DEMOKRACIJA Leto II. - Štev. 20 Gorica - Trst, 14. maja 1948 Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65.— Polt, 6ek. raO. At. 0*18127 Izhaja vsak petek ŽALOSTNO POGLAVJE Zadnjič smo na tem mestu s točnimi in neopo' rečnimi dokazi ugotovili, kako nas hočejo gotovi ne* strpni italijanski krogi pri: kazati in razvpiti kot slavo: komuniste in nas. očrniti pred demokratično javno* st jo. Ta nedostojna igra, ki se je v zadnjem času zelo rad poslužuje »Giornale di Trieste«, nas sili, da jo še enkrat primerno ožigosa; mo. Početje italijanskih šovi: nističnih hujskačev ni nič novega. Zlasti mojstrsko ga je obvladal pokojni »Picco: lo« slabega spomina in z njim priklical na Trst in vso Primorsko mnogo nesreč. S takim ravnanjem, ki je bilo v modi že dolgo pred prvo svetovno vojno, se je hotelo onemogočiti, da bi se mi politično in kulturno raz.-vijali in gospodarsko ojačili. Ob prelomu stoletja, ko se je z zgradbo bohinjske že* leznice pričel nagel gospo* darski podvig Trsta, Gorice in vse Primorske, so nas pri avstrijskih nemških nacio* nalistih, zlasti pri tako zva-nih »vsenemcih«, ki so ho* teli zgraditi sloviti »most do A dri je«, blatili kot pansla: viste. Ker nam niso hoteli priznati naših jezikovnih pravic m niso hoteli, da bi prišlo na temelju poštenega sporazuma do plodnega in mirnega sožitja, so ščuvali na nas nemške skrajneže, ki so pa imeli na žalost v dr« žavi veliko besedo. S temi »prijatelji« so potem skuša* li preprečiti naš narodni prerod. Česa so bili vsega sposobni, zgovorno pove zgodba, ki se je pripetila v istrskem deželnem zboru. Zahtevo po slovenskih in hrvatskih ljudskih šolah, je neki italijanski poslanec po* bijal s sledečo gorostasno: st jo: »Kdo bo pa pasel naše purane, če bodo slovenski otroci hodili v šole?« S takim nesmiselnim po* stopanjem so krili svojo zgrešeno nacionalno politi* ko. Raje so podpirali nem* ško nadutost in ekspanzijo ter s tem svojemu lastnemu razvoju neizmerno škodo* vali, kot da bi nam priznali pravice, ki so nam šle po božjih in naravnih zakonih. Tako se je ustvarilo ner vzdržno stanje, da smo v Trstu in v Gorici morali skrbeti za slovenske Ijud* ske šole z zasebnimi zbirka: mi. »Ciril : Metodova druž: ba« in »Šolski dom«, dve za* sebni slovenski šolski usta: novi, sta morali v obeh me* stih kriti stroške za pouk več tisoč š o l o o bve z n ih otrok. Slovenci in Italijani smo živeli v sporih, smo se kres gali in prepirali, si nagajali in škodovali na vseh poljih javnega življenja, seveda tudi na gospodarskem. Nemci so si pa meli roke, se krepili in širili ter do pr: ve svetovne vojne že skoro dogradili svoj most od Beb ta do Adrije. S svojo nesreč* no politiko so takrat poma* gali importiranemu nem* štvu, kot pomagajo danes importiranemu komunizmu in skušajo preprečiti, da bi prišlo med avtohtonimi dot mačini do pomiritve in plodu EINAUDI PREDSEDNIK IT9LU3NSKE REPUBLIKE Kakor kratko poročamo v političnem razpredelniku, je bil 11. t. m. senator in mi* nister Al. Einaudi izvoljen za predsednika ital. repub* like. Po predpisih ustave voli* jo predsednika države člani poslanske zbornice in sena* ta na skupni seji. Ta seja je bila določena za ponedeljek 10. t. m. Članov obeh zbor* nic je 900, za izvolitev je po* trebna dvetretjinska večina, t. j. 6oo. Ako se pri treh gla* sovanjih ne doseže te veči« ne, potem se vrši še četrto glasovanje, pri katerem za* dostuje za izvolitev navad* na večina. Ker se stranke niso mogle sporazumeti za skupnega kandidata, sta bili v pone* deljek dopoldne in zvečer dve skupni seji parlamenta in v torek predpoldne še tretja, toda pri nobenem glasovanju ni noben kandi* dat dobil zahtevanih 600 glasov. Zato se je v torek zvečer vršila četrta skupna seja. Pri tem glasovanju je bilo 871 volivcev in je dobil Einaudi 518 glasov ter je bil proglašen za izvoljenega. Njegov protikandidat Or* lando, ki so ga kandidirali skrajni levičarji in skrajni desničarji, tedaj komunisti in monarhisti, je dobil 320 glasov. Prejšnji predsednik republike De Nicola je iz zdravstvenih vzrokov novo izvolitev odklonil. Zunanji minister Sforza, ki je bil kandidat republikancev, je drugi dan svojo kandidatu* ro umaknil, ker se je izjavil proti njegovi izvolitvi Sara* gat in so se tudi komunisti ostro izrekli proti njemu. Skupne seje obeh zbornic so bile v dvorani poslanske zbornice na Montecitoriju in jih je ob navzočnosti se* natnega predsednika Bono* mija vodil predsednik ljud* ske zbornice Gronchi. Ta je tudi proglasil Einaudijevo izvolitev. V spremstvu pred* sednika Bonomija in pod« predsednikov zbornice in senata se je potem Gronchi odpeljal' k Einaudiju na dom in mu je tam uradno sporočil, da je izvoljen za predsednika republike. Einaudi je ganjen odgo* voril : »Glas parlamenta, glas naroda; glas naroda — glas božji. Naj se izvrši vo* Ija božja in naj mi Bog o* prosti, da izvolitev-s pono* som sprejmem.« Novi predsednik italijan* ske republike je po rodu Pijemontež in šteje 74 let. Po poklicu je profesor eko* nomskih ved in liživa kot znanstvenik svetoven slo* ves. Zlasti uživa velik u* gled kot strokovnjak v va* lutnih vprašanjih. Zato ga je De Gasperi vzel v vlado, da bi uredil državno gospo* darstvo in rešil obupne va« lutne težave. Z odločnostjo, ki je včasih mejila že na brezobzirnost, se mu je po* srečilo spraviti italijanske finance v zadovoljiv polo* žaj, da se ni treba več bati gospodarskega poloma. Einaudi pripada italijan* .ski liberalni stranki, je po svojem političnem gledanju mož stare liberalne šole ni pa kak napet svobodomislec. Že njegove besede, s kateri* mi je sprejel izvolitev za predsednika, ga kažejo kot! vernega moža, ki zaupa v božjo pomoč. V sredo 12. t. m. je bil no* I vi predsednik slovesno usto* ličen na najvišjo čast, ki jo more italijanski narod ko* mu izročiti ter je tudi sveča* no prisegel, da bo zvest re* publiki in bo spoštoval u* stavo. Ustoličenje se je izvršilo z velikim sijajem in je po* teklo v izrednem navduše* nju in ubranosti brez naj* manjše motnje. Z Einaudijem je stopil na čelo države resen, preizku* šen mož z velikim znanjem, ki jo bo modro krmaril. Za združeno Evropo Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje — kot predstavnica vseh demokratičnih (nekomunističnih) Slo vencev, Hrvatov in Srbov na Svobodnem tržaškem ozemlju in na evropskem jugu sploh, pozdravlja z globokim in odkritos srčnim navdušenjem neumorno delo Odbora za ustanovitev evropskih združenih držav in njegovih požrtvovalnih zastops nikov. Prepričani smo, da morejo edino le e\’ropske združene države zasigurati trajen svetovni mir in boljšo bodočnost člos veškega rodu na načelih svobode in demokracije. Zato želimo Vašemu kongresu v imenu demokratičnih (ne: komunističnih) Slovencev, Hrvatov in Srbov v in izyen mej Svobodnega tržaške ga ozemlja popoln uspeh in hitro uresničen nje rtjegovih teženj, ki so tudi naše težnje in težnje vseh Evropejcev, ki so dobre volje, vedno pripravljeni, da tudi mi doprinesemo po svojih skromnih močeh k njih uresničenju, v nadi, da bo tudi STO kot samostojna državna tvorba, ustvari jena v splošno korist Evrope in miru, našla mesto v evropski federaciji. Sprejmite, gospod predsednik, in sporočite kongresu izraz nas šega spoštovanja in odobravanja. SLOV. DEMOKRATSKA ZVEZA za Svobodno tržaško ozemlje TRST Alt j e Trst obsojen? no-nimajo nobene alternati* ve. Slovensko demokratično gibanje je ohromljeno za* radi komunističnega teror* ja, zaradi obsodbe, ker An* glo ■* Amerikanci podpirajo Italijane in zaradi bojazni o bodočnosti. »5) Slovenska protiko* munistična Demokratična zveza izdaja časopis z ime* nom »Demokracija«, tiska* na v Gorici, Italija. Njen prvi urednik dr. Andrej Ur* šič, je bil ugrabljen od OZ NE, poslan v Jugoslavijo, kjer je bil obešen. Časopis je še vedno eden izmed naj* boljših jugoslovanskih ča* sopisov — tiskanih v svo* bodi. » Trst bi moral biti. na e* den ali drugi način baza za demokratično ofenzivo Za* pada proti komunističnemu Vzhodu. Trst bi njoral po* stati demokratični center, iz katerega bi svobodni Za* pad redno ustavil komuni* stične reakcionarje izza že* lezne zavese. To bi opogu* milo zasužnjene narode v Jugoslaviji. »To se mora zgoditi sa* mo, ako se Britanci, Ameri* kanci, Italijani in Francozi zavedajo, da morajo sode« lovati z demokratičnimi Slo* venci, oz. dem. Slovani. » Upajmo, da demokratič« na Italija ne bo ponovila na* pak, katere je fašistična Ita* lija in komunistična »Tito* slavia« zagrešila nad Tr* stom. Izmučeno mesto mo* ra postati most med zapad* nim in vzhodnim svetom, — takrat ko bo komunizem dokončno uničen. « nega dela, ki bi bilo v prid vsej deželi. S sle^o zagrizenostjo so takrat kot danes ovirali na* predek in gospodarski raz* mah dežele in ji ne puste priti do potrebnega pokoja. Pod gornjim, naslovom prinaša 14. štev. revije »The Ne ir Leader« obširno raz* pravo o položaju in usodi Trsta. Članek je napisal Bogdan Radiča, bivši šef Titove zunanje časnikarske' službe. Od prekinitve s Ti« tovim despotskim režimom je napisal že mnogo član* kov, katere so objavile vo* dilne ameriške revije in ča* sopisi. Iz članka povzemamo naslednje zaključke, kakor jih izvaja avtor: Političen položaj v Trstu, kakor v ostali Primorski je precej \zapleten in zmešan: Italijani so v veliki večini proti*slovanski. Danes se oni hudujejo proti Slova* nom deloma zato, ker so ju* goslovanski komunisti bili imperialisti naj slabše vrste. Prejšnja trditev, da morajo samo komunisti premostiti nasprotja med dvema nart)* doma, se je -izjalovila. To* da najslabši rezultat komu* nistične politike v Trstu in Primorski je t«. da Italijani smatrajo vse Jugoslovane, Slovence, Hrvate in Srbe za komuniste in pan«slavistič* ne imperialiste, — kar seve* da ni resnica. To mnenje se je prijelo tudi mnogih ameriških in angleških politi* kov, ki mečejo vse Jugoslo* vane v isti koš s Titom in sovjetskim imperializmom. Mnogi begunci iz Jugosla* vije se smatrajo za Titove agente, ki se hočejo vriniti v Trst. Morda je med njimi nekaj špijonov. toda politi* ka Zahoda bi morala prido* biti jugoslovanske begunce kot zaveznike v borbi proti totalitarizmu. Članek zaključuje pisec z naslednjimi petimi točkami, ki nakazujejo bodočo reši* te v tržaškega problema: »1) Trst ni niti italijan* sko — niti jugoslovansko mesto. Pripada k svojemu podonavskemu zaledju. Po* stati mora mesto vseh na* rodov, katerih ekonomski interesi težijo k Trstu. »2) Anglo * Američani odkrito protežirajo Italija* ne ter gledajo na nas Slo* vence, Hrvate in Srbe skozi italijanska očala. »3) Italijani smatrajo Slovence, Hrvate in Srbe za komuniste, čeprav se naro* di v Jugoslaviji borijo proti komunizmu (Jugoslovani se boje, da bodo vsi soodgo* vorni za Titove zločine). »4) Slovenci iz Sloven* skega Primorja so v večini preprosti ljudje, kmetje, nižji uradniki, kateri so na eni ali drugi način povezani z italijanskim srednjim slo* jem. Samo nekaj Slovencev je imelo važne in donosne položaje. Njihova življenj* ska raven je zelo nizka. Ko* munisti so izrabili njihove socialne pogoje in z lažni* vimi narodnimi gesli so sku* šali navdušiti Slovence. Poz* ne j e so Slovenci bili razoča* rani nad komunizmom. Ker pa se ne morejo priključiti Italijanom in ker se Anglo* Amerikanci obotavljajo sprejeti slovenske protiko* munistične organizacije na svojo stran, Slovenci ponov* ■ MAJA : Bivši angleški zunas nji minister Eden je obžaloval v svojem nedavnem govoru, da je tri leta po koncu vojne sp«t toliko govora o možnosti novega konflikt ta. Mednarodni položaj je po nje? govem mnenju zelo nevaren, če* prav ne brezupen. _ Amerika preučuje vprašanje dobave vojas škega materiala državam zahodne vrope. — Pri bližnjih češkoslovaških volitvah bodo predložili eno samo kandidatno listo. — Predsednik francoske republikans ske ljudske stranke Schuman je izjavil, da bi njegova stranka ras devolje sodelovala z De Gaullom. ako bi general podpiral sedanjo koalicijsko vlado. — Konferenca o a\'strijski mirovni pogodbi je, kot vse kaže, propadla zaradi nesporazumov med sovjeti in Anglo» američani, ki so gladko zavrnili vse Titove zahteve glede Koroške. Ameriški senat je 3 veliko večino odobril nakazila za povečanje letalstva od S5 na 70 bojnih sku--pin. — Britansko zunanje minit strstvo je objavilo besedilo dveh not Titovi Jugoslaviji. Note zas vračajo Titove obtožbe glede u-. prave tržaškega ozemlja. 7. MAJA : Iz jugoslovanske v las Pismo Slobodana Jovanoviča vseameri-šlti konferenci Ob priliki zasedanja vse ameriške konference v Bo: goti (Kolumbija) je preds. Jugoslovanskega narodne: ga odbora v Londonu g. Slobodan Jovanovič našlo> vil 2. aprila 1.1. omenjeni konferenci pismo sledeče vsebine: G. predsednik! Jugosla* vi j a, ki se je 27. 111. 1941. postavila na stran demokrat tičnih sil in v kateri se je pojavil prvi oboroženi upor | na zasedenem ozemlju, Je danes poleg ogromnih žrte\ doprinešenih zavezniški stvari pod komunističnim totalitarnim režimom, ki ji je bil vsiljen in se vzdržuje na oblasti s strahovanjem proti volji velike večine Sr: bov, Hrvatov in Slovencev. V imenu jugoslovanskega naroda naslavlja Jugoslo: vanski narodni odbor sle: deči poziv ameriškim drža: vam, ki so ostale zveste na: čelom resnice in pravično* sti in jih prosi, da povzdU gnejo na konferenci svoj glas v korist Jugoslavije in vseh onih držav pod jat mom rdečega fašizma zahtevo, da dobijo tudi države osrednje in vzhod* ne Evrope pravico do polnega uživanja osnovnih svoboščin. Blagovolite spre jeti, g. predsednik, zagoto vilo mojega odličnega spo štovanja Slobodan Jovanovič Od srede do srede. de so odstranili dva stara komu* nista Žujevica in Hebranga in ju nadomestili z dvema drugima partijcema. — Američani bodo dobavili 7 určiji 16 tisoč ton vojas ških potrebščin takoj in ne kot predvideno šele v juliju. — Sovs jetski polkovnik Tasojev se je pojavil v Angliji kot politični be-. gunec in bo baje podal senzacios nalne izjave o razmerah v Sovjes ti ji. Kot znano je Tasojev pred nekaj dnevi izginil in so tedaj sovjeti obtožili Američane, češr da so ga ugrebili. — Komunistična policija na Slovaškem je aretirala večje število oseb, ki jih obtožuje, da so pomagali pri begu predsed--niku slovaške ga narodnega sveta Jožefu Letrihu. — Na frankfurts skem letališču sta pristali spet dve letali s češkoslovaškimi begunci, ki so prisilili pilote, da so jih ods peljali v inozemstvo. — Ameris ška metodistična cerkev je skleni-, la, da bo izvežbala nad 200 misijonar jev, ki jih bo potem poslala po svetu, da odprejo cči ljudem, ki so postali žrtev komunistične propagande. — Ameriški državnik Dulles je v svojem govoru raz-, krinkal metode internacionalne komunistične pete kolone, ki hoče na vsak način izvesti svoje načrte za svetovno boljševizacijo. Pouda* ril je, da moramo strogo ločiti med miroljubnim ruskim narodom in komunističnimi internacionalci. Dulles je tudi pripomnil, da ame* riško zunanje ministrstvo ne nas sprotuje njegovemu predlogu za ustanovitev protiskominforme. — Churchill je otvoril v Haagu kongres za združeno Evropo. — Ves lika Britanija je povečala svoje izdatke za državno obrambo, ki bodo letos znašali 23°/o odstotkov proračuna. 8. MAJA : Bivši češkoslovaški ministrski podpredsednik Kočvara se je zatekel na ameriško področje v Nemčiji. — Češkoslovaški tenis ški športniki, ki se nočejo vrniti v zasužnjeno domovino, so novis narjem pripovedovali svoje dos godke s potovanja . po Sovjetski zv.ezi. Pravijo, da so jim tam pred vsako tekmo odredili, kdo mora zmagati in kako dolgo mora igra trajati. Ponoči pa so policisti spali pred vrati njihovih spalnic na tleh, ker so se bali, da ne bi prišli v stik z ruskim prebivalstvom. — Komunistična policija poroča iz Bukarešte o novih aretacijah polis tičnih nasprotnikov. — Na Polje skem so izdali ukaz za aretacijo vsakega Poljaka, ki bi čital urad* Od srede __________________do srede______ ne vesti ameriške informacijske agencije USIS. — Belgijski in danski obrambni minister se bosta sestala in razpravljala o vojaškem sodelovanju. — Velika Britanija, Francija in Združene države so predložile, noj bi komisija Zdru* Ženih narodov za mednarodno kontrolo nad atomsko silo prene: hala s svojim delom, ker je po krivdi Sovjetske zveze njeno delo prišlo na mrtvo točko. — Po dva: najsturnem sestanku so se zavez* niški podpoveljniki v Berlinu raz: šli, ne da bi kaj opravili, ker je sovjetsKi zastopnik namenoma zavlačeval debato. - - V južni Kos reji so nastali veliki nemiri, v ka: terih so ubili že enajstega urad* ruka volivne komisije. Za nemire so po vseh poročilih odgovorni ko: munisti’. —■ Ameriški minister za vojsko Royal je izjavil, da ne bo takojšnje vojne, če bodo imele Združene države močno vojsko, mornarico in letalstvo. I' nasproti nem primeru pa obstoja možnost tretjega spopada. l>. MAJA : Ameriški republik kanski kandidat za predsednika Združenih držav Stassen je iz ja: vil tisku, da je najboljši način za preprečenje tretje svetovne vojne odločen nastop proti komunistič: nemu pronicanju povsod po svetu. — Iz Grčije poročajo, da so našli trupla 40 otrok in 20 odraslih oseb, ki so jih podavili komunisti, da bi jih ne izdali. — Po komunistič: nem državnem udaru na Češkoslo: vaškem je pobegnilo nad 12 tisoč oseb, med njimi 35 češkoslovaških poslancev. Čehoslovaki se v inozemstvu hitro in pridno organizi: rajo in so že ustanovili tajno od: porniško gibanje »kongresa svo: bode«. — S-sovjetskega zasedbe: nega področja v Nemčiji poročajo o oboroženem spopadu med dezer* terji sovjetske vojske ter sovjet: skimi četami. — Američani imajo namen izvežbati turško vojsko tako, da bo postala ena izmed naj: boljših armad v Evropi. — Neu’: vorški nadškof kardinal Spellman je obsodil režime, ki preganjajo Kristusove vernike, ker se kristjani protivijo sodelovati pri politi: ki držav in ljudi, ki so nasprotniki krščanstva. 10. MAJA : Na kongresu za Združeno Evropo v Haagu je imel Winston Churchill velik govor, v katerem je ostro obsodil fašistične, in komunistične diktature ter izrazit trdno zaupanje v zmago de-, niokracije nad vsemi totalitari: zrni. — Na ameriško zasedbeno področje je spet priletelo češko: slovaško letalo z begunci. To pot so pobegnili nekateri vojaki. — Arabska zveza bo priporočila vsem članicam zveze arabskih dr: žav, naj prekinejo diplomatske stike z onimi vladami, ki bi priznale morebitno židovsko dr: žavo v Palestini. — Zunanji mu nister Marshall in senator Van: denberg bosta v kratkem zahteva» la od ameriškega kongresa, naj odobri načrt za izdatno vojaško pomoč zahodni Evropi. — Posebni ameriški poslanik v Evropi za Marshallov načrt Harriman je iz* javil, da bo načrt ameriške po mo: či Evropi prišel v veljavo že v ka: kih dveh mesecih. — Ameriško poljedelsko ministrstvo je uradno obtožilo Sovjetsko zvezo, da upo» rablja živila kot sredstvo za poli: tično uveljavljanje doma in dru: god v svetu. — Ameriška vlada je poslala sovjetom ostro noto, v kateri jih opozarja, da so oni od: govorni za težave in nesporazume v svetu. — Ameriški in francoski vojaški poveljnik sla se sestala v Berlinu na zaupen razgovor in na: to odpotovala v London na kon: ferenco o Nemčiji. — Na Mad: iarskem so ustrelili 16 delavcev, ker so baje izvajali sabotažne akcije v madžarski industriji. —■ Predsednik Truman je zahteval od kongresa odobritev 818 milijonov dolarjev za ■pomoč Grči ji, T určiji,' Kitajski in Trstu. Za Trst je predvidenih od te svote 20 milijo* nov dolarjev ali približno 12 mi: lijard lir. POLITIČNI * Razčiščevanja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Moskovski radio je 10. t. m. poročal, da je ameriški poslanik pri sovjetski vladi general Bedeli Smith izročil odločno diplomatsko noto sovjetskemu zunanjemu mi* nistru Molotovu. Kolikor je mogoče posneti iz poročila moskovskega radia vsebuje ameriška nota naslednje točke: Vlada Združenih držav ugotavlja, da Sovjetska zve* za načrtno ovira vsa prizk* devanja Združenih držav, ki hočejo nuditi Evropi po* 'trebno pomoč, da se čim; prej postavi na lastne noge. Ker je zadržanje Sovjetske zveze in njenih satelitov do ameriške politike v Evropi tako sovražno, je jasno, da sovjeti ameriške namene popolnoma napačno ' razu* mejo. Razen tega se zdi, da sovjeti tudi nimajo jasnih pojmov o bodočem razvoju ameriške zunanje politike! Zaradi tega je potrebno toč* neje pojasniti ameriško sta* lišče in nekatera dejstva: 1) Sovjtti in njihovi sate* liti se vdajajo varljivemu 11. MAJA: Francija je prejela v zadnjem poldrugem letu od A: merike toliko žita, da je zadosto: vato za tretjino krušnih obrokov. — Združene države so poslale Sovjetski zvezi ostro diplomatsko noto, v kateri Sovjete opozarjajo, da se ameriška politika ne bo iz--premenila in da je Amerika odlo: čena energično nastopiti proti sov: ražnemu zadržanju Sovjetske zve: ze. Nota pa obenem poudarja, da so vrata za izmenjavo misli s Sov: jetsko zvezo še vedno odprta. Molotov je na noto odgovoril z običajnimi komunističnimi fraza: mi in obtožbami, ponujeno roko pa je na videz sprejel in bi se rad pogajal. V Angliji in Ameriki g le: dajo na to čudno sovjetsko sprav: Ijivost z nezaupanjem in se vpra: šujejo, kaj se za tem skriva. — I' Ameriki so postavili vse železnice pod vojaško nadzorstvo, da tako preprečijo grozečo železničarsko stavko, ki bi med drugim imela za posledico, da bi se Marshallov načrt zakasnil. — Ameriški parla--mentarni odbor za pobijanje pro: tidržavnega delovanja je izdal spomenico, ki predvideva zakon: ske mere proti prevratnemu delo: vanju komunistov. Italijanski parlament je izvolil za novega predsednika italijanske republike senatorja Einaudija. 12. MAJA : Židje se pripravlja: jo na odločilno ofenzivo z name: nom, da bi si pridobili nadzorstvo nad vsem Jeruzalemom, čim An: gleži odidejo iz, Palestine. -— Sku: pina komunističnih gveril/cev je v severni Grčiji ujela skupino va: ščanov, ki so branili svojo vas. Komunisti so vaškega duhovnika prib’ili na križ, osem drugih oseb pa z žeblji na drevesa. Podobne stvari so se med »osvobodilno borbo«: dogajale tudi v Sloveniji, vendar tedaj svet ni hotel verjeti takim poročilom. Sedaj pa gornjo vest prinaša ves svetovni tisk. — Novi italijanski predsednik Einau: di je sprejel ministrskega predsed: nika De Gasperija, ki mu je pred: ložil ostavko vlade. V prihodnjih dneh bo De Gasperi izvršil neka: tere spremembe v vladi. — V Pra: gi so obsodili zaradi vohunstva v korist »neke tuje sile« enega ob: toženca na smrt, enajst pa na dol: goletno ječo. — Brazilska vlada je sporočila, da je pripravljena sprejeti neomejeno število begun: cev. — Ameriški predstavniki so izjavili, da je Moskva z enostran: sko objavo zaupne ameriške note ustvarila težak diplomatski polo: žaj. — Novo zarotniško organizai cijo, ki je sestojala iz mladinske protikomunistične zveze in voja: ške osvobodilne organizacije, so odkrili na Češkoslovaškem. Dva: najst oseb so aretirali, ostali pa so baje pobegnili. OBZORNIK upanju, da se bo ameriška zunanja politika utegnila spremeniti, ko bo izvoljen novi ameriški predsednik. Taka upanja so popolnoma neutemeljena. 2) Sovjeti in njihovi sate* liti se nadejajo, da bo v A* meriki izbruhnila katastro* falna gospodarska kriza, ki bo prisilila ameriško zuna* njo politiko na drugo pot. Taka upanja so brez pod« lage. Ni nobenih znakov, da bi kmalu utegnila izbruhniti gospodarska kriza v Arne* riki. Pa tudi če bi izbruhni* la, to ne bo prav nič vpliva* lo na potencial ameriške in* dustrije in ne bo imelo prav nobenih posledic glede ame* riške zunanje politike. Zaradi takih in podobnih utvar, ki si jih delajo, sovjeti in vse komunistične partije po svetu, ki stoje pod di* rektnim nadzorstvom Kremlja, je nastal v svetu resen in nevaren položaj, ki ga komunistično rovarjenje še zaostruje. Ameriški narod in ameri* ška vlada globoko obžaluje* ta, da je prišlo do takega položaja, vendar pa še ved* no upata, da se bo dalo naj* ti način, kako izgladiti veli* ka nasprotstva med Zdru* ženimi državami in Sovjet* sko zvezo. Treba je pribiti, da je napetost v svetu na* stala zaradi sovjetskega za* držanja in ne narobe. Žara* di sovjetske sovražne poli* tike, so bile Zružene države prisiljene nuditi podporo nekaterim evropskim drža* vam, ki so jih ogrožale ko* munistične manjšine. Sov* jetsko sovražno zadržanje je tudi vzrok, da so se Zdru* žene države pridružile skup* nim ukrepom zahodnoev* ropskih držav. Kljub vsemu temu Združene države še niso zaloputnile vrat do mo* rebitrtega sporazuma in bo* do pozdravile morebitno sovjetsko sodelovanje v ci* lju ureditve in pomiritve svetovnega položaja. Kot poroča radio Moskva je na to ameriško noto Mo* lotov že osebno odgovoril ameriškemu poslaniku. Mo* lotov je tudi topot na ame* riške obtožbe odgovoril s protiobtožbami in skušal zavrniti in zanikati dejstvo, da se Sovjetska zveza vme* šava v notranje zadeve vzhodnoevropskih držav. Koncem koncev pa se je le izrazil pripravljenega, da začne z razgovori o tem, ka* ko bi se dalo izboljšati se* danje napeto stanje, ki vlada med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Bevin k položaju Dne 12. t. m. je razprav* ljal britanski zunanji mini* ster Bevin v spodnji zbor* nici o zunanji politiki. Na vprašanje glede izmenjave pogledov med Sovjetsko zvezo in Združenimi drža* vami je Bevin odgovoril, da je o zadevi izvedel šele po moskovskem radiu. Vendar mu je ameriška vlada dala vsa pojasnila, ki jih za en* krat ne more objaviti. Na* daljeval je: »Morda bodo razgovori med Ameriko in sovjeti rodili sadove, toda to le tedaj, če bodo partner* ji odkrito položili karte na mizo. Vendarle bo še pre* teklo precej časa in priprav, da bo stvar lahko uspela. Povsod v svetu se izraža že* Ija narodov za obvarovanje miru; edino komunisti so še proti miru. Zahodne ev* ropske sile in tudi dugi deli sveta niso pripravljeni žr* tvovati svojih načel in svo* jih duhovnih izročil za dru* go ideologijo, s katero se ne strinjajo.« Bevin je še ome* nil sovjetski nediplomatski postopek in je dejal, »da je vsako delo akreditiranih di* plomatov nemogoče, če se ta ne more pomeniti z zuna* njim ministrom tuje drža* ve, ne da bi prišli njuni raz* govori v javnost. Zveza med Belgijo in Nizozemsko Predstavniki Belgije in Nizozemske so izjavili, da se vojaški pogodbi med Belgijo in Nizozemsko lah* ko pridruži tako Luksem* burg kot kakršna koli dru* ga država. Nizozemski voj* ni minister je izjavil, da so vse podrobnosti te vojaške pogodbe znane vladam pe* tih zahodnih držav, ki so mnenja, da je ta pogodba-važen prispevek k bodoče* mu vojaškemu sodelovanju. Pogodba —. je-izjavil nizo* zemski vojni minister — ni naperjena proti nobeni dr* žavi in bo imela velik vpliv za vzdrževanje miru. Bel* gijski vojni minister pa je izjavil, da je sporazum po* polnoma vojaškega in teh* ničnega značaja in nima no* benega političnega pomena. Združene države se oborožujejo Odbor za oborožene sile ameriške poslanske zborni* ce je objavil poročilo, v ka* tereni zagovarja povečanje oboroženih sil Združenih držav na 2 milijona mož z naborom mladeničev od 19. do 25. leta. Odbor poudarja v poročilu, da je tak ukrep potreben za »odvrnitev sov* jetske vlade od katere koli prenagle odločitve«. Poročilo odbora omenja, da izvira zakon o naboru iz priporočila predsednika Trumana kongresu ter na* daljuje: »Odbor je mnenja, da je ta ukrep točen odraz resnega poslabšanja medna* rodnega položaja v zadnjih mesecih. Potreben je nujni odgovor ameriške vlade na določene napadalne ih ne* varne akcije s strani Sov* jetske zveze. V nadaljevanju pravi po* ročilo, da kažejo komuni* stični udar na Češkoslova* škem in poteze proti Finski, Skandinaviji ter ameriškim zasedbenim silam v Berlinu in na Dunaju naraščanje sovjetskega upiranja napo* rom Združenih držav in 16. evropskih vlad za obno* vo Evrope. Odbor je prepričan, da povečujejo te akcije mož* nost, da bi Sovjetska zveza bila lahko zdaj pripravljena tvegati dokončne odločitve v domnevi, da bodočnost ne more nrinesti drugega ka* kor le poslabšanje sovjet* skega položaja. Priznati je treba, da ni zmotno mišlje* nje, po katerem naj bi čas delal proti Sovjetski zvezi. Ravno zato, da bi odvrni* le sovjetsko vlado od ka* kršne koli prenagljene od* ločitve, je za vlado Združe* nih držav potrebno, da u* spčšno pripravi zadostno število svojih oboroženih sil.« Združeni Evropa Dne 10. t. m. se je zaklju* čil kongres za evropsko fe* deracijo, ko so delegati sprejeli enoglasno sporazum o gospodarskem sodelova* nju med bodočimi članica* mi evropske federacije. Do sporazuma je prišlo po po* sredovanju Churchilla, ki je osebno posegel v debato. Sporazumeli so se,, da od* pravijo države članice vse carinske ovire med posa* meznimi zveznimi deželami in da stabilizirajo vse ev* ropske valute. Sporazumeli so se tudi o tem, kaj je tre* ba ukreniti, da se poveča poljedeljski donos v evrop* skih deželah. Kongres se je uspešno bavil tudi s sindi* kalnimi vprašanji in izdelal načrt za zvišanje življenj* ske ravni delavcev. Zboro* vanje je zaključil Churchill v francoskem jeziku. Hdo je- zmagal v drugi svetovni vojni? Če človek čita sovjetsko časopisje ali posluša sovjet* ski radio, se mu zdi, da je Sovjetska zveza sama sam* cata brez vsake pomoči pre* magala Hitlerja. Po sovjet* skih poročilih je Sovjetska zveza nosila vso težo vojne in samo ona je rešila svet od hitlerjanskega barbar* stva. Seveda se sovjetski' tisk in radio niti z besedico ne spomnita dejstva, kako so stvari stale preden je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Pred tem napadom je Sovjetska zveza dve leti zvesto stala ob strani Hit* lerja, mu na vse načine po* magala in ne samo to: ko* munističnirn partijam po vseh državah, ki so bile v vojni z Nemčijo, je zapo* vedala, naj sabotirajo voj* ne napore zaveznikov v nji* hovem smrtnem boju proti nacističnemu vojnemu stro* ju. Moskva se dela, kot da je vse to pozabila. Moskva danes pridiga sovjetskimi narodom, da je Sovjetska zveza nosila vojno breme tri leta sama in ne omenja nobene zavezniške pomoči. Moskva ne poroča nič o tem, da je zavezniško letal* stvo dan na dan zasipalo nacistično Nemčijo z bom* bami, nič ne poroča o tem, da je tisoče zavezniških la* dij bilo dan na dan, noč za nočjo na odprtem morju in da so te ladje izvajale učin* kovito blokado Hitlerjeve Nemčije, kakor tudi preva* žale neobhoden material za sovjetsko armado. Moskva se ne spominja, kako je bil poražen Rommel v Afriki pri El Alameinu, dela se, kot da zavezniki sploh ne bi vodili vojne. Jasno je, da Kremelj sam ne verjame te* ga, kar pripoveduje svoje* mu narodu, ko omenja sa* mo sovjetske napore in zmage, gladko pa zatajuje zavezniški doprinos v dru* Si svetovni vojni. Jasno je , da sistem, ki vlada v Sovjetski zvezi, si* stem popolnega državnega monopola nad tiskom in nad radijem nima drugega namena razen tega, da obli* kuje javno mnenje popol* noma po željah brezobzir* ne manjšine, ki danes vlada v Kremlju. Obžalujemo ve* liki ruski narod, da je po* stal žrtev boljševiške klike. Volitve v taji Računajo, da je 11. t. m. v južni Koreji prišlo na vo* lišče skoraj 7 milijonov vo* livcev. To so prve volitve v 4000 letni zgodovini Koreje. Te volitve imajo namen se* staviti parlament, ki bo po* skrbel za ustanovitev vlade za oni del države, ki je za* seden z ameriškimi silami. Toda ni da bi se veselili ob tem dogodku, ker se zdi, da je to dokončni korak, ki po* trjuje, da je nemogoč spo* razum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami za ustanovitev enotne korejske države. Po porazu Japonske je 38. vzporednik — samovolj* na črta — razdelil Korejo v sovjetsko in ameriško za* sedbeno področje; prvo ob* sega severni del, drugo pa južni del države. Upali so, da bosta velesili s posebno mešano komisijo mogli vzpostaviti začasno vlado za vso Korejo. Toda dogo* vori tudi pred organizacijo' Združenih narodov niso do* segli nobenega uspeha zara* di nasprotstva Sovjetske zveze. Sovjetska zveza se je ho* tela pokazati kot edina vele* sila, ki’ je naklonjena enot* nosti Koreje, katero pa j-8 istočasno podredila uvedbi komunističnega režima. Na svojem severnem področju so sovjeti že ustanovili dr* žavo sovjetskega kova, ki sloni na »ljudski vojski«, katere naloga je vzdrževati komunistično nadzorstvo po umiku sovjetskih čet. Položaj vzbuja zaskrbljenost, kajti ko bi Združene države odpoklicale svoje čete iz južnega dela države, bi imeli komunisti proste roke, da bi mogli svojo nadvlado razširiti po vsej državi. Tudi to področje, ki je bilo precej prizadeto v voj* ni, je danes mnogo bolj od* daljeno od ustaljenosti in miru kot kdaj koli prej. Britanija in Gommonweaitli Med zunanjepolitično de* bato v britanski spodnji zbornici je ministrski pred* sednik Attlee izjavil, da bo britanska vlada v kratkem sklicala konferenco Com* momvealtha. Ministrski predsednik je v debati o zahodnoevropski zvezi iz* javil, da se mora Britanija zavedati, da ni le evropska država, ampak tudi članica velikega . Commomvealtha in Imperija. V imenu opo* zicije je tudi Eden izjavil, da je pri vseh britanskih razgovorih z zahodnimi dr* žavami treba absolutno u* poštevati pogoj, da deluje Britanija pri zasnovi in iz* vrševanju tega načrta kot članica Commonwealtha. Volitve na Češkem Češki časopisi so objavili sezname kandidatov, ki so jih odobrili tako imenovani komunistični akcijski od* bori na Češkem in Moravskem za volitve 30. maja. V sedemnajstih od devetnaj* stih okrožjih so kandidati komunisti. Opozicionalnih kandidatov ni. Spomenica predsedniku Varnostnega sveta Podpisani smatrajo za svojo častno dolžnost, da Vam predložijo resolucijo, ki je bila sprejeta od svo* bodnih zastopnikov podjar* menih narodov osrednje in vzhodne Evrope, ki so se zbrali 15. aprila 1948. v 55 Exhibition Road, London, S. W. Z. Podpisani predstavniki be* loruskega, bolgarskega, e* stonskega, jugoslovanskega (srbskega, hrvatskega, slo* venskega), letonskega, lit* vanskega, poljskega, romun* skega, slovaškega, ukrajin* skega in češkega naroda: pozdravljajo nedavno iz* javo voditeljev zapadne de* mokracije glede sovjetsko* komunističnega pritiska, ki se z vsakim dnevom veča, in napore Zapada, da se or* ganizira obstanek svobodne Evrope; istočasno odločno protestirajo proti politične* mu sistemu, ki je bil upo* stavljen nad vzhodno polo* vico Evrope s silo,, lokavo* st-jo, prevaro in organizira* nim zavajanjem od nepo* štenih režimov, ki bi se ne moglo obdržati na oblasti, če bi se narodom v teh de* želah dala prilika, da izrazi* jo svojo svobodno voljo; obsojajo one nasilne vla* de, ki se same brez sramu nazivajo »narodne demo* kracije« in se ne naslanjajo na voljo onih, katere vlada* jo, temveč na oblast politič* ne policije in sodišča, ki se krivično imenujejo »ljudska sodišča«, ki pa v resnici predstavljajo ukinjenje vseh osnovnih človečanskih in zasebnih pravic ter go* spodarsko izkoriščevanje v prid sovjetsko * komunistič* nega svetovnega carstva; s prezirom zavračajo po* litiko moralne izprijenosti, s katero hočejo ti režimi, ki se lažno nazivajo »demo* kratični«, skvariti ljudsko občestvo, zlasti v pogledu njihovih naporov, da bi za* strupih mlada srca oryh na* KULTURA „Ta narod bo vedno živel" Ker je to prvi jugoslovan* ski umetniški film, mislimo, da je potrebno napisati par besed o njemu: April 1941.,... Jugoslavija pregažena, poteptana, voja* ki beže, oficirji so brez gla* ve... Vse se ruši, samo na* rod ostane, ta se dvigne... po gorah... skrite puške pri* dejo na dan... upor. Nato Px\RTIJEC. Tajne direktive komunistične par* tije svojim celicam, kako naj izrabijo upor mas za svoje namene. Kurirji gredo na vse strani, komunistični „Zarja na Jadranu" Te dni smo zabeležili morda enega izmed najbolj razveseljivih pojavov v našem porajajočem se kulturnem življenju. To, kar smo slutili z vso razvojno nujnostjo že dolgo, namreč, da mladina, in to tudi najmlajša, ne bo mogla več dolgo prenašati duhovnega tlačan* stva, ki so ji ga vsiljevali pod krinko zvenečih in včasih zelo pri* vlačnih fraz, se je izpolnilo. Danes leži pred nami prvi odgovor zdra* vo presojajoče in (ocenjujoče mla* dine na vse bolno samopaštvo, ki je hotelo to mladino oropati za ti* ste najlepše mladostne sile in iz* raze, ki jih lahko združimo v kratkih besedah: svoboden polet čustvovanja, mišljenja in strem ljenja mladih, oblikujočih se tvor* nih sil našega naroda. Ta prvi odgovor je tehnično rnj- H j.inM Sove aparat začne voditi gveriljo ! šapirografirani dijaški list rodov, ki SO danes njinove »Zarja na Jadranu«, kjer pa se za žrtve: izražajo svoje prepriča* nje, da je nemogoče rešiti zapadno Evropo, ako se predhodno ne zlomi sovjet* ska nadoblast v vzhodni Evropi, ker je ta nadoblast izvir stalne negotovosti, ki onemogoča zapadnim drža* vam, da dosežejo tako no* tranjo pomiritev, ki je ne* obhodno potrebna za njiho* vo obnovo in ker Evropa ne more ostati deloma svobod* na in deloma podjarmljena. Zato podpisani predstav* niki pozivajo Varnostni svet, da on potrdi: 1. —, da paragraf 4, člen 2. zakonika Združenih narodov, Sovjetska zveza posredno ali neposredno stalno krši s silo ali grožnja* mi proti drugim državam; 2., da je Sovjetska zveza z likvidacijo svobode in po* litične neodvisnosti vseh dr* žav osrednje in vzhodne Ev* Jugoslaviji Mase so se odzvale ge* slom NARODNO osvobodilne borbe, ki so jih vrgli komu* nisti med nje preko svojih zaupnikov... ogromni na* pori so doprinesem... kara* vane kmetic, ki nosijo živi* la obkoljenim partizanom... borbe po gozdovih, zasede, mrtvi heroji, nad vsem pa PARTIJEC. On daje direk* tive, ukazuje, kaznuje... Nato seveda »izdajalci«. Četniki v nemški službi... Zamišljen sem odšel iz dvorane. NAROD? Da, ve* del sem: ta narod bo večno živel. Film je prvi jugoslovan* ski povojni umetniški film. Moramo priznati, da je ne* kaj slik zelo dobro prikaza* nih, a to samo tam, kjer je govor o narodu. Kakor hit* ro pa pride na vrsto politič* na propaganda, noošeblja* nje raznih PARTIJCEV* in siromašno zunanjo obliko prve (majske) številke skriva toliko notranjega bogastva, da človeka zunanjost prav nič ne moti. List, 'ki je nastal samo s skup nim prizadevanjem, trdno voljo in brez kakršne koli podpore, pravi v uvodni besedi: »Glasnica si ve* selc in pogumne mladosti . .. pri prava na somostojnost in skrb za bodočnost mladih ljudi, ki bodo pognali na zdravih vejah popje, da se iz njega razvije cvet in kasneje sad ... ki bo v korist vsa* kemu posamezniku in skupnosti.« »Zarja na Jadranu«, ki stopa v svet »kot glasilo mladine, ki zna misliti s svojim razumom, ki ima pred seboj jasno začrtano pot in se zaveda dolžnosti do naroda, ki živi v kraju in času, kjer se pre* pletata dva glavna, a nezdružljiva tokova«, ki pravi, da se ne more strinjati s (tistimi, ki jim ni do nikakega samostojnega mnenja, marveč samo papagajsko ponavlja besede minljivih veličin in ki pravi, da mora biti mlad slovenski izobraženec v miselnem svetu nuj* no svoboden, v javnem življenju pa resničen demokrat, je v svoji prvi številki zbrala dovolj pestrega gradiva, chi bo postala priljubljena. Govori o razstavi kiparja Goršeta, j o Dijaškem listu tržaške nižje I gimnazije, prinaša razgovor z dr. Turnškom, piscem drame »Država med gorami«, deset strani njene prve številke pa prepletajo še ne* kateri literarni prispevki, med nji* mi nekateri prav posrečeni pesni* ški parodični izseki iz dijaškega življenja. Poedina številka »Zarje na Jadranu« stane (za dijake 50 lir. Mladim neustrašenim iskalcem resnice želimo na njihovi poti naj* več uspeha, naši javnosti pa pri* poročamo, da jih pri njihovih či* stih naporih širokogrudno podpre. o®oooooocxxxx>oooooooooooooocxx)oooooooooooo Z ANIMIVOSTI rope ustvarila položaj, ki poveličevanje zaslug parti* predstavlja nevarnost za ; je, izgubi film realnost in je mednarodni mir in varnost,1 več ali manj razbit in vča* ki je predviden . s členom j «ih celo dolgočasen. 34 zakonika Združenih na*J §e nekaj. zanimivo, da je rodov' j gledalo film tudi mnogo Ita* L poštevajoč vsa navede* j jjjanov, ki So verjetno leta na dejstva so podpisniki u*! 1941 bili sami »igralci« v za* verjeni, da Varnostni svet | scMeni Jugoslaviji, danes pa ne bo omeji! svojih preiskav j dobivajo odvezo za vse, kar na ugotovitev sovjetske u* j so storili, od tržaške komu* deležbe v Češkoslovaški temveč da bo takoj podvzel potrebne korake, da se iz* vede preiskava o sličnem delovanju komunizma v vseh državah osrednje in vzhodne Evrope. . Za Belorusijo Zuk Hryskievič Za Bolgarsko Matzankieff Za Estonijo Anis O ras Za Jugoslavijo Dr. M. Gavrilovič Za Letonijo M. Bajorinas Za Litvanijo Olgierd Rozitis Za Poljsko Tytus Filipowicz Za Romunijo Gr. N. fihzesti Za Slovaško Peter Pridavok Za Ukrajino Panchuk Za Češko L. Prchala nistične partije in njene fratelance. Časi se pač me* nja jo. Na spiošfio o filmu, iz umetniškega stališča, ni lahko govoriti, ker snov kot taka je bolj podvržena kri* tiki čustev, kot pa kritiki razuma. Na- vsak način, se moramo, kljub vsej retoriki in šablonski propagandi, ki je v njem. pohvalno izra* žiti o tem prvorojencu jugo* slovanske filmske industri* je. Koliko je naših beguncev v Argentini? Po »Svobodni Sloveniji« posnemamo, da je ladja »Santa Cruz« privozila v pristanišče v Buenos Ai* res na velikonočni ponede* ljek 29. marca zjutraj. Na krovu je imela nad 300 slo* venskih beguncev. List to* plo pozdravlja novodošle in poziva čitatelje, naj jim po* magajo pri iskanju stano* vanj in dela. Ob dohodu ladje so jih pozdravili za* stopniki Društva Slovencev z g. Hladnikom na čelu. Prej je bilo v Argentini okrog 300 naših ljudi, s prihodom nove skupine se je število povišalo na tisoč. To je bi* lo za velikonočne praznike. Od takrat se je pa begun* ska družina že zopet pove* čala. ^Churchill na Norveškem Bivši britanski ministrski pred* sednik Churchill je prispel v Oslo in bo ostal na Norveškem do konca tega itedna. Churchill je odšel iv. Haaga z letalom in ga bo med njegovim bivanjem na Nor* veškem univerza v Oslu imenovala za doktorja filozofije honoris cau ŠIRITE „ DEMOKRACIJO" bo priredil slavnosten banket. Banketa sc bodo udeležili številni najvišji državni predstavniki. Begunci v Združene države Predsednik poslanske zbornice Josef Martin je izjavil, da bo kon* gres verjetno odobril dekret, ki dovoljuje 200 tisoč evropskim be* guncem, da se bodo naselili v Združenih državah v teku dveh let. Osnutek predloga za enkrat še preučujejo pred posebno komisijo j poslanske zbornice. Ugrabljenje grških otrok Grški katoliški episkopat je naslovil na ves katoliški j svet protest proti ugrablja* nju otrok, ki jih odpeljuje* jo grški komunistični upor* niki. * * . j Komunistična policija v Pilznu na Češkem je aretirala večje šte* vilo dijakov in meščanov, ker so položili cvetje pred spomenik ameriškim vojakom, ki so osvobo* dili ito mesto leta 1045. ' Begunski demokratski voditelji iz vzhodne Evrope so poslali spo* menico kongresu jza združeno Ev* ropo v Haagu. Protestirajo proti gospostvu Moskve v njihovih dr* žavah ter poudarjajo, da bo Evro* pa vedno nepopolna brez sodelo* sa. Čeprav je obisk bivšega britan* vanja dežel, ki so zdaj pod sovjet* skega ministrskega predsednika skini gospostvom. Med podpisniki povsem .zasebnega značaja, ho vse* spomenice je tudi zastopnik jugo* eno gost kralja Haakona, ki mu slovanskih beguncev. ZNANILCI UNIČENJA »Jaz se z vojno ne bom igral. Ne bom se pustil vplivati od svojih vojaških šefov. Jaz bom sprožil voj* no, toda določil bom sam trenutek napada. En sam trenutek je najugodnejši. Čakal bom nanj — z železno odločnostjo. Ne bom ga zgrešil. Napel bom vse svoje sile, da ujamem pravi trenutek. To je moja misija, če v tem uspem, imam pravico žrtvovati mladino. Go* spodje, ne igrajmo se heroje in uničimo sovražnika. Kljub naukom, ki nam jih daje vojna, so naši generali še vedno mnenja, da se morajo ponašati kot vitezi. Menijo, da se izvojuje zmaga tako kot turnirji v sred* njem veku. Toda jaz ne potrebujem vitezov. Potrebu* jem revolucionarje. Revolucionarna načela so osnova moje politike. »Ne bom se ustrašil ničesar. Ne pred tak<^ zvanimi mednarodnimi zakoni. Nobena pogodba me ne bo ovi* rala, da se ne bi poslužil prednosti, ki se mi ponudi. Naslednja vojna bo zagrizena in krvava. »Zanetili bomo revolucijo v Franciji prav tako gotovo, kakor je v Nemčiji ne bo. Zato jamčim jaz. Francozi mi bodo vzklikali, kot svojemu odrešeniku. Mali človek srednjega sloja nas bo pozdravljal kot nosilce pravičnega socialnega reda in večnega miru. Nobeden od teh narodov si ne želi vojne in slave. Toda jaz si vojne želim. Vsako sredstvo mi bo dobro* došlo. »Moje geslo je: »Uničiti sovražnika z vsemi in vsakterimi sredstvi.” