sem ga najprej ocenil kot nekaj, kar prebereš in greš dalje, dokler nisem prebral poziva »da naj se na tej lokaciji ne vlaga več sredstev«. Pri menije bilo konec vere v dobronamernost in skozi možgane so mi stekle vse »dobronamerne« razlage in podobne težave, ki smo jih snovalci doživeli v času nastajanja Term Snovik.
Vaši predlogi, g. Gobec, so vsekakor vredni razmisleka. Lokacija Vaseno-Loke je v mnogih pogledih boljša od lokacije Snovik, dostop je trenutno zelo slab, dolina je stisnjena. Vse to drži. Vendar, tu je bil na razpolago prostor in tu so bili ljudje, ki so želeli sodelovati. Na to pozabljate.
Bili so časi, ko so vplivni ljudje v nekdanji SZDL ponoči sanjali o projektih," podnevi pa so jih uresničevali »zlepa ali zgrda«, na tuji zemlji, s tujim denarjem. Za njimi so ostajali neuporabni spomeniki, tudi v Tuhinjski dolini se je to dogajalo. Danes še tako odlična lokacija nič ne pomaga, če ni na razpolago.
Projekt Terme je začel nastajati, kot je treba, na zdravih podlagah. Na voljo je bila voda, zemlja, nekaj znanja, nekaj kapitala in pa seveda ljudje z ogromno volje. To so bili elementi, potrebni za nastanek Term in to je garancija, da bodo Terme živele. Opravljal naj bi vlogo kakršno snovalci projekta vidimo že od vsega začetka. Terme v Tuhinjski dolini naj bi bile jedro razvoja vse doline in še širše. Tone bi bila firma, ki vlagatelju bogato vrača vložen denar, čeprav mora tudi to, pač pa je jedro, na katerega se opira množica malih projektov po vsej dolini. Tega nekateri ne morejo ali nočejo razumeti.
Kakršnokoli kolebanje o zastavljenih ciljih bi pomenilo pogreb firme »Terme Snovik«, iskanje boljše lokacije je bilo smiselno še pred nekaj leti, nikakor pa ne v tej fazi razvoja. Verjemite, da so bile dobro preštudirane vse možne variante in Snovik ni bil izbran neodgovorno. Terme Snovik v tem trenutku potrebujejo nekoliko časa za zajetje zraka, potem pa morajo naprej po začrtani poti.
Sicer pa, vode je še dovolj, zemlja med Vasenim, Potokom in Lokami je še nepozidana. Zainteresirani naj ustanovijo firmo, izdelati naj dajo vso prostorsko birokratsko dokumentacijo in vse to financirajo, enako kot je to storila obstoječa firma »Terme Snovik«.
Pa vendar ni tako enostavno. Če bi snovalci projekta Terme predvidevali, da bomo naleteli na toliko zaprek - potrebnih in nepotrebnih, bi pred začetkom še enkrat dobro premislili se spustiti v to početje ali ne. Sam sem tu od vsega začetka in mirno izjavim, da toliko razumevanja in podpore v pogovorih in toliko nerazumljivih zaprek v dejanjih še nisem doživel. Tudi pri istih osebah! Toliko dvoličnosti kot jo je bilo tu in jo je še, se težko najde. In ravno zaradi tega in takšnega odnosa ekipa Term ne sme »cincati«. Projekt je treba peljati naprej. Najbolj boleča stvar, to je vstopna cesta Kamnik-Vransko, je rešljiva zadeva in prepričan sem, da bo kmalu rešena. Upam, da ga bosta pomagali razrešiti občina in država; tako bi bilo prav!
. Za zaključek: res je, da je bilo pred tridesetimi leti v raziskave tople vode in v same  vrtine vloženega ve-
liko družbenega denarja, žal pa je potem vsa zadeva zamrla. Vlaganja so bila v bistvu »vržena proč«, dognanja raziskav pa so po tridesetih letih neuporabna. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje: zakaj se je to zgodilo? Je bilo to načrtovano ali pa je to rezultat malomarnega ravnanja z denarjem delavcev? Tega odgovora ne vem, vem pa, da je pravi »oče term v Tuhinjski dolini« pravzaprav tuhinjska vztrajnost, pozitivna trma in pa spoznanje, da se moramo opreti na svoje moči. Čakati na pomoč občine, države ali celo Evrope bi pomenilo capljati na mestu. Tega pa nočemo!
Pa brez zamere.
ANTON HOČEVAR
Kratka replika na pismo g. Vinka Gobca
»Terme Snovik in njihov razvoj?«
Pisec v svojem članku uvodova navaja, kako sije v svojem mandatu prizadeval za skladen razvoj občine, kot osrednje vprašanje pa izpostavlja razvojno upravičenost projekta »Terme Snovik« in še zlasti locira-nost objekta. Ne da bi zahajali v podrobnosti, se gre vendarle čuditi, čemu ob domnevno tolikšnem vloženem trudu takratna občinska politična struktura ni pripeljala projekta izgradnje term vsaj do faze pričet-ka investicije, kar bi glede na socilano-ekonomske, še zlasti pa na politične razmere in končno tudi glede na »lahkotnost« urejanja prostora ter izvedbo postopkov pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja s svojim znanjem in politično prepričljivostjo najbrž lahko storila že v 70. letih minulega stoletja. Poznavalci takratnih razmer se zagotovo z nostalgijo spominjajo, kako preprosto je bilo urejanje tudi lastninskih razmerij. Če ni šlo z lepo besedo, je imela trda politična roka na voljo manj prijazna sredstva. Zastavljeni cilj pa je bil vselej dosežen. Če bi avtor kot domnevni »oče term« udejanil tisto, kar posebej problematizira v svojem prispevku (gre predvsem za pridobitev zadostnih zemljišč na ustreznejši lokaciji), bi s takšnim prispevkom zagotovo mlajši generaciji omogočil trden in bolj ekonomičen razvoj Term Snovik na navedeni lokaciji. Vprašati se gre, kje so avtorju ostale tako dobre ideje? So bile morda deponirane v predalu ali pa so takratne demokratične sile zatrle njegovo izvirno zamisel? Če bi pisec s svojim neprizivnim nastopom v konkretnem tuhinjskem okolju to dosegel že v takratnem enostrankarskem obdobju, bi danes načrtovalci in investitorji zagotovo ne imeli skorajda nikakršnih težav za dokončanje začetega projekta. Vsekakor pa bi bil ekonomski in širši razvojni učinek za celotno območje bistveno večji. Mimogrede, mnogi občinski veljaki širom po Sloveniji so si v takratnem času sezidali takšne in drugačne »spomenike«, od katerih pa je le redkokateri ekonomsko preživel - tudi na kamniškem območju. Dejstvo je, da je bilo takrat bistveno lažje pridobiti lastninsko pravico nad zemljišči - glede na avtoritarno politično miselnost, po kateri je bilo »tako ali tako vse naše«. V današnjem času pa je zastavljanje vprašanja, zakaj ni bilo mogoče prepričati lastnikov zemljišč Potoka in Lok za poceni odprodajo oz. za soinvestitorstvo, popolno nepoznavanje razmer ali pa sprenevedanje - glede na pravno opre-
deljenost privatne lastnine, kije ustavno varovana kategorija in takorekoč sveta stvar. Slednje dokazujejo posamezni primeri pri gradnji avtocestnega križa, ko so se investitorji kljub zakonski možnosti razlastitve objektov in zemljišč zaradi dolgotrajnosti postopkov raje pogodili z lastniki. Tudi zato je težko zastavljati vprašanje o neustreznosti sedanje lokacije Term Snovik in razmišljati o predlogu nadaljnje izgradnje na primernejši lokaciji. Čeprav je čas preprostega političnega urejanja zadev že krepko za nami, očitno nekateri še vedno verjamejo, da lahko občinska oblast diktira način razreševanja medsebojnih lastniških idr. razmerij. Resnica pa je naslednja: sodobni čas zahteva veliko pogajalskih spretnosti in strpnosti pri usklajevanju pogosto povsem protislovnih interesov, četudi gre npr. za stvari, ki v končni instanci služijo vsem.
Glede prometne dostopnosti bi se bilo z avtorjem članka morda mogoče deloma strinjati, vendar je dejstvo, da je bila regionalna cesta skozi celotno Tuhinjsko dolino modernizirana šele v zadnjih letih. Naravne danosti v Tuhinjski dolini pač ne omogočajo takšne dostopnosti, kot jo avtor navaja za mnoga druga termalna središča po Sloveniji.
Marsikateremu obiskovalcu pa se zdi nekolikšna odmaknjenost od glavne prometnice celo prednost. Res pa je, da bo potrebno v prometno infrastrukturo ob povečanju obiskovalcev in še zlasti ob realizaciji celotnega projekta vložiti še kar nekaj sredstev. Kljub vsemu verjamem, da bo zastavljen projekt prinesel zlasti Tuhinjcem nove socialne in ekonomske priložnosti.
Terme Snovik - Kamnik d. o. o.
Objestnost pri uničevanju dreves
Nevzdržno je, da posamezni neodgovorni krajani Kamnika uničujejo drevesa, ki poleg mnogih drugih faktorjev koristijo zdravju vsakega posameznika, predvsem za tiste prebivalce, ki prebivajo v njihovi neposredni bližini.
5. marca letos je predstavnik Zelenih Slovenije - občinski odbor Kamnik pred stanovanjsko stavbo Pot 27. julija 3 opazil dve smreki, ki sta popolnoma posušeni. Smreki sta se posušili, ker je neznani povzročitelj prekinil lubje v višinski razdalji cca. 30 cm po celotnem obsegu debla.
V bližini omenjenih smrek pa stoji še ena smreka, kateri je objestnež ravno tako odluščil lubje z namenom, da se posuši.-Vzrok za tako dejanje ni znan, ker tudi povzročitelja ni nihče od stanovalcev opazil pri dejanju. Prizadeti stanovalci menijo, da je tako neodgovorno dejanje po vsej verjetnosti storjeno takrat, ko so vsi na nočnem počitku.
Vkolikor bi se storilec zavedal, kako pomembna so drevesa (predvsem pa iglavci) tudi za ohranjanje njegovega zdravja in zdravja njegove družine (če jo sploh ima), ne bi povzročal škode svojim najbližjim, če se že požvižga za druge sokrajane.
Menimo, da se storilec zaveda kazenske odgovornosti, zato je to dejanje storil v času, ko ga ni mogel nihče opaziti. V kolikor bi bil storilec znan, bi Zeleni Kamnika ukrepali na osnovi pooblastil, s kateirmi razpolagamo.
Ta članek naj bo v poduk vsem, ki brez kakršnega
koli dovoljenja namerno podirajo ali uničujejo dreves sa, ki so eden od virov človekovega zdravja. Zeleni Slovenije - 00 Kamnik
DANIEL KOVAČIČ
ZZB in g. Konda še zdaleč
ne predstavljata vseh »zmagovalcev«!
V zvezi z objavljenim mnenjem g. Alojzija Konde v Kamniškem občanu dne 14. 2. 2002, kije v imenu ZZB mesta Kamnik polemiziral s stališčem svetniške skupine Nova Slovenija (NSi), ker je predlagala, da bi namenili nekaj skromnih sredstev iz občinskega proračuna za ureditev povojnih množičnih grobišč na Kamniškem, bi rad kot član te svetniške skupine podal svoje mnenje. Po mojem mnenju je namreč ureditev in obeležitev vseh grobišč, ne glede na to, kateri od sprtih strani so v njih pobiti pripadali, osnovna civilizacijska dolžnost sedaj živeče generacije.
Najprej me čudi, da ZZB in g. Konda moti, iz čigavega denarja bi plačali ureditev grobišč in obeležij. Ne vem, zakaj se ne vpraša, iz čigavega denarja so bili postavljeni spomeniki revoluciji in raznim slovenskim komunističnim voditeljem, ki bi morali biti že zdavnaj obsojeni za kratenje osnovnih človekovih pravic; njihovi spomeniki pa še danes, 12 let po padcu komunizma, »krasijo« našo domovino. Šlo je pač iz žepov vseh »delovnih ljudi in občanov«. Zanima me, koliko članov partije oz. ZKS je darovalo svoje mesečne dohodke za postavitev teh spomenikov? Zakaj sedaj ZZB postavlja vprašanje davkoplačevalskega denarja le za tiste zadeve, kiji niso po godu, ko pa gre za privilegije t. i. borčevskih pokojnin, pa molči, čeprav je za te ravno tako namenjen davkoplačevalski denar. »Milijonska sredstva«, ki naj bi bila po navedbah g. Konde potrebna za ureditev teh grobišč, pa so mnogo pretirana.
Nadalje moram odločno zanikati, da bi šlo za postavljanje spomenikov kateri od vojaških grupacij, kijih navaja g. Konda; vsem je bil skupen le strah pred komunizmom, kije ob koncu vojne po preizkušenem sovjetskem receptu vsepovprek obračunaval z »razrednim sovražnikom«. Zato si ni potrebno, tako kot g. Konda, delati iluzij, da te ljudi v primeru, če hi ostali doma, ne bi doletela ista usoda. Sploh pa so pobito množico v Kamniški Bistrici predstavljali tudi civilisti, med pobitimi pa niso bili samo tujci (Hrvati in Srbi), ampak tudi Slovenci, npr. komendski domobranci. Res pa je, kot pravi g. Konda, da je v zgodovini za vse premagance veljal izrek »gorje premaganim« in bi po mojem mnenju veljal tudi za komuniste v primeru zmage protiko-munističnega tabora, vendar je g. Konda pozabil dodati še bolj znani rek, da zgodovino pišejo zmagovalci. Našo zgodčvino je vse povojno obdobje pisala komunistična stran na čelu z Zvezo komunistov, kije skupaj z ZZB in JLA »čuvala tekovine revolucije«. Zato je skrajni čas, da na podlagi dejstev različnih strani prenehamo našo medvojno zgodovino slikati črno - belo. ZZB, kot le ena od v državljansko vojno vpletenih strani, še zdaleč ni več tisti razsodnik, ki bi odločal, komu se lahko »postavi spomenik« in komu ne. Sploh pa se mi zdi smešno, da g. Konda razvršča stranke in politike na slovenskem političnem prizorišču na zmagovalce in »tiste, ki ne morejo pozabiti poraza v drugi svetovni vojni«. V občinskem odboru naše stranke (NSi) ne poznam niko-
Recept za srečo (*)
Se spodobi biti srečen v današnjem svetu, kjer je toliko trpljenja?
Kje iskati pravo srečo?
Sem lahko srečen že samo zato, ker živim?
Na takšna in podobna vprašanja so skušali odgovore poiskati poslušalci zanimivega predavanja v dvorani kamniške knjižnice z naslovom Radost življenja s predavateljico Darinko Gomiš-ček, predsednico društva DAR, Centra za pomoč obolelim za rakom. Gospa Darinka je prebolela raka in pri tem ohranila ter še povečala veselje do življenja. Svoje izkušnje in spoznanja rada deli z ljudmi, zato smo jih za naše bralce nekaj zapisali tudi mi.
Skoraj vsi ljudje iščemo srečo, si prizadevamo zanjo, hrepenimo po njej in smo pripravljeni zanjo marsikaj storiti. Radi bi recept za srečo in če »imamo srečo«, bomo našli zdravnika, ki nam bo predpisal Prozac. Sicer pa vsak izmed nas išče po svoje. Po prvih modrih ugotovitvah, da po recept za srečo ne bomo mogli množično hoditi k zdravnikom, je gospa Darinka neumorno iskala naprej in - nenadoma se ji je posvetilo!! Zdaj ima ta čudežni recept: ustvarjalci reklam so ga prekanjeno skrili med televizijske oddaje, v čudovite barvne revije in še marsikam. Še en dokaz več, da so vse dobre stvari zelo preproste: dovolj je, da udobno sediš pred televizorjem ali ležerno listaš revije in že se vate nezavedno priplazi spoznanje, kje te čaka sreča. In se veselo odpraviš na srečelov - na lov za srečo, ali po domače povedano, po nakupih. Res, človek ni nikoli sam.
Se čudite, zakaj so moji lasje zadnje mesece tako voljni, svetleči in čudovitih barv? Saj ni skrivnost, rada vam povem: L'Oreal - zato, ker se cenim! Se sprašujete, zakaj sem tako pri-
vlačna, mlada, brez gubic (pri svojih 54 letih!), sproščena, razigrana in obdana s kopico prav tako lepih prijateljic in predvsem prijateljev? Tudi ta recept vam rada izdam: seveda, pijem Coca-Colo! Mi zavidate, ko me gledate, kako s skrivnostnim nasmehom, svobodno kot ptica v letu, sproščer^ skakljam v tesno oprijetih hlačah; za mano pa truma prav tako čednih moških, ki hrepeneče pogledujejo vame? Ha! - taka sem lahko le zato, ker sem si privoščila tesno prilagajoče se vložke, ki mi omogočajo to »neznosno lahkost bivanja«. Res je sicer, da vložkov že nekaj let ne potrebujem več, a za srečo je osveščena, moderna ženska pripravljana narediti marsikaj! Rekli boste, kaj pa moški? Oh, tudi za srečo močnejšega spola je poskrbljeno: le z deodorantom »Macho« se morajo izdatno poprhati in njihov svež, športni vonj bo kot magnet privabil čudovita, mlada, lepa, uspešna, samozavestna, sproščena dekleta. Tudi nov avto, ravno prav zaobljenih oblik, naredi svoje: sedete za volan in ... ne boste več dolgo sami. Tako srečna, sproščena in privlačna si večkrat privoščim sprehod
v park, na zmenek z Gašperjem. S popolnim zaupanjem sedim na klopci, v roki imam vedno pripravljen najmodernejši mobilni telefonček. Drrriiiiin: Gašper mi sporoča, da žal ne more priti. Pa kaj! Odtipkam Gregorjevo številko in kmalu sem v prijetni družbi. Sodobna ženska pač, ki ima življenje in srečo v svojih rokah. Dobesedno! V obliki majhnega, še manjšega, najmanjšega telefončka (za vsako priložnost drugačne barve, seveda);
Ko takole zadovoljna, srečna in izpolnjena hitim iz parka proti domu, gledam ljudi in si želim, da bi svojo radost lahko delila z mimoidočimi: Srečam znanko in ji z veselim pričakovanjem ponudim iztočnico za pogovor o veselih plateh življenja: »Kako si?«, »Ah, tako kot drugi hočejo«, druga pravi: »Ne sprašuj, zmerom ista pesem: samo garanje«, tretja me žalostno pogleda: »Zadnje čase bolj klavrno«, znanec pravi: »No ja, saj še kar gre«, naslednji odvrne: »Tako, tako, po vremenu«, tretji reče: »Rinemo nekako, rinemo«, njegov prijatelj k temu pripomni: »Gre, gre nekako, če ne gre, pa porine-
mo«... Ni kaj, vsi ti odgovori so-me popolnoma razorožili in me privedli do ugotovitve, da je vedno več ljudi okuženih z eno izmed sodobnih bolezni, ki ji pravim »rinitis«; rinemo ...
