OBČINSKI NAGRAJENCI OF Tuda letos so občinske konference SZDL v občinah celjskega območja po­ delile najprizadevnejšim občanom, or­ ganizacijam in družbenopolitičnim de­ lavcem priznanja OF. Tudi na.še ured­ ništvo jim iskreno čestita k velikemu priznanju. Priznanja OF so podelili v Celju, La­ škem, Šmarju, Slovenskih Konjicah, Mozirju in Velenju. lAŠKO Občinsko glasilo »Naše delo«. Mla­ dinski aktiv ZM (Breze), Ind;astrijsko gasilsko društvo radeške p>apimioe, Franc Iglar (Breze), Drago Preskar (Laško) in Jure Krašovec (Marijagra- dec). SLOVENSKE KONJICE Karel Beškovnik (Skomarje), Prane Pavšer (2iče), Nančka Ravnjak (Zreče), Franjo Rejec (Vitanje) in Vinko Soder- žniik (Slovenske Konjice). VELENJE Bernard Skarlovnik (Družmirje), Stane Jelen (Topolšica), Franc Novin- šek (Cirkovce), Rudi Bajec (Šoštanj), Ignac Hanžič (Gorenje), Franc Anželak (Zavodnje), Jože Melanšek (Bele vode) in Jože Volk (Velenje). CELJE Krajevna organizacija SZDL Strmec, DPD Svoboda Celje, Štefan Arzenšek (štore), Franc Dimec (Ostrožno), Slava Paletič (Dolgo polje), Josip Jošt (Pod- grad), Miloš Leskošek (Teharje), Sla,- va Marinček (Oaberje—Hudinja), Bog­ dan Mimik (Medlog), Branko Prekor- šek (škofja vas), Jože Seničar (Loko- viina nad Dobrno), Franc Stojam (Alja­ žev hrib) in Darinka Vizjak (Otok). MOZIRJE Prostovoljno gasilsko društvo Reči­ ca ob Savinji, Pevsko društvo Prosvet- lega društva Bočna, Franjo Paijk (Na­ zarje), Franc Vuga (Luče ob Savinji), Jože Berce (Maribor). ŽALEC Marija Cehner (Žalec), Stane Janči- gaj (Tabor), Jože Jeram (Braslovče), Karel Herodež (Tmava), Avgust Dobri- ha (Prebold), Franc Povše (Andraž) in Gasilsko društvo Žalec. ŠMARJE PRI JELŠAH Krajevna organizacija SZDL Osre­ dek, Krajevna skupnost Kristan vrh, Dragica Stefanciosa (Stojno selo), Fra­ njo Koželj (Stranje), TVD Partizan Kozje in Krajevna skupnost Rogatec. KADROV K DELAJO Društvo kadrovskih delav­ cev v Celju je spet začelo z delom. Prav v teh dneh ka- droviki v delovnih organizaci­ jah izpolnjujejo mini anketo o pristopu k izvajanju resolu. cije o osnovah kadrovske po­ litike v Sloveniji. Rezultati ankete naj bi dali osnovo za razpravo v okviru društva kadrovskih delavcev. še zanimivejša pa je pobu­ da, da bi se kadrovilii celj­ skih delovnih organizacij se­ stajali enkrat mesečno in na vsebinsko dobro pripravljenih posvetih razpravljali o aktu­ alnih kadrovskih vprašanjih — o usposabljanju delavcev na delovnem mestu, o od­ pravljanju številnih po­ manjkljivosti v sedanjih aktih o sistemizaciji delovnih mest, o enotnosti programov uvaja­ nja pripravnikov v delovnih organizacijah, o dolžnostih kadrovskih služb pri spreje­ manju delavcev v delovno organizacijo, o planiranju kadrovskih potreb in o dru­ gem. Na ta način bo delo društva uspešnejše. Z izme­ njavo mnenj in s prikazom izkušenj na p>odročju kadrov­ ske politike v organizacijah združenega dela pa bodo ka- droviki tudi spodbujeni za kar najboljše delo. Posebno skrb bo moralo društvo kadrovskih delavcev nameniti problemu kvalifika­ cijske strukture zaposlenih v celjskem gospodarstvu. Po­ datki za leto 1969 govore, da je bilo med zaposlenimi le 1,4 odstotka delavcev z viso­ ko izobrazbo, 1,1 odstotka z višjo, 8,5 odstotka s srednjo strokovno izobrazbo, z nižjo strokovno izobrazbo pa 6,8 odstotka. Izredno majhen je bil delež visokokvaliiiciranih delavcev (5,2 • odstotka). V celotni strukturi zaposlenih je bilo 27,8 odstotka kvalifi­ ciranih delavcev, 49,2 odstot­ ka pa polkvalifici ranih in ne­ kvalificiranih delavcev. Ti podatki, ki se v zadnjih dveh letih niso mnogo spre­ menili, bodo tudi spodbujali k skrbnemu planiranju ka­ drov do leta 1975. Akcija za popis potreb po kadrih do le­ ta 1975 poteka namreč po vsej Sloveniji in bo zagotovo pokazala na možnosti premi­ kov ali zaostajanja v občinah in v celotni regiji. Društvo celjskih kadrov­ skih delavcev se je tudi odlo­ čilo, da bo letos nadaljevalo z enotnimi razpisi štipendij. Letošnji razpisi štipendij celjskih štipenditorjev bodo objavljeni 4., 5. in 6. maja v Novem tedniku. Delu in Večeru. Glede na to, da letos dru­ štvo kadrovskih delavcev štart.a z aktualnim delovnim programom, ki bi zanimal prav tako kadrovske delavce iz drugih občin, *ne bi bilo slabo, če bi se začele pripra­ ve na ustanovita medobčin­ skega društva kadrovskih de­ lavcev. Pobudo za to odloči­ tev pa bi moral sprejeti medobčinski svet ZK. Mladi govorijo KAM ZA PRAZNIK? Toni Antlej Albina Podgoršek Miran Stvarnik ^kršnikoli prazniki nam vedno bolj pomenijo dni, ko rešimo vsakodnevnih služ- in drugih skrbi ter si «cemo: »Tako zdaj bomo pj.y^^ivali«, TaJco je tudi s dne ^^•'^^"^ prazničnimi simSlii^^ ^®tos jgroža pe- ved K- vremenska napo- maj^jif^'^ boste šli za prvo- težili S, ^ ja na ljudskega slav- so bii^^^^''^"^' takšnega, kot se Pop ^^9-sih? O tem smo dimi 5^^^Jali s tremi mla- Ije. zl '^'^Jetju CETIS Če­ dni n-^^^^^^ni bodo imeli šest ANTLEJ, 21, kemi- graf: »To je pravzaprav tež­ ko vprašanje, kajti, čeprav je že sobota, še ne vem toč­ no, kam bom šel. Ker se uk­ varjam s karatejem, je mož­ no, da hom ,v Ljubljani tek­ moval. Prazniki mi pred­ stavljajo počitek po delu. Želel bi, da bi bilo lepo vie- me. Jasno, rad bi šel na kakšno veliko slavje, kjer bi bilo mnogo ljudi.« ALBINA PODGORŠEK, 20, likovni tehnik: »Za 1. maja se bom s starši od­ peljala na morje, v Medolin. Za štiri dni smo rezervirali prikohco. Upam, da bo pri­ jetno, seveda pa je odvisno od vremena. Teh šest pro­ stih dni mi pomeni oddih in spremembo. Tudi jaz bi se z veseljem udeležila kakšne velike manifestacije' oziroma množičnega proslavljanja na­ šega prazaiika.« MIRAN STVARNIK, 22. knjigovez: »Tudi jaz še ne vem točno, kam jo bom mahnil, zaradi vremena. Rad bi šel v hribe, kamor večkrat zahajam. Rad imam takšne praznične dni, ker pomenijo precejšnjo spre­ membo. Tudi meni bi bilo všeč, če bi bila v teh dneh kakšna vehka prireditev.« M. S. — D. M. Vinko Prelog pojasnjuje Spor okoli Prelogove ma­ gistrske naloge o razvojnem programu Kozjanskega še vedaio ni končan. Lani decembra je pri Za­ vodu za napredek gospodar­ stva izšla publikacija, od ka­ tere so mnogi pričakovali več, kot pa jim je ponudila. Med ljudmi pa je vedno več mnenj in sleherno mnenje kaže upoštevati. Svoje mne­ nje je imela tu^i občina Šmarje, ki se je čutila naj­ bolj prizadeto, mnenja pa so se kresala tudi med ostalimi občinami in končno je pove­ dal svoje tudi sam ustvarja­ lec, magister Vinko Prelog, diplorr4..rani ekonomist. Za­ radi vsega tega in pa zato, ker smo želeli zvedeti resni­ co in dejansko stanje jasno in brez ovinkov, smo pova­ bili v našo redakcijo Vinka Preloga in mu zastavili ne­ kaj vprašanj, ki naj vso sporno zadevo razčistijo. NOVI TEDNIK: V občini Šmarje pri Jelšah vam oči­ tajo, da ste se s svojo nalo­ go oddaljili pravi rešitvi pro­ blema — kozjanski nerazvito­ sti. Svoje mnenje so izrekli tudi na nedavni seji ZK. Ni jim prav, da naj bi bila, kot pravijo, pokrajina rezervat za delovno silo. Ne strinjajo se z razporeditvijo prioritet­ nih cest, razvrstitvijo možnih limetijskih kultur. Kaj meni­ te o tem? VINKO PRELOG: Na zad njem posvetu v Šmarju pri Jelšah smo te obtožbe ob­ ravnavali točko za točko. Rezultat: prišli smo skupaj do spoznanja, da je moja študija odnosr.-o program, edina možna rešitev za po­ krajino, ki nima večjih na­ ravnih bogastev. O vsebini naloge — občutek imam, da jo v občini premalo poznajo in da je marsikatera obtož­ ba neutemeljena. A o tem ne bi govoril. Ni res, da se ne zavzemam za obrate na Koz- jarskem. Sem za obrate, ki bodo čimbolj samostojno in bodo proizvajali finalne iz­ delke. Takšen obrat naj bi bil v Kozjem — steklarna ozi­ roma brusilnica, ki bi dajala končne izdelke. Razen tega naj bi bilo še nekaj podob­ nih. NOVI TEDNIK: Poseben problem so ceste. Spregovo­ rili ste tudi o tem. VINKO PRELOG: Načrt za urejevanje cest je izdelal ce­ stni sklad SRS, kot se mu je zdelo r.ajbolj primemo. Jas­ no je, da se bodo s tem strinjali vsi in najbrž je na­ paka tudi v tem, da si sle­ herni od prizadetih žeU, da bi cestišče šlo prav po nji­ hovem ozemlju. To pa prav gotovo ne bo mogoče, ker je cestni sklad rešitev predvi­ deval najnujnejše. Ce ne bi bilo vseh teh sporov in pa interesov posameznikov, ob­ čin in ozemelj, bi najbrž vsa stvar šla hitreje. NOVI TEDNIK: Očitno vam je bilo, da vaša naloga pravzaprav ne prinaša niče­ sar za Kozjansko. VINKO PRELOG: Vsi so vedeli, da je to samo izhodi­ šče in da pride na vrsto še šest do deset knjig, ki bodo elaborati za dokončno reši­ tev. Na osnovi teh elabora­ tov, ki bodo končani do je­ seni, ko bo natečaj republi­ ške komisije za nerazvita ob­ močja, bodo posamezne ob­ čine lahko zaktevale svoje. Vendar me čudi ta očitek, saj je bilo tudi občini Šmar­ je znano vse o nadaljnjem delu. NOVI TEDNIK: OmeniU ste spore. Kaj ste menili s tem? VINKO PRELOG: Vse osta­ le občine se s programom več ali manj strinjajo. Le v občini Šmarje menijo nekoli­ ko drugače. Razen tega pa celotno delo ovirajo, kot sem že omenil, popolnoma lokal­ ni interesi. Primer op. p. rav­ natelj neke osemletke na Koz­ janskem ne more dati svojih učencev v uk v steklarno Ro­ gaška Slatiim, če ne bo obrat te steklarne prav v kraju, kjer je njegova šola. Mislim, da bi morali delati taiko, da bi dobili vsaj nekaj m da bi to delo ix>spešili, ne pa. zavi­ rali. Tovariš Prelog, hvala lepa. Razgovor vodil Milenko Strašeflc TABOR­ NIŠKI 1. MAJ Za prvi maj in v poča­ stitev 30. obletnice ustajio- vitve slovenskih brigad bo­ do celjski tabomiki iave- dli doslej največjo akcijo. Odšili bodo po poteih šta­ jerskih in koroških parti­ zanov. Na pohodu bodo sodelovali tudi tabomiiki iz grupe bratsikih odredov TITO, ustanovljene na V. zveznem zletu tabornikov na Bledu 1970 ter še več drugih odredov iz bližnje in daljne okolice Celja skupaj s^ pripadniki JLA celjske gamizije. Taborni­ ki bodo na svojem poho­ du povabiU k sodelovanju, to je, k tabo^rnim ognjem, krajevne skupnosti kraijev, ki jih bodo obiskali, orga­ nizacije ZB, mladino in ostalo prebivalstvo. Akcija »Po poteh štajer­ skih in koroških partiza­ nov« je pomembna pred­ vsem zaradi oživljanja tra­ dicij, ki so vzklile iz bo­ ja naših i>artizanov, do­ moljubov, aktivistov in vsega zavednega prebival­ stva. Mladi bodo hkrati spoznali enega najlepšili delov naše domovine, nji­ hove navade, spoznali pa se bodo tudi med seboj in še bolj okrepi^li prija­ teljstvo. MST Žalec Odborniki skupščine obči­ ne Žalec so na zadnji seji obravnavali poročila o delu nekaterih občinskih pravo­ sodnih ustanov ter postaje milice. Še zlasti veliko pozor­ nost so posvetili problemom s področja prometa. Ugoto­ vili so da se v sorazmer­ no zelo kratkem odseku sko­ zi Žalec pripeti sorazmerno zelo veliko prometnih ne­ sreč, Po številu smr^jiih žr­ tev pa je v okviru Slovenije pred Žalcem samo še Mari­ bor. Tako stanje nujno ter­ ja določene ukrepe, sicer bo­ do posledice v prihodnjih le­ tih še večje. Odborniki so kritično ocenili tudi kazno­ valno politiko do posamez­ nih kršilcev in se pri tem zavzemali za to, da se kazni povečajo, kajti sedanji si­ stem je očividno neučinko­ vit. Pri obravnavi nekaterih problemov s področja zdrav­ stvenega varstva so odbomi- ki ugotoviU, da je zdravstve­ na služba v minulih letih do­ segla nekatere izredno p>o- membne rezultate. Kljub te­ mu pa obstoje tu tudi do­ ločeni problemi. V nekate­ rih krajih so sorazmerno slabi prostori, ki jih bo tre­ ba v kratkem ustrezno ure­ diti. Največji problem, ki najbolj hromi zdravstveno službo, pa je pomanjkanje zdravnikov. Le-te bi bilo mož­ no dobiti, vsaj nekaj, če bi bila na razpolago tudi sta­ novanja. Na seji so odborni­ ki opozorili tudi na nemo­ goče odnose med zdravstve­ nim osebjem v Žalcu, ki se v preveliki meri posvečajo medsebojnim razprtijam, premalo pa so pozomi do pacientov in njihovih težav. V prid nadaljnjemu razvoju zdravstva bi bilo, če bi se zdravniki v Žalcu v večji me­ ri posvetili bolnikom, name­ sto da se ukvarjajo s prob­ lemi medsebojnih odnosov in razprtij. Odborniki so sprejeli vr­ sto zaključkov, katerih ures­ ničitev bo zagotovila, da se bodo izboljšali pogoji za var­ nejši promet, prav tako pa so sprejeli tudi sklepe za ure­ ditev stvari na področju zdravstva. B. STRMONIK