Pa kaj je zdaj to?! Kje so vsi tisti bleščeči, srečni, zadovoljni, nasmejani, sproščeni, pravilno oblikovani in večno mladi, bleš-čečezobi in brezgubi obrazi?! Saj sem jih na svoje lastne oči videla v televizijskih reklamah in barvnih revijah?! Še prejšnji večer jih je bilo obilo, verjemite mi. Navodila so vendar tako jasno izrečena in prikazana: treba je le kupiti določen (ve se, kateri!) izdelek, ki te nato popelje v pravljico brez konca: izmed vseh moških, ki te tako poželjivo in občudojoče gledajo, izbereš najlepšega, najbolj »macho« in najbolj romantičnega, ki te bo vedno nosil po rokah; izmed vseh ponujenih služb izbereš najustvarjalnejšo in najbolje plačano, kar ti bo prineslo dovolj denarja, da si boš lahko kupovala srečo: kozmetične izdelke najboljših proizvajalcev, avtomobile z odprto streho in zagotovljenim sopotnikom, vložke raznih oblik, vpojnosti in barv, pijačo, ki bo poskrbela za vedro razpoloženje in intimne urice v dvoje. Da o čudežnih čistilih, ki tvojo prelepo hišo z nekaj gibi naredijo bleščeče čisto in popolnoma razkuženo, sploh ne izgubljam nepotrebnih besed! In tako je krog sklenjen, sreča pa večna (če bomo redno hodili po nakupih, seveda).
Iz pravljice
v resnično življenje
Iz pravljice se preselimo v resnično življenje: preizkušali smo najrazličnejše deodoran-te, kreme in čudežne šampone, pijače in oblačila, zapravili čedne kupčke denarja, občutka resnične notranje radosti pa od nikoder. A mi se ne damo! Po vsem tem še vedno verjamemo, da je sreča nekaj zunanjega, zato se celo življenje trudimo, da bi jo ujeli - to našo srečo, jo našli, si jo prigarali ali prislužili. A glej ga zlomka izmuzljivega - vedno je en korak pred nami, ne glede na to, kako hitro korakamo in kako velike korake delamo. Samo malo napora še vložimo in - sreča bo naša. Od nje nas ločijo le tri kratke besede: »več«, »potem« in »tam«:
Verjamemo, da bomo srečni, ko bomo imeli »več«: srečen bom, ko bom več zaslužil; ko bom napredoval v službi; ko bom imel večji avto; ko bom imela večjo kopalnico; ko bom opravila diplomo, magisterij, doktorat; ko bom imela več prijateljev .. Vendar so mnoge raziskave pokazale naslednjo nič kaj vzpodbudno sliko: v zadnjih desetletjih imamo veliko več stvari, več denarja kot prej, hkrati pa smo bolj depresivni, napadalni, pod stresom in nagnjeni k samomorom. Torej več materialnega blagostanja ne pomeni nujno več sreče.
Drugo splošno prepričanje pravi: srečen bom »potem«: ko bom končal to delo; od petka popoldne do nedelje zvečer, ko bom opravila s službo za ta teden; ko bodo prazniki; ko bodo počitnice; ko bom upokojena; ko bom starejši. Srečo načrtujemo za kasneje, saj večinoma ne znamo uživati v drobnih stvareh sedanjega trenutka. Pravimo, da nimamo časa za srečo. Res zanimivo: časa, da si privoščimo biti nesrečni, imamo vedno na pretek.
Tretje zanimivo prepričanje: sreča nas čaka »tam«, nekje daleč na obzorju. Hitimo proti obzorju, a ga seveda nikdar ne moremo doseči: ko smo že skoraj »tam«, se pred nami pojavi novo obzorje. Včasih si mislimo, da bomo srečo našli v daljnjih, odmaknjenih, eksotičnih krajih. Ko prispemo v obljubljeni raj, v hotelski sobi zadovoljno odložimo kovček na razkošno posteljo in ga odpre-
mo, da bi iz njega vzeli kopalke. A glej ga, zlomka: na vrhu lepo zloženih pisanih oblek nas čaka ogledalo in v njem zagledamo - sebe!, tistega nesrečnega sebe, za katerega smo verjeli, da smo ga pustili doma! Pred sabo ne moremo pobegniti nikamor. Potovanja so sicer čudovita stvar, le prepričanje, da nam bo potovanje samo po sebi prineslo srečo, ne da bi spremenili odnos do življenja, nima prave osnove.
Če smo prepričani, da je sreča odvisna od okoliščin, znamo odgovornost za svoje notranje stanje zelo lepo preložiti na zunanje dejavnike. Nekatere okoliščine ocenjujemo za »dobre«, druge za »slabe«. Če so »dobre«, pravimo, da smo srečni. Kam pa se skrije sreča, ko polijemo teran po belem prtu, ko otroček z majonezo »čisti« naš novi kavč čudovitih pastelnih barv, če mačka poje naš najdražji prstan, če nevoščljivi sosed z žebljem nariše zanimiv vzorček po bleščeči pločevini našega novega ponosa, če nas na avtocesti isti »tepec!« kar naprej prehiteva? Kaj pa takrat?! Oho, takrat si seveda nemudoma podelimo pravico, da smo nesrečni, saj so nam vendar drugi zakuhali vse te grde reči. Torej so oni krivi za naše počutje. In tako lahko do konca živih dni plujemo skozi življenje na tak način, brez odgovornosti za svoje notranje stanje, na milost in nemilost prepuščeni ljudem in dogodkom okrog nas: če so ljudje in dogodki dobri, smo srečni; če so slabi, smo nesrečni. Vso pravico imamo do tega?! Tako enostavno je to!
A vendar marsikdo ni več zadovoljen s takim načinom življenja, ki ga oropa vse odgovornosti in mu daje občutek, da vse okrog njega upravlja z njim, le sam pri tem nima nobene moči, nobenega vpliva. Vedno več ljudi se odloča, da prenehajo igrati žrtev, ki jo življenje kot peresce v zraku premetava sem ter tja in na koncu odvrže. Odločajo se za radost. Zavedli so se, da lahko sami postanejo soustvarjalci svojega življenja. Vedo, da jim nobena okoliščina sama po sebi ne more zagotoviti sreče, ampak da je najpomembnejši notranji odziv na zunanje okoliščine. Prava sreča ni odvisna od zunanjih dejavnikov, ne prihaja in ostaja, kot se ji zljubi. Je notranje stanje, ki je vedno prisotno. Prave, resnične, pristne radosti ne more uničiti nič, ne glede na to, kako smo žalostni, jezni, prizadeti, obupani, prestrašeni, zagrenjeni. Možnost, da občutimo srečo, je vedno v nas. Tudi oblaki na nebu včasih zakrijejo sonce, lahko tudi za nekaj dni ali tednov, a sonce zato ni izginilo, ni uničeno, je vedno prisotno, le ne vidimo in ne občutimo ga, ko je za oblaki. Prav tako kot oblak ni uničil sonca, tudi žalost ne more uničiti notranje radosti. Pomaga nam, če se takrat spomnimo, da bo žalost prej ali slej minila in spet se bo prikazala radost, prav tako kot se prikaže sonce, ko se oblaki razblinijo.
Prava radost ne pomeni biti kar naprej nasmejan in tega bučno oznanjati vsej okolici. Včasih je tiha in mirna kot globok tolmun, včasih pomeni to, da znamo biti prijazni do svoje žalosti, obupa, prizadetosti. Ce jih bomo znali sprejeti z bla-gostjo in razumevanjem, se bodo hitreje umaknili in ne bodo delali škode globoko v naši notranjosti še dolgo let po tistem, ko smo doživeli nekaj neprijetnega.
Pa sploh še vemo, kaj je prava, neskaljena radost? Ce sodimo po načinu izražanja, se zdi, da imamo marsikdaj precej zmedene pojme v zvezi z radostjo. A tudi vi radi z bolečimi izrazi opisujete lepe trenutke: Strašno lepo smo se imeli. Na smrt sem zaljubljen. Grozno zanimivo predavanje. Hudimano dobro mi gre. Ni
bilo za preživeti! Noro dobro! Da padeš dol! To ni res! Bomba! Neverjetno!
Znak, da se sreče bojimo in da ne verjamemo vanjo, so tudi naslednje misli: »Predobro je, da bi trajalo«, »Če o sreči govoriš, kar izgine«, »Vse kar je dobrega, se enkrat konča«, »Le kje tiči past?«; »Morda to sploh ni res, kaj če so to le sanje?«, »Sigurno bo od nekod nekaj priletelo«, »Le s čim sem si to zaslužila?« ...
Ja, s čim smo si prislužili srečo, se pogosto sprašujemo. Na prepričanjih, da si moramo srečo zaslužiti, so »zrasli« trije neznansko močni »miti«, ki se vlečejo iz roda v rod in zaradi katerih si ne znamo, ne upamo, ne dovolimo občutiti radosti, sreče brez razloga.
Mit dela
To prepričanje nas uči, da sreča ni naravno stanje, ampak je odvisna od števila ur in napora, ki ga vlagamo v delo, v garanje. V zahodnem svetu je to eno najmočnejših in najtr-dovratnejših prepričanj v zvezi s srečo. Seveda tu ne govorim o delu, ki ga opravljamo z veseljem in nas notranje (in zunanje - zakaj pa ne?! - bogati in izpolnjuje: tako delo je lahko čudovita priložnost za razvijanje ustvarjalnosti, za pomoč drugim, za stike z zanimivimi ljudmi, za širjenje obzorja. Drugače pa je, ko čutimo potrebo, nujo, pritisk, da kar naprej nekaj počnemo. V eni izmed svojih knjig Robert Hol-den, ustanovitelj Smejalne klinike v Angliji, zelo lepo opisuje našo zasvojenost z delom: »Včasih smo delali, da smo preživeli, danes živimo zato, da delamo ... Ko opravimo neko delo, se ustavimo le tgliko, da si opomoremo za nove delovne podvige. Zjutraj se odpravimo v službo delat. Ko končamo v pisarni, vzamemo nekaj nujnega dela s seboj domov, da ga bomo dokončali popoldne ali zvečer. Če imamo čas, gremo v telovadnico, kjer se dodobra nagaramo. Ko smo že Ropolno-ma izčrpani od dela, si vzamemo čas za obisk terapevta, kjer »delamo« na sebi, na svojih problemih. Po vsem tem nas seveda vedno čaka kup dela doma. Ko se odpravimo spat, smo preveč utrujeni, da bi lahko občutili zadovoljstvo po vsem opravljenem delu. Naš um kar melje in melje in zato ne moremo zaspati. Tisti, ki so z delom do konca zasvojeni, si rečejo: Hvala bogu, nespečnost je krasna priložnost, da lahko še kaj naredim! ...«
V tej neprestani potrebi po delu se skriva prepričanje, da je vse, kar je vrednega, povezano z delom, naporom, garanjem... Srečo si je treba prislužiti, prigarati in zato delamo, delamo, delamo... da bi dokazali (sebi in drugim), da smo vredni in v upanju, da nam bodo dosežki našega dela prinesli zasluženo srečno. Počitek in igro preziramo kot manjvredne: če počivamo, ni nobenega dosežka, če se ustavimo, takoj nastopi občutek krivde in neustreznosti. Sama sebi sem se pred par leti prisrčno nasmejala: dopoldne sem sedela na vrtu in brala knjigo (v opravičilo naj povem, da je bila študijska). Sredi zanimivega branja me je iznenada »napadla« misel: »Saj danes je delovni dan, vsi »normalni« ljudje so v službah, pridno delajo in služijo denar, ti pa na vrtu bereš knjigo in še uživaš ob tem. To ni prav.« Kot bi me nekdo zbodel v tisti del telesa, na katerem sent sedela, sem jadrno vstala, odločno odhitela v kuhinjo in začela pospravljati. »No, tako je že bolje«, sem se potolažila! Šele čez nekaj časa sem se zavedla, kaj počnem, v istem hipu ustavila vsa gospodinjska dela in si dala dovoljenje, da lahko berem tudi sredi dopoldneva, ob času, ko je večina ljudi v službah.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PISMA - ODMEVI - MNENJA
gar, ki bi pripadal t. i. »premagani strani«, kar nekaj pa je tistih, ki smo potomci borcev »zmagovalne strani«. Osebno se s predlogom naše svetniške skupine popolnoma strinjam, čeprav sta bila oba moja stara očeta partizana, dva prastrica so Nemci ustrelili kot talca, dva prastrica sta v partizanih padla, eden pa je umrl v koncentracijskem taborišču, ker je pod njegovim hlevom delovala tiskarna OF, katere aktivist je bil tudi sam. Na medvojno delovanje svojih prednikov sem zelo ponosen, čeprav je komunistična partija njihov boj izkoristila za nedemokratičen prevzem oblasti in nas oddaljila od razvite Evrope, tako da morajo sedaj njeni »demokratično prenovljeni« nasledniki klečeplaziti pred vrati Evrope, namesto, da bi mi po zgledu nekaterih v vojni poraženih držav v drugim postavljali svoje pogoje. Slovenija je od držav EU primerljiva le z Grčijo in Portugalsko, medtem ko je bila pred vojno veliko bolj razvita od avstrijske Koroške, ki ima danes vsaj za tretjino višji standard kot mi. In prav zaradi uvedbe ' komunizmu, ki ga je posledično povzročila zmaga partizanov, se bo »tehtnica zgodovine«, o kateri govori g. Konda, nagnila bolj na »desno« kot na »levo« stran. Četudi sem potomec partizanov, pa ne pomeni, da ne bi na podlagi pri študiju zgodovine odkritih dejstev, razumel tudi ravnanja nasprotnikov partizanske strani in različnih vzgibov, ki so jih vodili do tega, kakor tudi različnih vrst kolaboracij, kar pa seveda ne opravičuje zločinov, kijih je posamezna stran zagrešila. Če bi se ZZB oz. partizani želeli resnično otresti očitkov nasprotne strani za zločine, ki so jih v imenu boja za osvoboditev storili komunisti oz. njihovi likvidatorji, bi si morali veliko bolj prizadevati, da se odkrije ali je šlo pri posameznih zločinih res za »justificiranje« okupatorjevih sodelavcev ali zgolj za ideološki ali celo osebni obračun in se jasneje distancirati od komunizma. Sicer pa je vsak posameznik pač stopil na tisto stram, kjer je videl največjo možnost za svoje preživetje. Osebno se dobro razumem tudi s pripadniki in potomci »premagane« strani ter tako v praksi že dalj časa uresničujem od g. Konde citirano misel sv. Pavla. Zelo rad pa bi videl, da bi se te misli držalo tudi »vodstvo« zmagovalne strani, tako da bi se v prihodnje na raznih komemo-racijah ob partizanskih spomenikih pokazalo več strpnosti do nasprotne strani in tistih, ki o polpretekli zgodovini razmišljamo drugače. Menim pa, da je šele naša generacija, rojena v 70-ih letih 20. stoletja, dovolj časovno oddaljena in zato osebno neprizadeta od medvojnih dogodkov, da doseže narodno spravo. Hkrati pa kot predstavnik »zmagovite« strani ugotavljam, da ne vidim nobene možnosti za svoje delovanje v ZZB, h kateri vse bolj vabijo tudi mlade člane - zagovornike vrednot partizanskega boja. Še več: celo stram bi me bilo delovati v njej, vse dokler ne bo sposobna narediti tiste civilizacijske geste, ki jo je premogel za časa svojega življenja celo »desničarski«(!) španski diktator Franco. Ta je, čeprav zmagovalec, postavil spomenik tudi svojim poraženimf!) nasprotnikom. Očitno revolucionarna logika naših edino »zveličavnih« predstavnikov »zmagovite« strani tega (še) ne dopušča. Sprašujem se, ali ne zastopa ZZB enako nestrpno stališče do postavitve obeležij pobitim nasprotnikom kot brambov-ci na avstrijskem Koroškem do postavitve dvojezičnih krajevnih tabel? In to s popolnoma istim izgovorom, češ
»zakaj bi potvarjali zgodovino, povzročali nove delitve med ljudi«. Na koncu moram, žal, zelo razočarati g. Konda tudi glede njegove prošnje, da bi, ko »postavljamo nove spomenike«, pustili vsaj podstavek prejšnjega spomenika. Osebno bi namreč v primeru prestavitve »Spomenika sprave na Kamniškem« s kamniških Žal na mesto sedanjega spomenika revoluciji oz. »NOB« (v parku nasproti nekdanje kamniške knjižnice), odstranil tudi podstavek. Pa ne zato, ker bi ta motil mene osebno ali »mojo stranko«, pač pa zato, da »operem« partizansko stran »rdečega« madeža revolucije. Na podstavku namreč piše: »V revoluciji padlim 1941 -1945«. Pa naj kdo še reče, da med »NOB« ni šlo (tudi) za revolucijo.
Občinski svetnik NSi, DAMJAN HANČIČ
Predpisi ne veljajo za vse
Konkurenca med proizvajalci, trgovci in najrazličnejšimi storitvenimi dejavnostmi je vedno dobrodošla in zdrava. Zdrava tekma med njimi je nam potrošnikov v prid in nam zagotavlja boljšo kvaliteto in tudi primerno ceno. Toda vsi useleženci v zdravem tekmovanju za pridobivanje potrošnikov morajo imeti enake možnosti, zlasti morajo zagotavljati minimalne pogoje poslovanja, kijih pač mora država na enakopraven način in ob spoštovanju predpisov kontrolirati. Tak odnos države je toliko veljavnejši, če gre za dejavnost, kije močno povezana z zdravjem državljanov.
Pred nedavnim smo dobili tudi v Kamniku nov trgovski center, kjer poleg Mercatorja deluje vrsta prijetnih trgovskih, gostinskih in drugih servisnih dejavnosti na enem mestu. Vse lepo in prav, saj sta za Kam-ničane morda dve dosedanji optiki res premalo, pa tudi specialistični pregledi zdravnika okulista so le v eni ambulanti v okviru optike. Sedaj opravlja občasno okulistične preglede tudi Mestna optika v svojem kotičku v Mercator centru.
Beseda kotiček človeka preseneča, saj zahtevno zdravstveno dejavnost lahko vsak nudi ne glede na neke osnovne standarde. Tako mnenje si pacient kar hitro ustvari. Prav gotovo mora nek državni organ, pa naj bo to upravna enota ali inšpekcijska služba ali kakšen organ Ministrstva za zdravje, preveriti ustreznost prostorov in opreme, kije za zahtevno zdravstveno dejavnost potrebna ter na osnovi pregleda izdati soglasje in dovoljenje, da se taka dejavnost lahko opravlja. Za okulistično ambulanto veljajo določeni standardi kot so, velikost ambulante, velikost čakalnice, določeno število okulističnih aparatov in drugih pripomočkov.
Če nekdo te standarde izpolnjuje, naj opravlja to zdravstveno dejavnost. Kdor pa posluje v kotičku, kjer se še pošteno obrniti ne moreš, kaj šele, da ni ustrezne opreme, ker jo ni mogoče nikamor postaviti, so merila za uporabno dovoljenje pač različna. Človek se ob pogledu na minimalni prostorček Mestne optike v Mercatorjevem centru v Kamniku kar zgrozi. Ni oken, ni vrat in še velikost prostora, ki naj bi bil ambulanta, je bolj podoben mišji luknji.
Ali za izvajalce optičnih pregledov veljajo različna merila? Za ene veljajo predpisani normativi, za druge to ni pomembno.
MIRA JANČAR
8 14. marca 2002
OD TU IN TAM
Kamniški OBČAN
Južna dežela (IL)
Kmalu po sončnem vzhodu tretjega dne se je letalo z višine nad 10.000 metrov spustilo toliko nižje, da smo zagledali mesto na številnih bregovih čle-novitega zaliva Tihega oceana, ki
Ljubka koala
se kot dlan s številnimi prsti zajeda v celino.
Najstarejše avstralsko mesto se je začelo razvijati kot britanska kolonija za kaznjence leta 1788. Od leta 1803 so se prise-ljevali tudi svobodni ljudje. Syd-ney je največje (4,3 milijona prebivalcev) najstarejše, poslovno najpomembnejše mesto Južne dežele in hkrati glavno mesto države New South Wales.
Ogled smo začeli v vzhodnih ekskluzivnih predmestjih, se peljali do Bondi beacha - plaže, kjer se sonči vsa smetana filmske in glasbene »industrije«. Nadaljevali smo do Južne glave vhoda v sydnyski zaliv, to je-stometrska pečina, kjer je končalo mnogo ladij v začetkih osvajanja avstralske celine. Severna glava je bila v tistih časih karantena, saj zaradi divjih pečin od tam ni mogel nihče pobegniti.
Povzpeli smo se na hrib s čudovitimi pogledi na panoramo centra mesta s slovito Opero in mostom, s katerega ob praznovanju novega leta spuščajo vsa mogoča svetlobna telesa. Nadaljevali smo mimo mest, ki so deli Sydneya: Vaucluse, Rose
Kljub številnim mostovom, ki se pnejo nad pomoli, je vožnja z enega konca mesta na drugega ob obali izredno slikovita, a dolga. Jedro mesta je na The Rocks (tu so bile prve zgradbe) v bližini je slovita Opera, Har-bour Bridge, prostran Royal Bo-tanic Garden. Bili smo v Hyde Parku, kamor prihajajo sydney-ski novoporočenci; kar nekaj parov s pričami, starši, družicami smo videli. Kongresni center in Sydney Skyline pa smo si ogledali bolj od daleč.
Nepozabno je križarjenje z ladjo Captain Cook, mesto vidiš s popolnoma drugačne perspektive. Mirna vožnja po zalivu se na mestu, kjer se zajeda Pacifik, spremeni v pravo avanturo. Ladja se kljub svoji velikosti zaradi močnih vetrov spremeni v orehovo lupino, ki jo kar dobro premetava. Simpatična vodič-ka nas je najmanj desetkrat opozorila, naj se pripravimo na to in ostanemo na svojih mestih. Jaz ne bi bila jaz, če ne bi
dejstvo ni preprečilo, da ne bi noreli kot dva otroka, ki sta prvič brez nadzora. Miha jo je od časa do časa sicer klical, naj vendar že pride ven (sam se je zmočil malo višje kot do kolen), a je bil užitek prevelik, da bi ga poslušali. Šele, ko so se začeli odpravljati, sva prilezli iz vode, seveda ni bil niti en las suh, motilo naju ni niti to, da sva bili polni mivke. Tu so si gurmani privoščili ostrige s Pacifika, nekateri pa smo se hladili z najboljšim sladoledom; delajo ga sproti pred očmi kupca, tudi komete pečejo sproti - tako reš so, ko ugrizneš vanj, se sliši, kot bi jedel čips. Zdaj pa še ogled olimpijskega Sydneya. Za to priložnost so Avstralci zgradili pravo mesto z vso infrastrukturo. Območje Homebusha, ki je na zahodnem delu, naseljuje zdaj srednji sloj, saj stanovanja olimpijskega naselja prodajajo dvajset odstotkov ceneje, od običajne cene stanovanj. Zelo zgovoren je podatek, da je v času iger delalo 48.000 prostovoljcev in res je vse potekalo brez zapletov.
Zdaj se lahko pohvalim še z enim potnim listom. Namreč -
Ivanovi na sv. Primožu vabijo
Pogled z ladje na znamenito Opero in most v Sydneyu.
ravno minuto pred tem začutila, da imam poln mehur. Vse v redu, le dokler smo bili na odprtem, zaradi močnega zibanja nisem mogla odpreti vrat. Ko mi je končno uspelo priti iz po-* svečenega prostora, me je potolažilo dejstvo, da nisem bila edina neprostovoljna ujetnica.
Ujetnico - le da tokrat prostovoljno - sem se počutila tudi v sydneyskem akvariju. Obisko-
vstopnica za Featherdale Wildli-fe Park je kot potni list in za vsako žival, ki domuje samo na tem kontinentu, si daš žig: koala, kenguru, emu, vombat, dingo itd. Slikovita vožnja skozi rodovitno ravnino na krasasta strma pobočja Modrih gora, ki jim daje ime evkaliptusovo eterično olje v zraku, je hitro minila. Ka-toomba je turistični center in glavno letovišče za premožne
Mogočne Tri sestre
Bay, Double Bay (kjer velja: do-uble pay). Ogledali smo si park in veliko skalo - sedež soproge 4. guvernerja lady Mc.Connery, ki je dan za dnem sedela tu in čakala na ladje, ki naj bi ji prinesle novice iz domovine. Ni in ni se mogla vživeti v novo okolje in baje je nežna dušica od žalosti izdihnila.
Vožnja s podzemno je bila kot v vseh velikih mestih; vedno me obda neka tesnoba, občutek imam, da mi primanjkuje zraka.
Zato pa se je izredno prijetno peljati z monorailom, ki vozi okrog nakupovalnega centra Darling Harbour. Tiri so dvignjeni nad nivo cest, tako, da vožnja poteka nemoteno, zraven pa ima človek še čudovit razgled.
valci hodimo po nekakšnih tunelih, povsod okoli nas (kar pomeni pod nami, nad nami in z dveh strani) pa nas obkrožajo morski psi. Verjemite, počutila sem se, kot da sem sama v akvariju in jo kar najhitreje popihala iz tega dela. Lepota koral me je tako očarala, da sem pozabila na čas. K sreči je prišel mimo zakonski par iz naše skupine in me opomnil, da je čas, določen za občudovanje življenja v morju, potekel.
Vožnja z ladjo do letovišča Manly nam je prehitro minila. Tu je ena najlepših in najdaljših sydneyskih plaž, kjer prirejajo tekme Ironman. Mislim pa, da moraš biti »iron man«, da si upaš tu v vodo. Valovi so namreč tako visoki, da te popolnoma prekrijejo. Nama z Meto to
prebivalce Sydneya. Del poti smo se peljali ob znameniti progi Indian Pacific, ki teče od Syd-neya do Pertha in mislim, da se je v večini zbudila želja, da bi izkusili to potovanje z vlakom.
Obstali smo na robu Echo Po-int, ki ponuja enkraten pogled na skalo Tri sestre, legendo Abo-riginov. Poglavar nekega abori-ginskega plemena je imel tri hčere. Poglavar drugega plemena pa tri sinove, ki so se zaljubili v sestre. Oče jih je raje spremenil v skale, kot pa dovolil poroko s pripadniki drugega plemena. Vsepovsod enako. Kdaj se bo človek iz zgodovine kaj naučil?
Še ogled slapov in temnega jezera ob vznožju ter seveda nekaj posnetkov.
(se nadaljuje) JOŽICA REPANSEK
Romanja na sveti Primož nad Kamnikom, ki so poznana še iz 14. stoletja, ko so ljudje hodili k sv. Primožu in Felicijanu po blagoslov ajde s pri-prošnjo proti streli in toči, ob lepih nedeljah ponovno vabijo - že po tradiciji na tretjo, četrto in peto postno nedeljo, 3., 10. in 17. marca, tretjo velikonočno nedeljo, 14. aprila, in v sredo, 1. maja. Romanja z obiskom maše ali zgolj prijeten sprehod so tudi priložnosti za družinska in prijateljska srečanja, zato so romanja, imenovana kar »primoške«, vselej dobro obiskana. Prav presenetljivo je, koliko ljudi dobre volje se poda po lepo speljani in označeni poti, ki zahteva dobro uro zmerne hoje do sv. Primoža na nadmorski višini 842 metrov. Po končani maši si večina privošči pozen zajtrk ali zgodnje kosilo iz nahrbtnika - obvezna je suha klobasa, velik kos kruha, čaj in šilce žganja. Ob sončnih dneh se romarji posedejo po travniku okrog cerkve in vse do cerkvice sv. Petra, radi pa zaidejo tudi v mežnarijo, kjer jih po-
strežeta prijetna zakonca Šuštar in ob tem poves-. ta marsikaj zanimivega iz bogate zgodovine.
V nedeljo, 3. marca, se je kljub slabemu vremenu na sv. Primož podalo skoraj petsto romarjev. Kot vedno, se je maša v cerkvi sv. Primoža in Felicijana začela ob 10. uri. Somaševanje je vodil nadškof Franc Rode, kije ob tej priložnosti po-podelil nadškofijski priznanji Rudiju Zoretu in Milanu Šuštarju za zavzetost in skrb za ta verski in kulturni spomenik. Nadškofa je v imenu "faranov sv. Primoža" pozdravil Janez Majcenovič.
Teden dni pozneje pa je lepo, sončno vreme k temu prečudovitemu biseru privabilo kar tisoč-glavo množico.
Ob romarskih dneh so na sv. Primožu odprta vsa vrata in lahko si ogledamo notranjost cerkve sv. Primoža, zgornje cerkvice sv. Petra in prosto stoječ zvonik s tremi zvonovi. Pritrkavanje pa vse do popoldneva spremlja odhajajoče v dolino.
SAŠA MEJAČ
Učenci OŠ Šmartno so pred dnevom žena in materinskim dnevom obiskali kamniške upokojence
Stari mami
Izba še vedno čuti tvoj korak, tako topel in mehak. Le stare matere lahko je to korak.
Vrisk sreče nam srce
predrami,
ko z nežno si roko
tu z nami.
Tvojega nasmeha
sončev sijaj,
nas vedno bo popeljal
v raj.
Ako pak kdaj se ti po družbi stoži, pokliči me, zaupaj svoji roži,
kaj tvojega je smeha zven dovolil si vzeti gren.
Nobenih naj ne bo poti, ki ne vodile k tebi bi. V meni srčna želja zdi, da spet v naročju bi zaspala ti.
Kozarec sreče z ustnicami naj zapoje, naj ogreje srce tvoje. Pogled, ki nežno te poboža,
ti poklanja tvoja roža.
Izba še vedno čuti tvoj korak,
tako topel in mehak...
BOJAN
1. mdrca je 20 učenk in učencev iz Osnovne šole Šmartno z mentoricama Alenko Osolnik in prof. Martino Tomšič obiskalo kamniške upokojence. Poleg dobrih želja in čestitk ob bližnjem dnevu žena in materinskem dnevu so zbranim upokojencem predstavili več zanimivih kulturnih točk. V programu so spregovorili in zapeli mladi, predstavila se je flavtistka Eva. Veliko pozornosti je bila deležna igrica »šolski avtobus«, saj so učenci nazorno predstavili, kako se na avtobusu prerivajo, spotikajo in jezijo, seveda vse na prisrčen in šaljiv način.
Srečanja med mladimi in starejšimi krepijo prijateljstvo, utrjujejo sporazumevanje, predvsem pa ljudi med seboj povezujejo. Kar veliko udeležencev je izrazilo zadovoljstvo nad takšno obliko sodelovanja in tudi v nadaljevanju je bil program toplo sprejet.
Folklorna skupina, ki v okviru Društva upokojencev Kamnik zelo uspešno deluje, je ob spremljavi harmonikarja Jožeta Jagodica zaplesala več gorenjskih in drugih narodnih plesov. Društveni sodelavci so ob zaključku srečanja vsem ženam čestitali in jih razveselili z rdečimi nageljčki.
STANE SIMŠIČ
Mami
Mnoge si poti mi pokazala, vedno pravo si izbrala! Resja cvet,
uspela si v mene vpet.
Obraz ljubeč si ob moje lice dala, z ustnicami nežno šepetala: »Vedno bom ob tebi stala, v svojem te naročju varovala!«
Joku v zibelki si smeh pridala , in ljubezen v mene tkala.
Z vsakim si dotikom, delček sebe meni dala.
Iskrice v očeh si mojih prepoznala,
kje radost je, kje žalost dana. Ce pa izgubil sem se na življenja trati, vedno si me našla, MATI.
Moj dan z ljubeznijo
si tvojo obdam,
kako lepo je, da te imam!
BOJAN
RAČUNOVODSKE STORITVE
Naša posebnost: izterjava terjatev s kompenzacijami, cesijami, odkupi...
Imate kakovosten hdelek. poznate trg, ste strokovnjaki v svoji dejavnosti, vendar vam
I
I vodenje poslovnih knjigi
[analiziranje sroškov] \!fSOtavljanjej^jqgj
.....V
jemljejo čas
^_„.JT:ierjava~tei^Mev ]
V podjetju TECHNO SKY d.o.o. ažurno, strokovno In natančno opravljamo raCunovodskc storitve za vse pravne subjekte ( s.p., d.o.o., društva ... )
spremljamo poslovanje vašega podjetja nudimo strokovno svetovanje zagotavljamo tekoče obveščanje o poslovanju...
Techno Skv d.o.o., PleSKeva 39, 1000 LJubljana, tel.: 01-519-25-35, faks: 01-518-57-56, e-mail: technoskyl@techno-sky.si
Kamniški OBČAN
NASI POGOVORI
14. marca 2002 9
MARČEVSKI ŽENSKI IN MOŠKI Na obisku m K Marieti H»™r PRAZNIKI:
Z NAGELJNOM ALI S TRNJEM?
DELAJ, KOT BI ŽIVEL VEČNO ^
Peter Tajč: Moram priznati, da smo včasih bolj praznovali dan žena kot danes, predvsem v tovarni je bil to velik družaben dogodek. Zakaj dan žena? Takrat so si ženske priborile volilno pravico in naj bi postale enakopravne, kar po mojem mnenju še danes niso, no, pri meni že, drugje pa so še kar zapostavljene, predvsem v službah. Za dan rau-čenikov pa sem bil dvakrat presenečen, bolj za 'hec\
Pepca Obolnar (na fotografiji na prvi strani): Vsako leto praznujemo dan žena, saj imam malo po tem dnevu rojstni dan, letos praznujem 80-letnico, in z možem združiva oba praznika in se odpeljeva na izlet. Osebno pa imam rajši materinski dan, saj je sin invalid in je v Domu v Mengšu, kjer nam pripravijo proslavo. To me vsako leto gane. Včasih smo se bolj pozabavali v službi.
Sebastjan in Marjan: Dan
žena in materinski dan je potreben, zato ponavadi na oba dneva podariva rožice, saj morajo imeti tudi cvetličarne promet. Za dan mučenikov ponavadi dobiva darilo v službi, sodelavke prinesejo kakšno steklenico s suhimi češ-pljami. Ženske so danes še kako enakovredne, saj so tudi v vojski in kot pravi rek 'Če je vojna, je vojna za vse.'
Vida Pavlic: Za dan žena sem dobila drobno pozornost, rožico, svojo mamo pa ponavadi obdarim na materinski dan. Sem mnenja, da so ženske postale enakopravne moškim.
Elmedin Dedič: Za osmi marec nisem nikomur ničesar podaril, ker nisem imel časa, za materinski dan pa bom mami kupil kakšno malenkost. Dan mučenikov? Prvič slišim Ženske in moški so danes enakopravni.
Ivanka Pipan: Vsako mi otroci in vnuki za osmi marec prinesejo malenkost, rožico, bonboniero ali kavo. Vedno me zelo razveselijo, sama pa jih potem razvajam s kakšnim prigrizkom. Muče-nikomdoma nikoli nismo posvečali pozornosti, smo pa se pohecali v službi, kjer smo moškim pripravile trnje s suhimi slivami ali steklenico s kranjsko klobaso.
Tadej Golob: Vsako leto se osmega marca spomnim z rožico deklet, na materinski dan pa razveselim svojo mamo. Za dan mučenikov še nisem slišal, torej me ni še nobena presenetila, drugače pa menim, da naj bi ženske bile enakopravne moškim, vendar na žalost v kakšnem poslu ne uspejo tako, kot bi lahko in
								ne.
								
čo obdarim z rožico tako za osmi marec kot za materinski dan. Letos me je mož presenetil že prej in mi podaril vstopnico za koncert Wer-nerja v Domžalah, sama pa sem ga na dan mučenikov peljala na kosilo. Zdi se mi, da ženske še niso enakopravne, predvsem v službah so zelo zapostavljene. Že samo misel, koliko nosečih žensk je brez službe, me razjezi. Skratka, zaenkrat so moški bolj upoštevani.
Marija Bič: Otroci mi na dan žena vedno prinesejo na-geljček ali vrtnico, sama pa ponavadi obdarim hčerko za materinski dan. Včasih smo na dan mučenikov ponagaja-le sodelavcem v službi in smo jim podarile suhe slive, trnje. Ženske dandanes še niso povsem enakopravne, vendar veliko bolj kot včasih.
BOJANA KLEMENC
Dan žena. Materinski dan. Kateri dan Vam je bližji?
Včasih smo bolj praznovali 8. marec, sedaj pa se poskuša spet uveljaviti materinski dan, 25. marec, vendar se mi zdi, da še ni dobro prodrl. Nekdanjega 8. marca, ko so mimo naše hiše hodile skupine pijanih žensk, resnično ne pogrešam. Menim, da ima vsak izmed teh dveh praznikov svoj pomen in čar. Materinski dan je dan mater, povezan z ženskami, ki imajo otroke, in nenazadnje tudi s krščanstvom. Dan žena je bolj usmerjen v neustrezen družbeni položaj žensk in njihovo vrednotenje. Na ta dan navadno ženskam podarjajo rože, vendar se noben problem ne reši le z nageljčkom enkrat na leto. Oba praznika se mi zdita potrebna. Tudi danes je družbeni položaj žensk, predvsem mladih, težak. Opravljajo zahtevne službe, po ves dan so na delovnih mestih, pogosto se morajo dodatno izobraževati. V službah je velik problem podpisovanje i izjav, da ženska toliko in toliko časa ne bo zanosila. Dokler ženske ne bodo dosegle enakovrednosti, bo imel 8. marec svoj pomen. Res je, da se je doma marsikaj spremenilo. Sodobni možje, zlasti mlajši, bolj pomagajo svojim ženam kot nekdaj in so tudi pri negi in vzgoji otrok bolj dejavni. Sama pa se, če povem po resnici, nikoli nisem ukvarjala z ženskimi problemi. Svoj spol sem sprejela in vedno mi je bilo všeč, da sem ženska. Zaradi tega se nikoli nisem čutila kje prikrajšano ali odrinjeno. Mogoče sem imela srečo. Tudi takih pritiskov, da ne smem na porodniško, na primer, nikoli nisem doživela. Res pa je, da sta se .mi prva dva otroka rodila že med študijem.
Kako ste Vi povezali vlogo matere in ženske, razpete med službo, otroke, gospodinjstvom, študijem...?
Vedno se mi je zdelo, da se vse da. Dokler so otroci majhni, je seveda težko. Pogosteje so bolni, nikoli ne morejo biti sami. Ko pa odraščajo, postajaš tudi sam vedno bolj sproščen, ne 'visiš' toliko na otrocih. Imela sem veliko srečo, da sem vedno našla primerno družino, ki je pazila na otroke, tako da sem lahko hodila v službo. Takrat še ni bilo toliko vrtcev. V Šmarci, kjer smo živeli deset let, so mi pazile starejša dva Ulčar-jeve, ko smo se preselili v Kamnik pa najmlajšo Kati Peterlino-va.
Kako biti v službi ob otrocih? Mislim, da je vsa umetnost v tem, da moraš biti osredotočen na tisto, s čimer se ukvarjaš. V službi misliš samo na službo, doma si z dušo in telesom pri družini. Če tega ne znaš, je težko. Svojih problemov od doma ne moreš nositi v službo in obratno. Skratka, postaviti si moraš mejo in zdi se mi, da mi to dobro uspeva. Imeti tri otroke ob službi, ni težko. Po mojem je težje z edinci, ker je vsa pozornost usmerjena vanje. V večji družini si otroci med seboj pomagajo, se skupaj igrajo, se drug od drugega učijo, iščejo svoje mesto v družbi. In to se
Prof. Marjeta Humar je svojo poklicno pot po diplomi - slovenski jezik s književnostjo in primerjalna književnost - na Filozofski fakulteti začela v rodnem Kamniku, kjer je pet let poučevala slovenščino na Osnovni šoli Frana Albrehta. Sedaj že 27 let dela na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Med tem časom je na Visoki upravni šoli predavala in vodila vaje iz poslovnega in uradovalnega sporazumevanja. Sodelovala je pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je soavtorica papirniškega slovarja, gradiva za pravni slovar, slovarja Sneg in plazovi, s sodelavci pa ravno dokončuje slovar gorniškega izrazja, pripravlja poskusni snopič gledališkega slovarja ter obdeluje gradivo za geografski in gemološki slovar.
V Kamniku je na moč dejavna in glasna kot svetnica v občinskem svetu, je članica izvršilnega odbora NSi in članica kolegija predstojnika frančiškanskega samostana. Kmalu po osamosvojitvi je prevzela urejevanje Kamniškega zbornika, ravno sedaj pa s sodelavci čaka na izid četrte knjige. Leta 2000je pripravila in vodila simpozij o Mihaelu Paglavcu, lani pa je uredila zbornik predavanj. Med vsemi svojimi obveznostmi pa še vedno najde čas za svojo družino, sina in dve hčeri, predvsem pa za štiri vnuke, za katere pravi, da so pravi božji dar.
mi zdi lepo. Družine nikoli nisem občutila kot breme. Res je, da se včasih ne moreš posvetiti službi v tolikšni meri kot moški kolegi, saj intelektualne službe zahtevajo veliko študija tudi doma. Če želiš nekaj doseči, moraš svoj čas izkoristiti do skrajnosti. Sama imam srečo, da sem jutranji človek. Že od nekdaj vstajam ob petih ali štirih, tudi ob sobotah in nedeljah, se usedem za računalnik in v miru delam. Je že tako, pripravljen moraš biti kaj žrtvovati, tudi prosto nedeljsko popoldne. Konec koncev pa je najpomembneje, da čutiš podporo drugih članov družine, zlasti pa moža.
Bi lahko zase rekli, da ste de-loholičarka?
S stališča nekaterih ljudi zagotovo. Sama se ne štejem mednje in tega ne priznavam. Ta beseda ima zame negativen prizvok. Ne poznam nobenega de-loholika. Sama z • veseljem opravljam svoj poklic. Imam pač srečo, da lahko delam tisto, kar si želim. Moje delo me zanima. Poznam pa nekaj ljudi, ki že ob omembi slovaropisja zavijajo z očmi in se čudijo, ampak mene to ne dolgočasi, nasprotno, uživam v raziskovanju jezikovnih problemov. Dopoldne sedim za računalnikom in na sejah, popoldne pa rada vzamem v roke, recimo grablje, da pomagam bratu na kmetiji. Zame je to sprostitev. V bistvu sem kmečki človek in ne grem za sprostitev na tek po gozdu ali na telovadbo, temveč uživam v delih okrog hiše. Pomembno je, da človek zna predelati napetosti, ki ga obremenjujejo, najsi bo v službi ali doma. Pomembno je tudi načelo, da če danes kaj ni v redu, bo zagotovo jutri boljše. Nikoli tudi ne smeš misliti, da bo kdaj vse v redu. Nikoli ne bo idealno, samo drugače bo. Včasih pride dan, ko si rečeš, da boš kar znorel, ampak ponavadi se ravno takrat obrne na bolje. Pozitivni pogled na življenje je koristen in ti marsikaj olajša.
Za uspešno življenje je torej pomemben pozitiven pogled na življenje. Kaj pa je za Vas uspeh? i
Zame je uspeh, ko nekaj dobro narediš. Da imaš za tisto, kar delaš, občutek, da delaš dobro, po svojih najboljših močeh. Da so ljudje, s katerimi delaš, zadovoljni s tabo. Lepo mi je, ko čutim, da so strokovnjaki, ki prihajajo k nam na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša na seje in sodelujejo z nami, zadovoljni, da z veseljem delajo z nami. Vedno si moraš postaviti cilj, ki je nekoliko višji, kot si ga v tem trenutku sposoben doseči. Ko ga dosežeš, si srečen. To je zame uspeh. Nikoli ne smeš pretiravati s previsokimi cilji, ker si kaj kmalu neuspešen. Problem so ljudje, ki hlastajo za materialnimi stvarmi, ki hočejo vedno boljši avto in so za to pripravljeni vse žrtvovati. K sreči te želje nimam. Res pa je, da imam osnovne stvari urejene in da živim v zelo lepem delu Kamnika. Potrošništvo jemlje ljudem ogromno energije in časa, zelo morajo delati za svoje materialne dobrine, pogosto nepotrebne. Mislim, da lažje živiš, če nimaš prevelikih materialnih potreb, če ne zavidaš drugim ... Sama sem zelo vesela, da imam to, kar imam - tudi vnuke. Uživam, ko otroci vpijejo na dvo-
rišču, saj tako vem, da so, da se igrajo. Dandanes vse preveč časa presedimo pred televizijo in se ne pogovarjamo. Otroci so temelj naroda. Nekateri so glede prihodnosti slovenstva že zelo črnogledi. Sama sem v taki službi, da delam za slovenski jezik, slovenstvo. Moram reči, da smo imeli srečo, da smo tako razvili naš jezik, tudi v času komunizma, saj drugje ni bilo tako. Kako bo naprej, pa je odvisno samo od nas, od naše duhovne energije in volje.
Ste se zaradi poznavanja sveta in dogodkov okoli sebe podali na pot politike ali pa Vas je vodila druga želja?
Včasih je bila politika enobarvna oz. samo ena stran ljudi je lahko sodelovala v njej. Pred osamosvojitvijo so iskali ljudi, ki bi kandidirali na volitvah. Takrat je odgovor na vprašanje, ali bo demokracija ali ne, še visel v zraku. Zdelo se mi je potrebno kandidirati, saj če nihče ne bi, demokracija sploh ne bi bila mogoča. Tako sem kandidirala za zbor krajevnih skupnosti v Kamniku, bila sem izvoljena. Na začetku smo bili zelo nebogljeni, danes je popolnoma drugače. Ravno tako je bi-
izgubila tista pozitivna energija, ki so jo ljudje čutili ob osamosvojitvi. Na eni strani se je to zgodilo zaradi preveč idealnih pričakovanj, na drugi strani pa zato, ker so bili resnično ogoljufani.
Za konec se lahko dotakneva še za Vas najlepšega mesta na svetu - Kamnika? Je res najlepše?
Pred kratkim me je obiskal Zorko Simčič, slovenski pisatelj, povratnik iz Argentine, ki mi je ves vzhičen rekel, da je Kamnik najlepše mesto na svetu. Zanj je najlepši pogled na Šut-no in Mali grad z vrta kavarne Veronika - zlasti jeseni, ko po Malograjskem hribu rdijo javori.
Tudi jaz mislim, da je Kamnik zelo lepo mesto. Kar bi bilo nujno potrebno urediti, je oživitev starega mestnega jedra. Dejansko je prazno in mesto brez ljudi ne živi. Potrebno bi bilo privabiti ljudi, oživiti Šut-no, Maistrovo ulico, Graben. Velik problem so parkirni prostori, Zapiranje trgovin v samem centru, vse je medsebojno povezano. Potrebno bi bilo z različnimi ukrepi omogočiti ljudem, da bi lažje obnavljali hiše
Kljub številnim obveznostim gospa Marjeta vedno najde čas za družino. Na sliki z možem Janezom ter vnukoma Janom in Gregorjem.
lo pri županskih volitvah. Če nihče ne kandidira, ne moremo reči, da so vedno eni in isti na oblasti. Vsakdo mora nekaj sebe dati tudi drugim. Ja, komunizem je propadel, vendar brez ljudi, ki so bili pripravljeni nekaj zares storiti, ne bi. Politika je urejanje javnih zadev. Vsak, ki zmore, mora za to nekaj dati, na svojem področju. Ne moremo biti vsi župani ali predsedniki, lahko pa ukrepaš, sodeluješ in pomagaš na svojem področju. Zatrdim pa lahko, da to človeku veliko da. Spoznaš veliko novih stvari in ljudi. Ne smeš si pa pripisovati preveč pomembnosti. Ti kot svetnik ali župan ne moreš obrniti celega sveta, lahko pa premakneš kamenček v mozaiku življenja, in to si dolžan storiti. Govori se, da je premalo žensk v politiki. Razumem, zakaj je tako. To je neke vrste nočno delo. Zvečer študiraš gradiva, zvečer imaš seje, žrtvuješ veliko prostega časa - vendar brez tega ne bi bilo demokracije. Morda je res, da imamo ženske drugačen pogled na svet in probleme, da smo bolj vztrajne, da pa bi se morala v politiki uveljavljati neka ženska linija, je nesmiselno, saj se mi zdi pomembno le, da se problem reši pametno in pošteno. V teh desetih letih se je marsikaj spremenilo in je zanimivo opazovati, kaj vse se je zgodilo. Škoda je samo, da se je
v samem mestnem jedru, da bi se odprlo več novih lokalov ...
Prof. Marjeta Humar je zelo živahna in izvrstna sogovornica. V najinem pogovoru sva se dotaknili tudi izida novega Kamniškega zbornika, ki" bo že šestnajstič zapovrstjo razkril nekaj novih podob in spoznanj o Kamniku danes in nekdaj. Predstavitev zbornika bo v začetku aprila, zagotovo pa bomo ponovno z veseljem posegli po njem, saj je gospa Marjeta s sodelavci tudi tokrat pripravila veliko zanimivega branja. V pogovoru mi je dejala, da je ravno pri tem projektu začutila, kako pomembno je vsako stvar resno začeti, potem ljudje z veseljem sodelujejo. Gospa Marjeta pa ne sodeluje le pri zborniku, marveč tudi pri različnih simpozijih, kot je minuli o Francu Mihaelu Paglavcu, v načrtu pa že ima naslednje. Želi si, da bi podrobneje raziskali življenje in delo nekdanjega kamniškega župnika Leopolda Maksimilijana Raspa, jezikoslovca Jurija Japlja, zbiralca narodnega blaga Gašperja Križnika ...
Idej in delovne energije ter vneme še dolgo ne bo zmanjkalo, saj Marjeta uživa v vsakem trenutku svojega življenja. Zaveda se, da dobro delamo le tiste stvari, ki jih radi delamo.
BOJANA KLEMENC
10     14. marca 2002
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
KOMETARJI IN KOMETI
Za bolj prizadevne amaterske astronome opazovalce imajo kometi posebno privlačnost. V času, ko se na nebu pojavi kakšen svetlejši komet, se njihovi pogovori navadno sučejo samo še okrog kometov. Takrat jim navadno pravimo kar lovci na komete ali pa kar kometarji. Za astronome amaterje na kamniškem koncu to še posebej velja, saj smo društvo poimenovali prav po teh skrivnostnih občasnih obiskovalcih na nočnem nebu. Čeprav društvo živi že nekaj let, ni prav množično zaživelo, kar tudi ni bil naš posebno pomemben cilj. Bolj nam je šlo za povezovanje tistih ljubiteljev neba, ki to svoje navdušenje nad nočnim nebom vzamejo nekoliko resneje. Rezultat pa ni izostal. Društvo je danes prav gotovo eno najbolj prepoznavnih v Sloveniji, čeprav ne več strogo omejeno na Kamnik. Ima le dober ducat članov, toda tistih pravih: opazovalcev, graditeljev teleskopov, tistih, ki znajo kaj tudi napisati in so prepoznavni tudi širše v sve-tu. Morda je bil
prav to vzrok, da se je v delo društva vključilo tudi nekaj opazovalcev iz precej oddaljenih koncev Slovenije.
Ob tem društvo ne pozablja tudi na širši krog ljubiteljev nočnega neba in vsako leto organizira s pomočjo muzeja na gradu Zaprice javno opazovanje Lune, letos bo to v petek,  22. marca,  med   18. in
ASTRONOMSKO DRUŠTVO
22. uro, na katerem pa željnim pogleda v nočno nebo ne pokažemo s svojimi teleskopi le Lune, ampak tudi še kakšen svetlejši objekt na nebu, ponavadi planeta velikana Jupitra in Saturna, ki bosta letos v zelo primerni legi za opazovanje, precej višje kot v preteklih letih. Tako bo v primeru sorazmerno mirne atmosfere
JV1
, KyMET
"V
Astronomsko društvo Komet
organizira v sodelovanju
z muzejem Grad Zaprice
javno opazovanje LUNE
Opazovanje bo v petek 22. marca 2002 med 18. in 22. uro na platoju pri gradu Zaprice. Poleg Lune bosta na nebu tudi planeta JUPITER in SATURN
Vstop je prost!
Morebitna odpoved zaradi slabega vremena bo objavljena na spletni strani , observatorija Rezman: http://rezman-obs.web.siol.net
Posnetek Lune: T Sponko - observa"
Zanimivo vabilo ob znanju astrofotografije ni težko izdelati, precej teže pa je najti sredstva, ki bi omogočila tiskanje
mogoče videti tudi že nekaj podrobnosti na obeh planetih, predvsem Jupitrove pasove in morda celo zahajajočo rdečo pego, pa seveda Satur-nov obroč. Še večja zanimivost pa utegne biti tokrat sorazmerno svetel komet, saj na pomladnem nebu že opazujemo najsvetlejši komet po kometu Halle-Boop v letu 1997. Tokrat gre za komet Ike-va-Zhang, za katerega pričakujejo, da bo prav v dneh javnega opazovanja dosegel največjo svetlost okrog tretje magnitude in bi ga v čisti jasni brezmesečni noči lahko opazovali celo s prostimi očmi. Predstava na Zapričah utegne biti precej manj impresivna kot s kakšnega opazova-lišča pod Kamniškimi planinami, saj bo komet viden le takoj po sončnem zahodu v večerni zarji, poleg tega pa še obzorje zahodno od gradu ni odprto in ne omogoča opazovanj objektov nizko nad zahodnim obzorjem. Prav gotovo pa bodo teleskoparji v tisti prvi uri po sončnem zahodu skušali svoje teleskope usmeriti prav na komet. Večina članov je seveda že opazovala komet, prednjačita pa
	>			
v',:/"': ...f'%<^                                           '                                 *        ;"          ■           '''''' : '				
* ■                                                                                     .',			#	
				
♦                                                           i.               "# *				
*                          ■                                     "' '      1    ■       ''>i':                             '' ), *t*	* »		''\/k};kH	
+ *		•		
		'"'"»411	...	
,: ■ ;::     '^-kf f k  'f k   '.                      '■ T' V . />A';:#v : .]„ y'k:. ■k:,,::	■			
*	*			
* 'št                      % v. ........... m.    ......   , 'Šli, ,,, .. ...............                         •          . i........»,,..........;!.,,«,.....i,.:„,,,.l,. .................,;,,«........,..„.;./,!..,...............v.;,;............i,.,.'",,......................				
Komet je bil osem dni kasneje - 4. marca že magnitudo svetlejši (S m), na posnetku Toneta Špenka skozi 200 mm fotografski teleobjektiv in CCD kamero (posnetek je mozaik štirih posnetkov) pa je opaznih že več kot dve stopinji plinskega repa kometa (več kot štiri Lunine premere), razmršenost le tega				
Comet C/2002 Cl (Ikeya-Zhang) 24. februarja na posnetku Roka Palčiča z observatorija Rezman skozi 25 cm SCT teleskop in CCD kamero. Na posnetku je združenih osem posnetkov. Svetlost kometa je bila 6 magnitude.
prav gotovo Rok Palčič in Tone Špenko z observatorija Rezman z več uspelimi posnetki kometa, objavljenimi tudi na najbolj znanih astronomskih spletnih straneh po svetu Tokratno javno opazovanje bo prav gotovo izziv za vse, ki jih vsaj malo zanima nočno nebo, da se postavijo ob enega ali več teleskopov (člani društva
že sami postavijo. vsaj deset svojih teleskopov, navadno pa se nam rad priduži še kakšen astronom od drugod) tako, da naša opazovanja (vsaj po izbiri možnosti skozi kakšen teleskop bi radi pogledali) v Sloveniji pravzaprav nimajo primere. Največ teleskopov zberemo in postavimo prav na javnem opazovanju.
TENIŠKI KLUB DUPLICA
Vabi k sodelovanju osebo s statusom pravne osebe ali s.p. z registrirano gostinsko dejavnostjo za
upravljanje internega klubskega bifeja v športnem parku na Duplici.
Kandidate prosimo, da svoj interes sporočijo do 20. marca 2002 na naslov: Teniški klub Duplica, p.p. 35, 1241 Kamnik.
Dodatne informacije po telefonu: 041/232-161 (Mitja Redja) ali 041/798-245 (Tomaž Drnovšek)
pa zelo verjetno posledica 2X povečane hitrosti Sončevega vetra.
KAS T0R
DRUŽBA ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV
Inf. 01 /83031 60 Zaradi širitve dejavnosti takoj zaposlimo:
1. ELEKTROTEHNIKA 1 delavec
2. ELEKTRIKARJA 1 delavec
3. TEHNIKA katerekoli smeri
za delo v nadzornem centru   2 delavca
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov XAST0R d.o.o., Poreber 1a, 1241 KAMNIK
AVTOR: JOŽEF CAJHEN
SKLEP PRVIH SRE0NJEVEŠ. ROKOPISOV IN TISKOV
GOROVJE V SLOVENIJI OB SEVERNI MEJI
MANJŠINA V PARLAMENTU
LADJA ZA PLOVBO V LED. MORJU, LED0 .. .
DESNI PRITOK VOLGE
DENARNI SKLAD
MOČVIRSKA TRAVA. LOCEK
PESNIŠKA FIGURA
ITAL. PLES V
2/4 ALI 3/4 TAKTU
SKUPNO IME ZA 3 NORO. BOŽANSTVA
0RIENTAL. RIŽEVO ŽGANJE
VELIKA HIŠA Z VRTOM
KRAJŠE IME ZA POLIVINIL
LAT. IZRAZ ZA JAVOR
ŠP. ČOLN ENOSED,
BREZ KRMARJA
FRANCOSKO LETOVIŠČE OB AŽURNI OBALI
SIMON«
OES. PRITOK GANGESA V INDIJI
KEVIN JACOBSEN
GORSKI LOG JUGOVZHOD. EVROPE
VLADAR KNEŽEVINE
GR. MIT. SODNIK V HADU
RIBA KRAP
FOTOGRAFIJA
J*
GOROVJE V
RUSIJI
NAUKO OTROKU
anton K0ŽEU
VIJAK STISKALNICE
VRSTA DIZELSKIH MOTOR" (KR.)
VODSTVO PODJETJA
PONOVITEV GOVORA ALI IGRE
PRENOVITEV STANOVANJA ALI HIŠE
ZLITINA
ZA LOTANJE
utrjeni obmejni pas pri rim.
najmanjša oblika
biCkarjev,
anagram (ADAM0N)
ELI LIKAR
VAS PRI PALOVCAH
ZELJE.D0-KLER RASTE
KOTOR
domaČa
tovorna žival
TEKMOVANJE PRI STARIH GRKIH
tantal
željka 0GRESTA
LITERAT
KOMUNICIRANJE Z ZLOBNIMI BESEDAMI
MESTO
NA ALJASKI
HRIB NA VELIKI PL. MED MALO PLANINO IN KISOVCEM (1459 m)
ODPRAVA, PREKLIC ZAKONA
ŽIVIN0-ZDRAVNIK
DROBIŽ V INDIJI
OSEBNI ZAIMEK
KRISTALNA
SNOV V URINU
PREBIVALKA M. ARJAKAN
MAKEDONSKI BOKSAR RUSEVSKI
DEL LJUBLJANE
CITA GALlC
POHVALNI GOVOR
SL. PEVEC RUDOLFI
SAMOSTALNIKA PRIPOMBA
RENTGENSKI POSNETEK
KOLESARSKO DRUŠTVO
CALCif (KR.) KROŽENJE OKOLI OSI
NEKD. ROK. REPREZENT. (KATICA)
odmev, eho
EDEN OD 12. PREROKOV
IT. SKLADAT. (DOMENICO. 1749-1601)
ČRNI HRAST S TRDIM LESOM
KOSTNICA
ŠP.
NOVINARKA NA POP TV MULEC
ATLETSKE DISCIPLIE
REJEC, GOSTITELJ
SREDINA BESEDE PEČINA
VERSKI DOSTOJANSTVENIK PRI ŠIITIH
RABINOV URAD
RASTLIN0-SL0VEC
ORODJE ZA D0LBENJE
KOVINSKA PLOŠČICA
BAJESLOVNI PRVI LETALEC
IZDELOVALEC ZAKOVIC
SREDINA BESEDE BELEC
MIRNO SOŽITJE
IDA KRAVANJA
staro glavno mesto
Crne gore
PESNIK ČUSTEV
VRSTA JADRNICE NA
HOLANDSKEM
CLAUDE
VAN DAMME
RUDARSKO MESTO V BOSNI
NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE. BR.
NAZAJ (AJIMAGA)
OBLIKA ž. IMENA LIDIJA
NARODNA REPUBLIKA
SESTRIN OŽ. SORODNIK
ANDREJ BERNOT
MLADA KRAVICA
NASELJE
PRI KOMENDI
TELEVIZIJA
ALPSKI SMUČ. CENTER NA ŠVEDSKEM
IME DVEH KRAJEV V
PAKISTANU
VEČJA KOTANJA Z VODO,
RIBNIK
titan
TISOČINKA JENA
ČARLI OGRIN
ŠPORTNI VADITELJ
PERZIJA
EVA KOZLEVČAR
ŠPELA LOTRIČ
ROBERT ŠKRJANC
ZNAMENITO GLEDALIŠČE V BUENOS AIRESU
100 nf
CEV, Kl OJAČA NOSILNOST
GORA NA PRIMORSKEM
RUSKA TENISAČICA KURNIKOVA
JAKOST, MOC
UMET. SLOG VZAH. EVROPI OD 17. DO 18. STOL.
MESTO V JORDANIJI, (ANAGRAM, NAMA)
OJAČEVALNIK SVETLOBNEGA SEVANJA
kraj pri poreču
POLDRAG KAMEN
Kamniški OBČAN
IZ ZGODOVINE
14. marca 2002      11
Leta 1932 so v Kamniku zgradili prvo skakalnico (2)
Tihi Kamnik je v nedeljo, 6. 1. 1932, doživel v tisti zimski sezoni že svoj drugi veliki zimsko-športni praznik - po odprtju novega drsališča ob novem kopališču.
O tem skrajšano povzemam po novinarju Kosu v »Jutru«: »Odprtje skakalnice je bila velika športna manifestacija, katere se je pod skakalnico na obronku Zamazice udeležilo nad 1000 gledalcev. Med temi je bilo mnogo takih, ki še nikoli niso videli smuškega skoka. Tekmovalci in gledalci so prihajali v Kamnik z raznimi vlaki in avtobusi. Oficielni sprejem so pripravili na spodnji železniški postaji pri popoldanskem vlaku. Ob igranju kamniške godbe so funkcionarji SK Kamnika pozdravljali goste, ki so prišli proslavit njihov smučarski praznik. Ob 14.30 se je razvil s postaje z godbo na čelu pester sprevod
Dr. Dominik Žvokelj glavni pobudnik ih 'tffi ganizator izgradnje prve skakalnice VKam-niku (1932)
smučarjev. Najbolj strumno je korakal komaj šestletni smučar, Kimarjev Oskar, pred vsemi smučarji takoj za godbo in veselo pozdravljal na desno in levo. Sprevod je krenil po Šut-ni pod pokopališčem proti skakalnici.
SK Kamnik je zgradil pri odskoku lepo sodniško tribuno, s katere se je nudil krasen pogled na skakalnico in vso dolino pod njo. Malo pred 15. uro je po kratkem cerkvenem blagoslovu, ki ga je opravil kamniški dekan g. Rihar, stopil na sodniško tribuno predsednik SK Kamnik dr. Dominik Žvokelj. Ta je v kratkih besedah pozdravil vse navzoče zastopnike oblasti, narodnega poslanca Antona Cerarja st. in vse tekmovalce in goste. Omenil je težave, v katerih je v kratkem času športni klub zgradil to skakalnico in se zahvalil vsem dobrotnikom, ki so to delo omogočili. Pohvalil je idealizem in nesebično delo vseh članov kluba, kakor tudi mnogih Kamničanov, ki so radi vsak po svojih močeh pomagali, da je nastala ta lepa zim-sko-športna naprava.
Takoj nato so pričeli s skoki. Sodnika sta bila g. Gnido-vec in dr. Švigelj; na sodniški tribuni je bil tudi predsednik JZSS dr. Pire. Za skoke se je prijavilo 9 tekmovalcev in sicer štirje člani smučarskega kluba »Ljubljana«, dva Kamni-čana ter po en skakalec Hermesa iz Ljubljane, smučarskega kluba Dovje-Mojstrana in Bohinja. Vsak skakalec je imel po en poizkusni skok in dva skoka v konkurenci. Skoki so se odvili brez nezgod, le oba domačina sta imela par bolj nerodnih padcev, vendar brez posledic. Kot favorit je nastopil državni prvak Šramel, ki pa je imel pri drugem skoku v konkurenci nekoliko smole, kar ga je tudi stalo prvo mes-
to. Precej šans za zmago je imel tudi Mojstrančan Albin Jakopič, ki pa je zaostal zaradi prvega skoka, ki ni bil slogovno čist. Presenetljivo lepo je skakal komaj 17-letni Franc Palme, član smučarskega kluba Ljubljana, ki si je tudi zasluženo priboril prvo mesto in najlepšo nagrado dneva. Po slogu in zanesljivosti je vsekakor prekašal vse ostale in ponovno dokazal, da je talent, ki bo lahko izvoje-val lepe uspehe na še bolj vročih tleh. Prav dobro se je držal tudi Bohinjčan Novšek, ki pa mu je manjkala še potrebna rutina. Domačina sta seveda zaostajala, kar je bilo razumljivo, saj sta bila komaj drugič ali tretjič na skakalnici.
Rezultati skokov so bili naslednji:
1. Palme Franc (Smučarski klub Ljubljana) 137,5 točk (20,5 m, 29 m), 2. Šramel Bogo (Smučarski klub Ljubljana) 127 točk (22 m, 28,5 m), 3. Jakopič Albin (Smučarski klub Dovje-Mojstrana) 123,5 točk (18 m, 24,5 m), 4. Les-jak Albin (Smučarski klub Ljubljana) 15,5 točk  (18 m,  22 m),
5. Novšek Albin (Smučarski klub Bohinj) 90 točk (13,5 m, 18,5 m),
6. Šubert Vinko (Hermes) 44 točk (9,5 m, 12 m), 7. Kramar Zmago (Smučarski klub Ljubljana) 42 točk, 8. Levič-
"nrk'Miloš (SK Kamnik) -^točk, 9. Stergar Lado (SK Kamnik) 29 točk.
Sledilo je še več skokov zunaj konkurence, pri kateri sta se zopet izkazala oba tekme-, ca iz SK Ljubljana in obenem najboljša prijatelja Palme in Šramel.
Po končani tekmi je bila v restavraciji Kumer (na Šutni)
predsednik izrazil vse zaupanje, da sc bodo v dveh treh letih tudi oni enakovredno kosali z ostalimi tekmovalci JZSS (Jugoslovanske zimskošportne zveze).
Nato je čestital SK Kamniku za pridobitev še predsednik JZSS: Z napredkom Kamnika v zadnjem letu (zgraditev kopališča, drsališča in skakalnice) se ne more primerjati nobeno mesto v Slovenijo. Vse čestitke za to tudi kamniški občini, enako tudi šele nedavno pristoplem smučarskem klubu Kamnik k JZSS in njegovima srčnima skakalcema. Tudi dr. Vovšek takratni načelnik kamniškega okraja (sreza) je čestital SK Kamniku in občini k izgradnji skakalnice in jim zagotovil vso moralno in dejansko podporo. Mestni župan Kratnar je v imenu mesta Kamnika tudi pozdravil številno smučarsko družino. Zahvalil se je tekmovalcem za častno udeležbo, obenem pa tudi predsedniku dr. Žvoklju, ki je zastavil vse sile, da je dobil Kamnik smučarsko skakalnico. S to se je Kamnik uvrstil med takratna pomembna zimsko-športna središča Gorenjske.
Kot zadnji pa je čestital SK Kamniku v imenu LZSP (Ljubljanske zimsko-športne pod-zveze) in smučarskega kluba »Ljubljana« njun predsednik Ante Gnidovec. LZSP je dobila s tem skakalnico v lastnem območju in posebno zaradi tega je obljubil Kamniku najširšo pomoč podzveze.
Po razglasitvi rezultatov je predsednik dr. Žvokelj izročil zmagovalcu Palmetu, med burnim odobravanjem in ploskanjem v dvorani, prehodno nagrado kluba, lični pokal. Tega bo prejel v trajno last tisti, ki ga bo prvi osvojil dvakrat zaporedoma ali v presledkih. Drugo in tretjeplasirana sta dobila plaketi.
Po tej majhni, a lepi in pri-
.. :   .      ..     ■■■,..',6 • .i ,   - "
Na plaketi, ki jo je leta 1934 prejel Kamničan Adolf Ravnik kot klubski prvak in rekorder (s 26 m), je lepo viden slog takratnega smuškega skakanja.
svečana podelitev nagrad. V prostranem salonu so se zbrali vsi tekmovalci in funkcionarji. Najprej je zopet spregovoril predsedik dr. Žvokelj. Na kratko orisal razvoj zimskega športa v takratni Dravski banovini (ta je zajemala ozemlje Slovenije). Zahvalil se je vsem predhodnim organizatorjem in tekmovalcem, ki so radi prihajali pomagat v Kamnik in orali ledino. Njihovo delo je olajšalo tej generaciji doseči današnje uspehe. Čeprav kamniški skakalci na tekmi še niso mogli pokazati velikih uspehov je
srčni zaključni svečanosti so se gostje še nekoliko ogreli v prijetnih restavracijsklih prostorih, nato pa je večina z zadnjim vlakom odšla proti Ljubljani. Člani SK Kamnik so jim priredili še na kolodvoru (spodnjem) živahne ovacije.«
Ob zaključku je takratni novinar Rajko Kos zapisal: »Kamnik pa je dobil novo napravo, ki bo gotovo nedeljo za nedeljo privabljala najsmelejše med smučarji v njegovo okrilje.«
(nadaljevanje prihodnjič) MILAN VVINDSCHNURER
Utrinki iz predvojnega in medvojnega Kamnika (H)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Orlovsko-sokolski »incident«
V prvem delu sem že omenil predvojno razdeljenost zlasti mladih na športnem oziroma takrat bolj na telovadnem področju, med sokoli in orli, tukaj pa bom zadevo razširil še na mojo osebno vpletenost, ki me je zaradi nevednosti stala kar nekaj krepkega neprostovoljnega kopanja v bazenu. To pomeni, da so me prvič v življenju kaznovali zaradi političnega prepričanja že kot kratkohlač-nika.
Bilo je 1938. ko je bilo volilno leto. Po kosilu sem šel kot običajno peš na kopališče Neptun. Pri Šafarju sem zavil na ozko leseno brv, zgrajeno prav zaradi tega novega bazenčka na drugi strani Nevljice. Tam sem zagledal tri svoje vrstnike, ki so sedeli na leseni ograji okoli bazena in glasno peli pesem, ki sem jo že poznal: »Sokoli so opice, ki imajo rdeče jopice«. Dva od njih sem takoj spoznal: Zlato Žargi (njegov mlajši brat Maks ali Maco še vedno živi v Kamniku v centru, oba pa sta bila otroka trgovcev Žargi), drugi pa je bil ministrant Marušič s Šut-ne.
Ko me je Zlato zagledal, mi je zaklical, naj pridem k njim na ograjo in jim pomagam. Ker je bil moj starejši prijatelj in vzornik, sem to seveda takoj naredil.
Ob bazenu je bilo kar veliko ljudi, to je običajnih kopalcev, mešana družba. Bila je tudi Helenca Brvar in obe Žargijevi iz Ete (nista v sorodu z Zlatom). Opazil sem, da so bili vznemirjeni, čeprav sem jaz stavek ponovil le trikrat, trije mlajši kopalci pa so stekli k izhodu kopališča. Enako so storili trije moji tovariši z ograje.
Nič hudega sluteč sem se hotel pripraviti na kopanje. Zavil sem okoli vogala na dvorišče pred vhodom. Od tam pa so pritekli trije mlajši kopalci in glej: vsi so se zaleteli vame, me »prijeli v klinč« in odvlekli v kopališče. Ob bazenu so me postavili» pred sodišče«, ki so ga na hitro sestavili iz kamniških študentov. To so bili Drago Blatnik, Bogo Koželj in Miro Kle-menčič. Vsak od njih je govoril nekaj o zaostrovanju v politiki, zlasti zaradi fašizma, nacizma in rasizma. Bili so tako milostni, da so upoštevali mojo mladost - 9 let. Pojasnili so mi, da mi ne bi sodili, če bi jim rekel, da so samo osli, čeprav nuj bi bilo tudi to nesramno grdo. Sodba se je glasila: met v vodo v obstoječem stanju in po vseh pravilih neptunske tehnike! Nisem še bil v kopalkah. Nosil sem kratke irhaste hlače, na nogah pa sem imel usnjene opanke. Določena sta bila dva metalca, ki sta bila specializirana za to nalogo. Eden od obeh, Roman Ner'ima ali Nero, me je prijel za noge in me dvignil. Bil je specialist za izvedbo »bauhinga1«, to je zato, da je obsojenec priletel v vodo s trebuhom navzdol, kar je povzročilo lep pljusk vode. Med mojimi sodniki se je tedaj vnela debata, če naj mi sezujejo opanke ali ne. Ta čas sem izrabil in jih sam nahitro odvrgel. Sam met je menda krasno uspel - do sredine bazena - in tudi Nero je potrdil svoj sloves. Priznam pa, da utemeljitve sodbe nisem razumel.
Prodiranje avtomobilizma v Kamnik
Že leta 1937 so nas fante zanimali avtomobili. Takrat so bile za nakup avla potrebne velike priprave, zato smo lahko hitro ugotovili, kdo se pripravlja na ta korak. Najbolj očitno je bilo merjenje širine hišnih vrat ali povečevanje prostora v veži za temi vrati. Le redka je bila namreč gradnja posebnega objekta za garažo zunaj hiše.
Kmalu smo ugotovili, da je bilo v Kamniku od glavne železniške postaje pa do smodnišnice že okrog dvajset osebnih avtomobilov. Na Grabnu (danes na Medvedovi) je bilo tudi zasebno avtobusno podjetje Rode, kije imelo celo nekaj taksijev. To podjetje je bilo
že takrat ponos našega mesta, saj je imelo ponavadi kak nov najboljši avtobus v celi državi, glavna avtobusna postaja pa je bila na Glavnem trgu. Dobro smo vedeli, kateri so Rodetovi avtobusi, in poznali smo celo voznike. Tudi mestna občina je v tem času že imela svoj reševalni avto z voznikom.
Na splošno so imeli že vsi večji trgovci svoje avtomobile. Prevladovale so škode, opli, beemveji in fiati. Najbolj je rasel ugled škod, ki so bile tudi cenovno ugodne. Zlasti je bila na očeh športna limuzina DKW s pomično streho, last zobozdravnika Valterja Stuz,-zija. Tovarnar Knaflič je imel celo dva avtomobila, ki pa ju ni vozil sam, ampak je imel zaposlenega šoferja.
Tudi naš sosed, čevljar Poga-čar, si je kmalu kupil avto. Seveda smo za njegov nakup vedeli, še preden je bil avtomobil pri hiši, saj je njegov sin Jože prej izsekal lep kamnit obok vhodnih vrat. Gospod Pogačar sicer nikoli ni prijel za volan, saj je imel že okoli 70 let, izpit je naredil sin Bojan, kije kasneje prevzel tudi čevljarstvo. Tako sta sinova z novim avtomobilom vozila na izlete celo družino.
Drugi predvojni dogodki
Na Vidov dan (28. junija), na vsejugoslovanski državni praznik, smo imeli vsako leto mašo v frančiškanski cerkvi. Takrat so v cerkev prišli tudi oficirji iz smodnišnice v paradni uniformi. Tistim, ki so imeli sabljo ob boku in rdeče ovratnike, obrobljene z zlatim trakom, smo otroci rekli generali. Hoteli smo jim biti čim bližje in smo se zato prerivali okrog njih. Za ta praznik smo peli staro jugoslovansko himno Bože pravde.
Spominjam se tudi navade, ko smo fantje pred veliko nočjo hodili po trgovinah in prosili za lesene zaboje. Te smo potem na veliko sredo, četrtek in petek popoldne pred frančiškansko cerkvijo zlagali v čim višji stolp. Tega smo po končanih popoldanskih molitvah v cerkvi na trikratni udarec patra s palico po stopnicah pri stranskem vhodu s truščem podrli in zaboje s palicami razbili na drobne kosce. Običaju smo rekli »strašenje Boga«. Temu ropotu so se z ragljami različnih velikosti pridružili še številni drugi otroci. S trskami iz teh razbitih zabojev smo potem na veliko soboto zgodaj zjutraj pred cerkvijo (na sedanjem Frančiškanskem trgu) zakurili ogenj, ki so ga frančiškani blagoslovili, mi pa smo ga s kresilni-mi gobami raznašali po hišah go-podinjam. Za to uslugo smo potem od njih dobili kakšen drobiž ali slaščice. Zato je med nami vlada velika tekmovalnost. Pri tem raz-našanju blagoslovljenega ognja po domovih so imeli ministranti nekaj prednosti in so tako lahko zaslužili več. Mislim, da je tudi zato marsikdo hotel postati ministrant.
Pred vojno so v Kamniku ustanovili tudi francoski krožek. Glavni povod za to je bila zmaga nacizma in Hitlerja v Nemčiji, ki je bila sovražnica slovenskega naroda. Krožek je zlasti oživel po prihodu družine Žvokelj v Kamnik. Gospa prof. Klavdija Žvokelj, kije znala francosko, je bila predsed-
nica krožka, kije kmalu štel dvajset članov in je prirejal javne igre. Vanj so pristopali učitelji in ruski imigranti, oficirji bivše carske vojske. Med člani so bili učiteljica Ela Vremšak, moja teta Cilka Štele, Svetozar Frantar, Cene Matičič in zdravnik dr. Pucelj Z ženo. Gospa Klavdija je leta 1933 prejela francosko nagrado za uspešno delo.
Moj prijatelj Janez Žvokelj in sošolec Samo Vremšak sta veljala za pravo malo čudo, saj sta tekoče govorila francosko in celo nastopala v javnih igrah, sam pa sem se začel francoščine učiti pri frančiškanu patru Martinu.
V Nevljah pri mostu čez Nevljico so marca 1938 odkrili mamutove kosti. Oče nas je otroke neko nedeljo peljal tja, da smo si ogledali kosti, ki so jih ovijali v bele platnene rjuhe in jih vozili v hišo tedanjega župana Nandeta Novaka. Kasneje so jih odpeljali v Narodni muzej v Ljubljani, kjer so na ogled še danes.
Veliko pozornost in ugled je uživala operna pevka Valerija Heybal, kije bila hčerka kamniškega organista v frančiškanski cerkvi. Ta je prišel k nam iz Češke. Takrat je bilo v Kamniku več Čehov, saj so iskali službo v smodnišnici. Heybalova je imela mlajšega brata Oskarja, kije postal frančiškan. Pri njegovi novi maši v frančiškanski cerkvi sem bil tudi jaz ministrant, njegova sestra pa je pela.
Prav tako znan je bil operni in koncertni pevec Jože Gostič, rojen na Homcu, ki je blestel v zagrebški operi. V Kamniku je imel številne prijatelje, ki jih je redno obiskoval in pel z njimi v naših cerkvah.
Na višku uspeha je bil takrat slikar Stane Cuderman, ki je nanovo poslikava! kamniško frančiškansko cerkev. Bil je sirota brez staršev. Moja stara mama Marija Štele, rojena Cuderman, sestra njegove mame, ga je posvojila in vzgajala skupaj s svojimi otroki. Moj oče Janko, od njega mlajši štiri leta, ga je imel zato za svojega brata. Stane je najprej uspel in dobil prvo nagrado občine Kamnik za spomenik padlim v l. svetovni vojni, ki so ga postavili na kamniških Žalah. Nam otrokom je bil že takrat všeč, ko smo si ogledovali še maketo kipa bele roke, ki štrli iz zemlje in drži meč obrnjen Z ročajem navzgor kot križ. Stane je pri enainštiridesetih letih sklenil pogodbo za poslikavo frančiškanske cerkve in leta 1938 delo končal. Pri tem mu je pomagal študent Leon Homar, kasnejši profesor likovne vzgoje na kamniški gimnaziji. Večino priprav za freske in ostalo poslikavo sta pripravila v naši hiši na terasi in hodniku, nekaj pa v Sadnikarjevi hiši, kjer je imel Cuderman svoj atelje.
1 Izraz izhaja iz nemške besede »Bauch« (= trebuh). Takšnemu metanju v vodo so takrat tudi rekli »met na bauh« ali pa »met na druj« (po slovensko: met na tri). Metanca so pred metom trikrat zanihali in pri tem šteli, navadno po nemško: eins, zwei, drei (ena, dve tri).
(Nadaljevanje v prihodnji številki) JERNEJ ŠTELE, univ. dipl. inž
METROPOLA
NEPREMIČNINSKA DRUŽBA
Kamnik center, ugodno prodamo 57 m2 pisarniških prostorov v drugem nadstropju (samostojna zaključena enota), možen tudi najem. Tel.: 01/300 71 80, 041/636-551 Kamnik, prodamo zazidljivo zemljišče na čudoviti sončni lokaciji, z gradbenim dovoljenjem. Telefon, voda, elektrika in kanalizacija ob zemljišču. Tel: 040/676-585
Metropola, d.o.o., Ljubljana, Parmova 37 www.metropola.si
12      14. marca 2002
ŠPORT - PLANINSTVO
Kamniški OBČAN
»ŠPORTNI KLEPET« Z ANDREJO MALI
Andreja Mali je na olimpijskih igrah v mestu ob Slanem jezeru dosegla 7. mesto, to je bila poleg deskarja Dejana Koširja celo druga najboljša posamična uvrstitev na olimpijskih igrah, V kratkih dneh po vrnitvi iz Amerike, pred svetovnim vojaškim prvenstvom in odhodom na skandinavsko biatlonsko turnejo, je našla čas tudi za bralce Kamniškega občana.
Najprej malce nenavadno vprašanje. Tudi za vse tiste, ki so ali niso spremljali olimpijskih iger. Kako je bilo tam
čez »lužo«?
Sploh ne vem, kaj naj povem. Imeli smo posebno lepo vreme.
V Soldier Holloivu je pokrajina zelo lej)a. Zares nekaj posebnega. Sneg vsepovsod, sonce z izjemo" nemara dveh dni. Ponoči je bilo sicer zelo mrzlo, tudi okoli minus 20 stopinj, podnevi pa se je na soncu hitro ogrelo na minus deset stopinj. Nekaj dni je bilo že kar toplo, luštno vreme. Okrog 12. in 13. ure, ko smo imeli največ tekem, je bil tudi sneg zelo hiter.
Sedmo mesto je najboljša smučarska uvrstitev slovenskih športnikov na 19. zimski olimpijadi. Seveda poleg deskarja Dejana Koširja. Potem, ko je tekaška kolegica Petra Majdič najprej izenačila najboljšo tekaško uvrstitev (Franca Smoleja iz leta 1936) doslej na olimpijskih igrah, jo nato izboljšala na 9. mesto, si ti premaknila meja še višje. Zapisana si torej v zgodovino?
Res je. A na to zgodovino ne dam veliko. V veliko večje zadovoljstvo mije, da sem izpolnila svoje cilje, ki sem jih imela pred odhodom na 01. Res sem zadovoljna, da mije lako uspelo. V bi-atlonskem šprintu (28. mesto) se tekaško še nisem najbolje počutila, a streljanje mije že šlo. Biatlonska tekma pa je bila zelo primerna, če ne odlična za nastop za sprint. Tam sem se zares izvrstno počutila. Še največ preglavic v polfinalnem teku mi je naredila Norvežanka Maj Helen Sorkmo, ki sojo dodatno uvrstili naprej kot peto tekačico. In prav povečana gneča na progi mije delala veliko preglavic, saj sem zaključni tek v ciljno ravnino pričela vsaj mesto nižje, nekaj metrov za ključnimi tekmicami. Prihod iz spusta v ravnino in zadnji ovinek j)aje bil nemara pri večini odločilen. Zadovoljna pa sem tudi z nastopom v štafeti (9. mesto), saj sem s šestim časom obeh drsalnih predaj za najhitrejšo Čehinjo Kalerino Neumannovo zaostala le 24 sekund. Pa so tekle tudi Italijanki Stefania Belmondo in Sabina Vatbusa, Nemka Evi Sachenbacher... Če bi še Teja Gregorin vzdržala, bi bile enakovredne Švicarkam, ki so po rezultatih sodeč nam zelo podobna ekipa.
Kakšen je bil olimpijski utrip, saj ste bivali v olimpijski vasi ob tekmovališču, oddaljeni kar 75 kilometrov izven velike olimpijske vasi?
Vzdušje je bilo malo manj olimpijsko, kot sem pričakovala. Tudi na otvoritvi, kije bila res nekaj jmsebnega. A meni ni bilo žal, da smo bili biatlonci,,smučarski.tekačiindel,nordijskih kombi-nalorcev posebej. Smo imeli svoj mir, dolgčas jM nam tudi ni bilo. Ti dnevi so kar hitro minili. Zame je bilo HAjVečjepresenečenje zmaga ženske štafete Nemčije v smučarskem teku. Kako pa je bilo čutiti vzdušje ob progah? Navijali smo, toda veliko tudi pred TV. Sejmsebej smo se veselili kolajne naših skakalcev. Zares smo bili tudi mi veseli usjje-hov. Veselili smo se vsakega us[)eha posameznika, če je bil on sam zadovoljen.
Bila si med najmlajšimi v vrhu tekaškega sprinta. Čez štiri leta v Torinu 2006 bo nova priložnost?
Kar lepo število primerov na olimpijskih igrah je bilo, ki so dokazovali, če si potrpežljiv, če vztrajaš, če verjameš, potem se lahko marsikaj zgodi.
Glede na zgodaj omenjena zgodovinska dejstva, kamor si se zajnsala, se sedaj številnih povabil na radijske postaje in intervjuje kar ne moreš ubraniti. Kakšen je odziv?
Nihče me še ni poklical. Samo medalja šteje. Ljudje me sicer ustavljajo in mi čestitajo, velike euforije pa ni. Župan mije poslal čestitko. Sprejem, na Brniku je tudi bil, lejmleleli smo malce zgodaj in tega večina ni pričakovala. Harmonika je pa kljub temu bila. To je važno.
Bo morda katera izmed malih deklic videla v Andreji Mali svojo veliko vzornico In bo hotela po njeni športni poti?
Dvomim. V Kamniku je tako malo možnosti za to. Enostavno ni pogojev. Dejavne sredine in močnega kluba ni, volja posameznikov pa je j>remalo. Če ne bi kot deklica iz takrat nič več dejavnega SK Kamnik prestopila v TSKJub Dol, ne bi imela velikih možnosti. A če je volja, je vredno poizkusiti. \^ METOD MOČNIK^/
Vaterpolo scena v Kamniku
Vaterpolsko društvo Kamnik se letos lahko pohvali z dobro zastopanostjo Kamničunov na vaterpolo sceni vseh starostnih skupin.
Najmlajši - dečki in deklice od 5 do 9 let se plavalnih veščin učijo v vaterpolski šoli. Nekateri, ki so bili na začetku, to je oktobra, še neplavalci, danes že samostojno plavajo v globoki vodi. Del dejavnosti Vaterpolskega društva oziroma Vaterpolske šole bomo preselili v Terme Snovik, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Vaterpolska šola vadi enkrat tedensko v bazenu in enkrat tedensko v telovadnici. Vse informacije dobite na naslednjih telefonskih številkah: 041376 503 (Dare), 031 355 023 (Žare) in 031 651 171 (Uroš).
V svoje vrste pa vabimo tudi dečke ostalih starostnih kategorij.
Dečki do 11 let so odigrali en turnir, kjer so premagali Gorico in izgubili s Triglavom. Do konca državnega prvenstva jih čaka še 12 tekem oziroma 6 turnirjev. Gole na prvem turnirju so dosegli Žagar 6, Podgoršek 5, Novak K. 4, Novak S. 2, Dobnikar 1.
Člani, dečki do 15 let in dečki do 13 let igrajo v državnem prvenstvu vsak z vsakim dvokrožno.
Dečki do 13 let so na tekmah državnega prvenstva premagali Gorico, Delfina in Kokro, tesno so izgubili z Olimpijo, kjer jim je manjkalo malo športne sreče. Izgubili pa so z veliko močnejšim Triglavom. Trenutno so na 4. mestu. Gole so dosegli Komatar 17, Kurbus 6, Novak K. 2, Žagar 2, Marenič 1.
Dečki do 15 let so premagali Kokro, neodločeno igrali s Triglavom, tesno izgubili z Branikom in klonili pred veliko boljšima Koprom in Olimpijo. Lahko rečemo, da znajo veliko več, kot so pokazali na tekmah. Gole so dosegli Capuder 10, Dejak 9, Komatar 9, Švraka 8, Bohinec 7, Žagar 3, Zupane 2. Trenutno zasedajo 4. mesto.
Člani letos igrajo v Ljubljani in na žalost še nimajo zmage. Gole so dosegli Caric 6, Salkič 6, Baš 5, Ogrizek 3, Verač 3, Špindler 2, Božnar in Gotovac 1.
Vaterpolsko društvo Kamnik obvešča vse svoje člane in privržence, daje občni zbor Vaterpolskega društva v torek, 19. 3. 2002, ob 18.30 v mali sejni dvorani občine Kamnik.
M. Š.
Vesna Puketa in Nina Košir sta z blokom končali veliki derbi za prvo ligo!
DERBI 3 SV KAMNIKU
Odbojkarski prvenstvo se nadaljuje z zaključnimi dvoboji v prvi ligi, prav tako po gre h koncu tudi sezona v ostalih ligah.
Igralci Calcit Kamnika so po doslej najbolj prepričljivi osvojitvi rednega dela (prednost desetih točk) v prvi tekmi četrtfinala državnega prvenstva na domačem terenu premagali Šoštanj Topol-šico s 3:1. Tekma pa je sicer začela v nasprotju s pričakovanji, saj so gostje kar malce zlahka dobili prvi šet. V drugem setu je trener Hribar v igro poslal še rahlo poškodovana Turka in Perhaja in tehtnica se je nagnila na stran Kamničanov. Drugi in tretji set so Kamničani dobili predvsem po zaslugi dobrega napada in bloka. V četrtem setu sta bili ekipi zopet izenačeni, na koncu pa so bili vseeno boljši domači, ki si bodo najbrž že to sredo z zmago v gos-teh (ekipa Šoštanja je za vsaj en razred slabši nasprotnik, Kamničani pa si ne bodo privoščili več tako ležerne igre), zagotovili pol-finale državnega prvenstva, kjer pa bo njihov nasprotnik ekipa Fu-žinarja ali Maribora. Bolje po prvi tekmi kaže Mariborčanom, ki so v gosteh premagali Korošce.
Prva polllnalna tekma bo v soboto, 23. marca, ob 19. uri v kamniški Športni dvorani.
V kamniški športni dvorani pa je pred moško tekmo rekordno število gledalcev na ženski tekmi (350) videlo prav derbi prvo- in drugouvrščene ekipe. Na eni strani Ravbarji z domačimi gledalci, na drugi pa zvesti navijači Benedikta, so pripravili takšno dveur-no navijanje, ki bi si ga želela marsikatera ekipa z vrha prve lige.
Izredno pomembna tekma za obe ekipi se je tako kot jeseni začela s premočjo gostujoče ekipe, ki se je letos okrepila z Lorber-jevo in je bila v prvih dveh se-tih najboljša igralka na igrišču, saj
Maja Nadvešnik državna šahovska prvakinja
Maja Nadvešnik, učenka osnovne šole Stranje in članica Šahovskega kluba Komenda, je na Posameznem državnem prvenstvu mladih v kategorijah 10, 12, 14, 16 in 18 let, kije potekalo v Rogaški Slatini od 23. 2. 2002 do 1. 3. 2002, v skupini deklic do 12 let osvojila 1. mesto. Z osvojitvijo 1. mesta je dosegla dosedaj največji uspeh in se je uvrstila na svetovno prvenstvo mladih.
Njen uspeh so dopolnile ostale članice Šahovskega kluba Komenda, ko so osvojile: v skupini deklic do 10 let je zmagala Nina Bilhija, v skupini deklic do 12 let je Katja Vozel osvojila 6. mesto, v skupini deklic do 14 let je Saška Bilhija osvojila 6. mesto, v skupini deklet do 18 let je Alenka Trpin osvojila 6. mesto.
FRANC POGLAJEN
Kamničanke nikakor niso sestavile dveh dobrih sprejemov, zaradi česar je šlo tudi po zlu presenečenje domačega trenerja Kramarja, ki je poskušal s Koširjevo še izboljšati domači napad. V tretjem setu je zato v igro poslal Fliser-jevo, Koširjeva pa je zaigrala na mestu blokerja. A tudi to ni pomagalo, do ključnega trenutka igre v sredini tretjega seta, ko se je pri gostjah poškodovala kapetan-ka Babičeva. Gostujoči trener Ko-lednik ni imel prave menjave za njo, kljub vsemu pa je imel Benedikt kar dve zaključni žogi, a jih ni izkoristil. Zato pa so prvo zaključno žogo izkoristile domače in podaljšale svoje upe na prvo ligo. V četrtem setu se je močno izboljšal'sprejem domačih, Kamničanke so prišle do svoje igre in v tem setu niso niti enkrat zaostajale. Hitro vodstvo gostij v petem setu ni zmedlo domačih, ki so z nekaj dobrimi servisi in bloki popolnoma razorožile Benedikt in slavile pomembno zmago v boju za prvo ligo. Pri domačih sta bili najboljši igralki Koroščeva in Klančnikova, pri gostjah pa Babičeva in Lorberjeva, ki pa je na koncu nešportno prenesla poraz svoje ekipe. Na koncu so bili vsi mnenja, da se je v kamniški športni dvorani odvijal dvoboj dveh bodočih prvoligaških ekip.
V boju za prvo ligo so po 20. krogu ostale le še ekipe Benedikta, 3 S Kamnika in Ptuja. Zadnja tekma Kamničank v drugi ligi bo v soboto, 23. marca, ob 17. uri v kamniški športni dvorani, ko se bodo pomerile z ekipo Bleda.
Tretjeligaši pa nadaljujejo z slabimi igrami, saj so tokrat izgubili doma pri Logatcu in tako še naprej nazadujejo po lestvici, kljub vsemu pa iz lige ne morejo izpas-ti, saj je moških ekip v Sloveniji čedalje manj, oz. se jih vse manj ukvarja s tekmovalno odbojko.
Cico 1.
PLANINSKI KOTIČEK
Mladinski odsek Kamnik
V Kamniškem planinskem društvu je zelo dejaven vsem znan alpinistični odsek, ki se loteva strmin in previsov, strmih sten in ledenih slapov. Leta 2000 pa je zopet oživel ž.e leta zamrl mladinski odsek, ki se podaja v bolj dostopne kotičke naših lepih gora v krogu svojih vrstnikov.
Na začetku smo se v mladinskem odseku zbirale same predstavnice nežnejšega spola. Kasneje, ko so fantje slišali za skupino deklet, ki aktivno preživlja sončne poletne dneve in lepe nedelje v hribih in se tudi ob deževnih dnevih dobiva na klepetih, so se nam kmalu pridružili. Tako se nas je sedaj zbrala že prijetna skupina 14-ih rednih udeležencev, starih od 20 do 26 let, ki sončne dneve preživlja v hribih in še marsikje. Prečesali smo že večino Kamniških Alp, bili na Planjavi, sodelovali pri zapiranju koče na Kamniškem sedlu, pohajkovali po Veliki planini, šli na lažji izlet po zelenem Osredku in travnatem Kamniškem vrhu, se udeležili sprejema med alpiniste na Kamniškem sedlu, obiskali Korošico in njeno Ojstrico, in še in še.
Da pa ne boste mislili, da so naša druženja le na višinah, imamo tudi tradicionalni vikend v Bovcu (rafting, pohodi, zabava,...), ob zaključku sezone pa piknik mladinskega odseka. Skratka imamo se lepo in če rabiš družbo za v hribe in doline, se nam pridruži- Vabimo te v naše prostore na planinskem društvu (Šutna 42, Kamnik) dne 3. 4. 2002 ob 19. uri. Dodatne informacije lahko dobiš na Planinskem društvu Kamnik.
MARJANA PREZELJ
Potrditev licenc za inštruktorja GRS
Tudi inštruktorji GRS, ki skrbijo za kvaliteto znanja na posameznih postaja GRS, morajo redno obnavljati svoja znanja in s tem licenco za delo. Tako sta se tudi inštruktorja GRS postaje gorske reševalne službe Kamnik, Rado Nadvešnik in Janez Kosec udeležila in-štruktorskega izpopolnjevanja, kije bilo od 22. do 24. februarja na Komni in tako potrdila licenco za inštruktorsko delo v snežnih (zimskih) razmerah za naslednja štiri leta.
Spletna stran PD Kamnik
Že v lanskem letu je bilo objavljeno, da ima OD Kamnik svojo spletno stran. Ta stran je res bila, vendar je bila bolj ali manj »mrtva« - na njej se praktično ni nič dogajalo.
Sedaj pa je »polnjenje« te strani prevzelo novo »moštvo«, vendar se še ni povsem ujelo in uigralo. Da pa bi stvar resnično zaživela, je seveda potrebno veliko dela in časa, pa tudi idej in sugestij. Zato bi bilo zelo v redu, če bi lahko vsak, ki si bo to stran tudi ogledal na naslovu www.drustvo-pdkamnik.si, sporočil svoje mnenje, pripombe, napotke, pa tudi podatke in informacije, za katere meni, da bi jih bilo koristno objaviti na tej strani, na naslov: berni.cander@siol.net.
Sprememba programa tur PD
Zaradi sprememb programa izletov, kijih organizirajo drugi organizatorji in se jim PD Kamnik po dolgoletni tradiciji samo pridruži in tako da tudi svojim članom možnost sodelovanja, bo prišlo do spremembe datumov nekaterih tur v aprilu. Tako bo pohod na Štampe-tov most verjetno 14. aprila in ne 7., kot je zapisano v programu. Izlet v Glinščico, za katerega je precej zanimanja, pa bo 20. in ne 14. aprila. Zato naj tisti, ki se nameravajo udeležiti omenjenih akcij, to upoštevajo pri svojem načrtovanju, predvsem pa naj bodo pozorni na objavo v oglasni omarici PD Kamnik na Šutni, pa tudi v Kamniškem občanu. 1
BOJČ
GORSKI TEKAČI SEDMIČ K SV PRIMOŽU
Če je bil prva leta tek k sv. Primož le poskus in izziv premagati znano spomladansko romarsko pot čim hitreje, bo letošnja sedma ponovitev še nekaj več. Na velikonočno soboto, 30. marca, na teku pod planine seveda ne bo manjkala stalna druščina prijateljev teka pod Kamniške planine. Rekordna udeležba se je dosedaj ustavila pri številu 130. Prireditelja Ivan in Lado Urh, pod okriljem kluba gorskih tekačev Papež, sta letos razširila ponudbo.
»Se že vneto pripravljava. Vse bo vsaj tako dobro pripravljeno kot prejšnja leta. S pomembno novostjo. Uvedli smo štiri nove kategorije. Za najmlajše tekače. Poleg osmih kategorij za odrasle bo skupaj kar 12 kategorij. Nagrade in vse ostalo bo kot prejšnja leta. Menim, da bo število poskočilo krepko čez dosedanje rekordno število,« je kratko reportiral prve dni marca Ivan Urh, potem ko je cel dan tekal okoli za opravki, namenjenimi le sedmemu teku k sv. Primožu.
Tek do enega najlepših raz-glednikov pod Veliko planino v dolžini meri 3800 metrov se bo začel v Stahovici, na Vegradu ob 10. uri. Rekorda proge si lastita Igor Šalamun (16:04 in Silva Vivod (19:07), ki sta doslej zmagala kar na petih tekih.
METOD MOČNIK
Osebni rekordi najboljših na dosedanjih šestih tekih na sv. Primož;
1. Igor Šalamun (Miklavž pri Mariboru, 97)	16:04,
in SILVA VIDOD	19:07
2. Stojan Melinec (Kobarid, 97)	16:06
3. Andrej Mesner (Mb, 97)	16:17
4. Jernej Kastelec (Ljubljana, 2000)	16:17
5. Boštjan Novak (Tacen, 97)	16:24
6. Jože Čeh (Lenart, 99)	16:24
7. Boštjan Hrovat (Begunje, 2001)	16:38
8. Lado Urh (Kamnik, 99)	16:57
9. Matej Krebs (Gor. Grad, 2000)	17:00
10. Klemen Dolenc (Radovljica, 97)	17:07
11. Jaka Kodrič (Mb, 97 in 2001)	17:15
12. Franci Teraž (Mojstrana, 98)	17:17
13. Anton Holdinar (Lenart, 2000)	17:27
14. Zvone Zore (Tacen, 2000)	17:32
15. Jernej Rebolj (Dolsko, 2001)	17:32
16. Metod Močnik (Bistričica, 97)	17:35
17. Marko Šubic (Žiri, 2000)	17:38
18. Matija Špes (Maribor, 2001)	17:38
19. Bojan Kos (Moravče, 2000)	17:42
20. Peter Bertoncelj (Godešič, 2001)	17:44
21. Ivan Urh (Črna, 96)	17.47
22. Tomaž Soklič (Tržič, 2000)	17.47
23. Marjan Krempl (Slov. Bistrica, 2001)	17:49
24 Lado Hribar (Mengeš, 97)	17:50
24. Peter Lamovec (Žiri, 2000)	17:50
24. Zdravko Volkar (Šmartno, 2001)	17.50
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
14. marca 2002 13
17X71?HT ■**»¥? IT* C? IT ¥ IT đ%*W*1đ**W
ENERGETSKI KOTIČEK
Šola za starše
Mladinski center Kamnik vabi starše in tiste, ki to še niso, v šolo za starše.
So šole, kamor je obvezno hoditi, največkrat vsak dan, kjer poučujejo učitelji, kjer so ocene, domače naloge ...
Naša šola pa je šola kamor prideš, če te zanima tema in si lahko utrgaš urico časa, vsi smo lahko s svojimi izkušnjami učitelji in učenci, vsak dan nas uči življenje in nas preizkuša, starševska vloga pa nam daje izkušnje, ki bodo morda komu v razmislek in pomoč. Skupaj bomo »ocenjevali« svoje ideje in zamisli, naše domače naloge so naši otroci! Pri nas je dovoljeno, celo zaželeno - klepetanje!
Potrudili se bomo, da bodo z nami ljudje, ki imajo veliko iz-
kušenj kot starši, vzgojitelji in pedagogi.
Prvič se nam lahko pridružite v četrtek, 28. marca, ob 18. uri, na Mladinskem centru (Šutna 38 - nasproti cerkve). Pogovarjali se bomo o učenju (motivaciji, delovnih navadah ...). Vabimo predvsem starše otrok, ki so na prehodu iz osnovne šole v srednješolsko izobraževanje.
Če ste vi ali vaš otrok kdaj obiskali kakšno našo delavnico, tečaj, bolšjaka ali drugo prireditev, nas verjetno poznate.
Če pa nas ne in vas naši programi za delo z otroki in za otroke, mladostnike in njihove starše zanimajo, se nam lahko pridružite, pridete na klepet v času »dežurstva« (od ponedeljka do četrtka, od 16. do 17.30) in
nam pomagate z idejami in kritikami. Še posebno veseli bomo prostovoljcev, ki bi se želeli igrati z orroki ali nam pomagati pri izvedbi večjih projektov.
»Stare« člane, simpatizerje in ljudi, ki jih zanima delo MC-ja ter tiste, ki bi radi sodelovali in sooblikovali preživljanje prostega časa otrok, mladostnikov in celotnih družin v Kamniku, vabimo na Občni zbor mladinskega centra, v četrtek, 4. aprila, ob 18. uri, v sejni sobi Občine Kamnik - II. nad.
P. S.
Podrobnejše informacije o našem delu so objavljene v Koledarju prireditev, v Kamniškem občanu.
za M('-Kamnik HELENA STERLE
up
Skupaj ustvarjamo, skupaj se zabavamo in se učimo drug od drugega (najmlajše Bibe v Matični knjižnici z mamicami in babicami).
Na Jurčičevi poti
Šolski otroci iz Stranjske šole zaplesali
Sobota, 2. marca, je bila za mlade planince še posebej čudovit dan. Planinsko društvo Kamnik je organiziralo udeležbo na znani literarni poti od Višnje gore do Muljave.
Med učenci osnovnih šol iz Stranj, Duplice, Mekinj in Mevelj je bilo čutiti nemirno pričakovanje. Kljub ne najbolj obetavni vremenski napovedi se je pohoda udeležilo več kot 50 učencev in njihovih mentoric. Vzpon s Polževega do cerkvice Sv. Duh 630 m visoko ni povzročal težav. V nadaljevanju je bila pot zlož-nejša, a kar precej blatna. Vse do Oslice in Muljave se je vila dolga kolona pohodnikov. Na
prireditvenem prostoru na Muljavi, v bližini Jurčičeve domačije, se je zbralo več tisoč ljudi. Pred uradnim začetkom prireditve smo si z zanimanjem ogledali razstavo, spominsko sobo, Krjavljevo kočo in še vrsto drugih kul-turnih-zgodovinskih znamenitosti. Kulturni program je bil zanimiv in brez Krjavlja kajpak ni šlo, predstavljal ga je župan občine Ivančna Gorica. Ob zaključku so na prireditveni prostor pritekli učenci osnovne šole iz Stranj in skupaj s svojima mentoricama zaplesali v krogu. Pogled na valovanje otrok v krogu je bil enkraten in čudovit. Druga
skupina starejših članov PD Kamnik pa se je na pot podala iz Višnje gore. Nekaj udeležencev je bilo do sedaj na vseh devetih pohodih. Na Muljavo smo prišli v treh urah. Na Muljavi smo se pridružili mlajšim. Vseh Kamni-čanov, ki smo se pripeljali z dvema avtobusoma je bilo več kot sto.
Z zanimanjem smo si ogledali izvir Krke, si v vodi očistili umazane čevlje ter se zatem nekaj časa zadržali še v bližnji vasici in poslušali lepe zvoke citer pod prsti 11-letne domačinke.
STANE SIMŠIČ
ENERGETSKO VARČNA GRADNJA - 2. del
V prejšnji številki KO je bilo uvodoma podano nekaj splošnih informacij o individualnem in širšem družbenem interesu za učinkovito rabo energije, o toplotni prehodosti »k« ter predpisih in priporočilih za njegovo dopustno velikost za obodne stene ter okna in vrata. Tokrat nadaljujemo s tipičnimi elementi obodnih konstrukcij hiše, od katerih v veliki meri zavisijo toplotni in s tem Vaši denarni prihranki ali pa pretirani izdatki ter bivalno ugodje.
Mansardni prostori (k=0,25, max. 0,35). Za bivalno ugodje in varčevanje pri ogrevanju sta važni izolacija in pravilna ter kvalitetna izvedba konstrukcije. Za toplotno izolacijo najpogosteje uporabljamo negorljive in paropropustne materiale kot sta kamena in steklena volna (min. 16 do 20 cm). Pravilna sestava od znotraj navzven: stenska obloga, parna ovira, toplotna izolacija, navzven paropro-pustna a navznoter , vodo-nepropustna rezervna kritina, strešna kritina).
Ravne strehe, stropne in talne konstrukcije Ravne strehe, k>6,4. So
najbolj izpostavljene atmosferskim vplivom, pogosto pa tudi mehanskim obremenitvam. Prav zato jih moramo izdelati z ustreznimi TI materiali, hidroizolacija-mi in drugimi zaščitnimi plastmi. Po sestavi ločimo neprezračevane in prezračevane.
Stropne konstrukcije pod prezračevalnimi podstrešji, k>0,35. Gre pravzaprav za tla na podstrešju, ki ostane neobdelano in neogrevano. Toplotno izoliramo tla s primerno debelino TI materiala (do 20 cm, odvisno od stropne konstrukcije; npr. 15 cm AB plošča + 12 cm TI).
Stropne konstrukcije nad neogrevanimi pros-
tori, npr. kletmi. k>0,40.
Več načinov. Npr. TI sestavljata 2 plasti: spodnja nestisljiva, zgornja s katero preprečujemo prenos zvoka po konstrukciji pa mehkejša.
Talne konstrukcije na terenu, k>0,45. Od konstrukcij nad neogrevanimi kletmi se po svoji sestavi ločijo le po tem, da imajo nad nosilno podlogo, ki je običajno iz betona, vgrajeno hidroizolacijo. Še posebno v kletnih prostorih je priporočljiva vgradnja hidro-izolacije tudi po zidovih navzgor, do višine gotovega tlaka.
Stropne konst. nad odprtimi prehodi, k>0,35. Zahtevajo posebno dobro toplotno zaščito, saj s spodnje strani mejijo na zunanjo, senčno površino, ki je običajno izpostavljena še prepihu.
5. Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. To pomeni, da je na toplotnem mostu v zimskem času toplotni tok iz notranjega ogrevanega okolja v zunanje okolje močno povečan. To povzroča na tem mestu kondenzacijo zračne vlage (v toplem prostoru) ter posledično
plesni in poškodbe materiala (omet odstopa). Toplotni mostovi se največkrat pojavljajo na betonskih prekladah, ob rolet-nih omaricah, pri neposrednih podaljških AB plošč v balkone, vogalih in posebno v kotih pri neizoltranih objektih in lokalno stanjšanih zunanjih stenah (včasih pod okenskimi policami za radiatorje). Seveda pa tudi izguba toplote na teh običajno ne ali slabo izoliranih mestih ni zanemarljiva.
Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor oz. njegove Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) poteka preko energetskih svetovalnih pisarn (ESP) projekt brezplačnega energetskega svetovanja občanom (EN-VEST). Vodi ga Gradbeni inštitut ZRMK, sodelujejo pa nekatere občine, med njimi Občina Kamnik. ESP Kamnik je na Tomšičevi 23 (objekt tržnica), kjer dobite občani brezplačno nasvete ter informacijsko gradivo. Obiščete nas lahko vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočamo predhodno najavo na tel. 8318 191.
IVOGAŠPERIČ, energetski svetovalec
Iskrica za varčno rabo energije Sončni kolektorji prihranijo 6001 kurilnega olja
Ogrevanje vode s sončnimi kolektorji je rentabilno. Sončni kolektorji dajo 70% toplotne energije potrebne za ogrevanje vode za kuhinjo in kopalnico. Nepotrebno kurjenje kotla samo za sanitarno vodo odpade. Pol leta ne onesnažujete zraka z dimom. Cena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji:
• Od 450.000 SIT, če že imate velik bojler
• Od 700.000 SIT, če morate kupiti tudi bojler
V prvem primeru se investicija povrne v dobrih 5, v drugem pa v dobrih 8 letih. Poznate banko, ki vam vloženi denar podvoji tako hitro? Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolek-torjih, toplotnih črpalkah In o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Največja izbira kolektorjev v Sloveniji.
Kon Tiki
Šolar
PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO
Ljubljanska 21 /K (pri pekarni Duplica), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si
DOBRODELNA AKCIJA OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
Učenci iz Stranj so z mentoricama sklenili krog na Muljavi.
Mladi Forum ZLSD Kamnik je v sodelovanju z mladinskim centrom Kamnik ob mednarodnem dnevu žena 8. marcu mimoidočim ženam na Šutni podaril čestitke, ki so jih tam izdelovali varovanci društva Sožitje. 1
Mladi forum ZLSD je s tem opozoril na socialno izključenost žensk in tudi invalidov, na katere se pogosto pozablja. Pokazal je tudi, kako lahko dve motivirani ženski vodita celotno društvo, ki pa je odvisno samo od prispevkov, donatorjev. Na stojnici je bila tudi škatla, namenjena prostovoljnim prispevkom in v njej je ob koncu dneva nabralo 20.000 tolarjev. Stojnico sta obiskala tudi dva ameriška turista, ki st abila navdušena in sta dejala, da tega v ZDA ni in da ravno tako dobrodelna akcija daje staremu mestu, kot je Kamnik, neko življenje.
Društvo Sožitje pomaga in skrbi za lažje in težje prizadete ljudi, ki zaradi svoje hibe ne morejo konkurirati na trgu delovne sile. Društvo se tudi zahvaljuje vsem mimoidočim za njihove prispevke
in vabi vse, ki bi bili kakorkoli pripravljeni pomagati, da se obrnejo na Ireno Bizjak, Loke 7, 1219 Laze.
SAMO TRTNIK tiskovni predstavnik MF ZLSD Kamnik
TRGOVIN4
ZAPOSLI
PRODA3ALKO
Informacije na 041/213 371
14      14. marca 2002
Kamniški OBČAN
V februarju so se poročili:
- ŠPENDAL MIHA, Ljubljana, Kantetova ulica 85, direktor, star 34 let in KASTANETO MAJA Ljubljana, V Dovjež 11, študentka, stara 24 let r
- KALSHOVEN IVO, Haarlem, Nizozemska, ekonomist, star 32 let in MASTNAK PETRA, Celje, Vojkova ulica 7, farmacevt, stara 31 let
V februarju so umrli:
- DRAGOV AN MARIJA roj. Preklet, Kamnik, Kranjska cesta 4A upok, stara 95 let
- MAGLAJLIĆ HAJRIJA Banja Luka, stara 87 let
- PODJED TEREZIJA, roj. Pestotnik, Laniše 1, upok., stara 65 let
- HRIBAR IVANA roj. Frontini, Kamnik, Jakopičeva ulica 12, upok, stara 66 let
- ŽIBERT ALOJZIJ, Sidol 9, upok., star 86 let
- PUNGARTNIK ANTONIJA, Motnik 15, stara 36 let
- URANKAR PAVEL, Kamnik, Ljubljanska cesta 78, star 79 let
- KERN IZTOK Šmarca, Grintovška cesta 8, strojni tehnik, star 35 let
- ZLATKOV1Ć IGOR, Kamnik, Zikova ulica 12, star 21 let
- URBANC PAVEL, Zgornje Stranje 20, upokojenec, star 79 let
- PODJED ALOJZUA roj. Plohi, Kamnik, Fužine 2, upok, stara 85 let
- ŽAGAR IVANA, roj. Slovenec. Mekinje, Cesta treh talcev 15 B, upok, stara 88 let
- ŠTELE AVGUŠTIN, Zubejevo 3, star 65 let
- OBLAK DANIJEL, Ljubljana, Športna ulica 17, star 56 let
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
	Kako je prazen dom, dvorišče, naše okxt zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le praznina in bolečina za teboj ostaja.
	
	ZAHVALA
	Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega sina, brata in strica
	IZTOKA KERNA iz Ninam-
"; ; ......^ZJm,. i	
se  iskreno  zahvaljujemo     vsem  prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili z besedami upanja. Posebna zahvala podjetju    Vele d. d. in Iztokovim sodelavcem za izrečene poslovilne besede in vso pomoč, našim sodelavcem Induplati in zdravstvenega doma Kamnik ter Gasilskemu društvu Šmarca za zadnji pozdrav. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste Iztoka v tako velikem številu pospremili v njegov mnogo prerani grob.	
	Žalujoči vsi njegovi
Šmarca, Stolnik, februar 2002	
Si v naših srcih,
v zraku, ki ga dihamo,
det nas si - za zmeraj.
V SPOMIN
KRISTJANU STANIČU
Minila so tri leta, odkar te ni z nami. Pogrešamo te.
Mami, ati in Katarina
Kamnik, marec 2002
Pomlad, mladost, sreča in veselje, Roinato kot vrtnica bilo je Tvoje iivljenje, In oster Ti trn zadal je rano bolečo, Mir Ti kalil je, uničil Ti srečo. Odšel brez slovesa v tiho si noč, žalost si pustil nam, trpljenje, nemoč...
ZAHVALA
}    Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, svaka in strica
PRIMOŽA BALOHA
iz Laz v Tuhinju 4A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali sveče in cvetje ter našega Primoža v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Primožcvim sošolcem osnovne in srednje sole, vodstvu in učiteljem Nižje poklicne Sole pri Cene Štupar - CPI Ljubljana, podjetju Pekarna in slaščičarna Vele, sodelavcem Ete Kamnik, Kolektivu Žagar Domžale, Silvovim sodelavcem in prijateljem, članom LD Tuhinj, pevcem za zapete žalostinke, govornikom za besede slovesa, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mami Slavka, ati Janez, brat Silvo z družino, sestra Jelka in drugo sorodstvo
Februar 2002
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine -tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nešnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- SEMENA V VREČKAH
Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo
Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja, pesa brigadir
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške.
trn
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica, tašča in teta
ZINKA HRIBAR
z Novega trga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi patronažni službi ZD Kamnik, še posebej Mariji Kuzma in zdravnici dr. Plavčevi za vso skrb in pomoč. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni
Marec 2002
ZAHVALA
V 80. letu se je poslovil od nas dobri mož in oče
PAVLE URBANC
iz Zg. Stranj 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter sodelavcem, ki ste nam ob boleči izgubi stali od strani, nas tolažili, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo župnikom g. Berčanu, G. Juhantu in g Štupnikarju za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem župnijskega zbora France Gačnik in citrarju Tomažu Plahutniku ter praporščakoma. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno bo ostal v naših srcih.
Žalujoči vsi njegovi
Februar 2002
	Kje tvoj milije obraz, kje tvoje tople so oči, Kje nasmeh je tvoj prijazen? Naš dom postal zdaj tih je in boleče prazen. Za nas si vedno ti se žrtvovala. Draga mami, hvala, vedno v srcih naših boš ostala. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni je v 66. letu življenja za vedno zatisnila svoje oči naša ljubljena žena, mami, stara mama, sestra in teta ŠTEFKA RESNIK iz Duplice, Jakopičeva 26
	
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nas tolažili, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter našo drago mami v tako velikem številu pospremili v njen prerani zadnji dom, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, Tunjiškemu oktetu za prelepo zapete pesmi, g. Darku Tomšiču za zadnje, poslovilne besede in trobentaču za zaigrane zvoke slovesa. Vsem, ki se boste naše drage mami spominjali in jo za vedno ohranili v lepem spominu, še enkrat hvala. Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Zvonko z Olgo, hčerka Vlasta z Rajkom, vnukinji Urška in Petra ter drugo sorodstvo Duplica, Klanec, Nožice, februar 2002	
PRODAMO
POSLOVNE PROSTORE
za trgovsko, storitveno in pisarniško dejavnost KAMNIK:
PC PEROVO poslovni prostori od 66 do 220 m2 B5 KAMNIK poslovni prostori od 29 do 185 m2
DOMŽALE:
SOSESKA Dl5 poslovni prostori od 70 do 500 m2
Informacije in prodaja: SGP Graditelj d. d. Kamnik,
telefon 01/8318-800, 8318-829.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek ^-lŽ*
Ko ljubezen vso si nam razdala, , trudno, tiho si zaspala.
ZAHVALA
V 86. letu življenja je prenehalo biti srce naše drage mame
ALOJZIJE PODJED
(roj. Plohi, 16. 4. 1916 - 21. 2. 2002) upokojenka ETA KAMNIK, stanovalka Doma starejših občanov Kamnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem za ganljivo zapete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen obred, kolektivu ETA Kamnik in bivšim sosedom z bloka Fužine 2 v Kamniku. Tudi vsem neimenovanim iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Slavko in Marjan ter hčere Tončka, Joži in Anica z družinami
Kamnik, februar 2002
Odšel.,,.
A tvoja dela so ostala.
Ujeta ki
v času, ki si ga poznal, si ga zaznamoval.
ZAHVALA
V 65. letu življenja nas je zapustil naš dragi ati, dedi, brat in stric
PETER PEČEVNIK
slikar iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, vso pomoč ter bodrilne besede. Zahvala tudi mekinjskemu župniku g. Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred> pevcem, g. Janezu Majcenoviču in trobentaču.
Žalujoči: sin Andrej z Metko, vnuki Urška, Janez in Eva, brat Jože z družino in vsi, v katerih srcih živi.
Februar 2002
Le delo, skrb, trpljenje, izpolnjevalo tvoje je Življenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil si oči.
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric
FRANC MALI
p. d. Smrešnikov ata iz Snovika v Tuhinjski dolini
Iskrena hvala vsem dobrini sosedom za vsestransko nesebično pomoč, sodelavcem Menine, Kam-busa, Petrola, vsem našim dobrim prijateljem, sorodnikom, znancem, ki ste se v tako velikem številu poklonili našemu atu in se od njega poslovili. Hvala dr. Krtovi, sestri Mihaeli, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Zvezi združenja borcev, govorniku Lovru za globoke in tople besede slovesa. Se enkrat hvala vsem za stisk rok, izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter denarno pomoč. Hvala tudi vsem pevcem, praporščakom in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Franc, Mirko in Jernej z družinami, brat Jože in sestra Malka z družinama ter vnuki in pravnuki
Februar, 2002
PODARITE VAŠI MAMI KONCERT V ŽIVO
ZAMETNE VRTNICE
ZA MATERINSKI DAN
NEDELJA. 24. MAREC OB 19. URI
ŠPORTNA DVORANA KAMNIK
POLJANSKI - SLAPOVI - ALFI - PTUJSKIH 5
GAMSI - N. JUNKAR- M. ZGONC In mnogi drugi
VSTOPNICE: 031-222-444 ali 01-723-72-40 KAMNIK: tur. ag. VERONIKA in VIDEO METULJ
!! VSTOPNICE SO ŠE NA VOLJO !!
m—i i i i i i i i i i
SALON
KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
i  | I I italijanska in španska keramika, granitogrezi sanitarna oprema, kabine, masaže ■ zaključna dela v gradbeništvu (parketi, siikopieskarska dela, Knauf, mizarska dela)
V AKCIJA!!
VRHUNSKE SANITARNE VRHUNSKE NEMŠKE ARMATUREGROHE za naročila v marcu
20% popusta
i 10
p
NEH!
Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure
sobota: od 8. do 12. ure
I    I    I l
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč,
izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Tel.: 01/83 94 614
041/680-751, 041/800-946.
že od 1.918.783 SIT
cena jo informativna in odvisna od valutnih razmerij 1
Novi Polo - prepričan o svoji odličnosti. Ni čudno, saj še nikoli ni bil tako velik in njegova karoserija še nikdar tako privlačna in trdna. Osnovna oprema omogoča še večjo varnost in udobje. Varčni in zmogljivi motorji pa so kos tudi zahtevnejšim izzivom.
Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo.
www.NoviPolo.com
AS
DOMŽALE
Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale
Tel. Ol 721 50 59
www.as-domzale-servis.si
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, tel.: 01/8341-660
I     MALI OGLASI
i
vA«wtt *?ensteinmoSke • fttfStt *~crT    PREHODNE3AKNE ^U-90° 0d9.990StT
IUi>»*«» ^AJtCE.Kur * VELI KA PO/V/UDB A *5ffi?W«*10
za odrasle        * metrsko blago in otroke     ? dastanom - novi pomladni vzorci
I       Odprto od 9" do 19h, ob sobotah od 8" do 13h.      | |
PRODAM novejšo hišo, 8 km iz Kamnika (Studenca), 2700 m2 zemlje. Tel.: 8392 375, 031/774-951.
KUPIM garažo na Kranjski cesti v Kamniku. Tel. 041/731-392.
ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo v okolici Kamnika kupim do 2,500.000 SIT. Tel.: 041/598-108.
■■sns
mmmmmmm
ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
-10% popust nudimo za skupine E-poMa: cllp@clip-donuale.si
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
Kamniški
Občan
uredništvo Glavni trg 24 Kamnik
Uradne ure: ponedeljek 8h-12h sreda 8h-12h 13h-17h petek 8h-12h
01/83 91 311 041/662 450
UP RADOMLJE d.d.
Smo,podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za
številna druga tržišča.
Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih
poklicev:
- zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri,
- zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo.
Dobrodošli tudi pripravniki!
Pisne prijave oddajte po pošti na naslov LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15,1235 Radomlje, dodatne informacije dobite po tel. 01/724 09 30.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
- prekajena plečka, 1 kg
- sir gauda, 1 kg
- orehi, 1 kg
- moka T400 Žito, 1 kg ■ Rama kocka, 250 g
• margarina Ana, 500 g
- majoneza Tina, 630 g
- alpsko mleko 3,2+1,6% m.m., 11
- piščanec zamrznjen, 1 kg
• sladkor mleti, 250 g
- rozine, 250 g
- Rio keksi, 130 g
• piškoti smetanovi, 500 g
Ponudba velja do prodaje zalog.
- rolade, 250 g ■ kinder jajčka
- barcaffe, 100 g
- jušni+široki rezanci Boč, 400 g
- fižol rjavi, 1 kg
- tuna Rio mare 5+2 gratis -jabolčni sok Dana, 11
- Fruc - 3 okusi, 1,51
- krompir, 10 kg
• olje rastlinsko ste kl., 11
- toaletni papir 3-slojni
• Persil, 4,5 kg
- zemlja za rože, 201
- zemlja za rože, 501
999,90 1.149,90 899,90 119,90 99,90 139,90 499,90
145,00 449,90
89,90
99,90 119,90 269,90
V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
159,90 109,90 149,90 169,90 249,90 .099,90 119,90 169,90 600,00 219,90 399,90 .599,90 299,90 555,00
»NA KVADRAT«
IZ
nafup
Šutna 48, tel.: 839 70 81
SMPER CENA
za sveže in hrustljive
ŽEMUE
@ kosov = 350 SIT če pa jih naročite že danes (do i2h) bo jutri (g)kosov = 299 SIT
SALAMA SUHA
CELJSKA, DOMAČA
v.p. 1/2
2.199
90
SIT
POMARANČNI
SOK @)
,90
50% nektar I 1Cd<
isa21oi> 1 3*7 SIT (vsaj (J) kosi)
NIMATE ČASA ZA PRIPRAUO POGOSTITVE?
... za Vas
pripravljamo izvrstne NAREZKE ŠIRNE PLOŠČE SLADKE IN SLANE ZLOŽENKE ugodne cene
...DA-TUDI. TO...
SIR
1
kg od
799
90
SIT
PIŠČANCI
zamrznjeni
1
kg DzfV sit
(vsaj © kosa)
NAPOLITANKE
___Podravka
(100 g)
-~- 6990sit
(vsaj (3) kosi)
na dom
BREZPLAČNA DOSTAVA KUPLJENEGA BLAGA NA VAŠ CILJ - DOM
PRALNI PRAŠEK
TRES LANZA
(a'la AVA)
I
1.799
90
SIT
28
I ■S
■2,
a«
"d •ti
TASCA za dame, ki cenijo kakovost in eleganco.
OBLACICT
OLETJE 2002
Otroška oblačila MONTEFIORE so kvalitetna, udobna in modna.
Ženske in moške pletenine NAVIGARE, kijih odlikujejo modni in udobni kroji, vrhunska kakovost in čudovite barve.
Vabljeni na TRADICIONALNO MODNO REVIJO, ki bo v sredo, 20. marca ob 19.30 uri v Hali komunalnega centra v Domžalah.
ALESSIA kolekcija iz poletno lahkih kakovostnih materialov.
odni, kakovostni čevlji iz pravega usnja ALBA GOLD AGE.
• i ' . i'- ■ i ■
BLAGOVNICA VELE DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale, 01 72 18 100
m., m.
vas vabi
v petek in soboto. 22. in 23. mai
Vi:iJK()\()(A() SIvJMARtJENtJE
S PRIKAZOM DOMAČE OBRTI
Poleti stojnic z raznovrstno ponudbo bo poskrbljeno za zanimive in okusne degustaeije.
Predstavitev vozil SKA.T - AVIOCKRAR iz Kamnika.
VEUKOMOČ/N/A r^I KOVrVA DEV.AVMI CA Z A1 OTROKE 5 prikazom posUkave velikonočnih pkanic v soboto,, 23.3., od 9. do 11. ure
Trgovina za mlade in najmlajše
NOVA POMLABNA KOLEKCIJA OBLAČIL IMOBVTVE
MOSTE 80h KOMENDA • 01/8341-757 ODPRTO: pon. - pet.: 9-19 sob.: 8-13
POSEBNA PONUDBA ZA SPOMLADANSKE SPREHODE SVEČANA OBLAČILA ZA KRST, M0DN0-ŠP0RTNA OBUTEV IMAC • ZA OBHAJILO, BIRMO, VALET0 ... • NOVI MODELI VOZIČKOV INGLESINA • OTROŠKI NAHRBTNIKI BREVI • KOLESA TRICIKLI« AVTO SEDEŽI MAXI-C0SI
V SVEŽIH POMLADNIH BARVAH TUDI V C IN D KOŠARICI ZA DOJENJE
JEANS KLOBUKI, JAKNE
Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike^ veliko pisanih pirhov in potic ter miru in sreče.
V APRILU BOMO SKUPAJ Z VAMI PRAZNOVALI JO. ROJSTNI DAN.
Čakajo vas presenečenja popusti, nagradi, torta in Se marsikaj.
OBIŠČITE NAS TUDI V APRILU, NE BO VAM ŽALI
Konfekcijo
AnJa
v Domžalah, v centru Breza
(I. nadstropje), Breznikova 15, tel.: 72 16 499, odprto od p.-19. ure, sobota od 9.-13. ure.
Pestra izbira posteljnega perila čudovitih vzorcev iz krep blaga, platna, satena in flanele, rjuhe, prešite odeje, blazine in pregrinjala.
POSTELJNINO VAM SEŠIJEMOTUDIPO VAŠIH MERAH IN ŽELJAH.
m tu za sm »m* mom v mjamv
TEHNIČNA TRGOVINA Jp^#9AflK9r' Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje trgovine Utok) tel.: 83-17-203
PRALNI STROJ GORENJE Super silence WA 1142S
pri plačilu z gotovino 84.638 SIT
MLINČEK ZA KAVO
Gorenje SMK 102
samo 3.956 SIT " • ■t
SESALEC HOOVER Ariane 1200
samo 19.366 SIT
AKCIJSKE CENE BARVNIH TV GORENJE, EVELUX
ze od 34.900 SIT 1 UGODNE CENE ŠTEDILNIKOV GORENJE model 2001 PONUDBA VELJA OD 14. 3. DO 30. 3. 2002
- BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH ■ BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV
IZDELOVANJE ^«,
BETONSKIH BLOKOV .f» Jf IN STREŠNIKOV \Ugj
AVBELJ MILAN, s.p.
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215
Zmagovalec serijsko
Peugeot 307 - Slovenski avto leta 2002.
Samozavest zmaguje. Kot evropski avto leta je moral prepričati 55 izkušenih novinarjev s področja avtomobilizma iz 21 držav. To mu je z lahkoto uspelo. V klub njegovih občudovalcev se je zdaj vpisala tudi Slovenija S svojo samozavestjo je očaral novinarje in bralce slovenskih dnevnikov in avtomobilističnih revij.
sOeuiO
SAMOZAVEST SERIJSKO.
PEUGEOT
RODEX d.o.o.
Rova, Rovska c.2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98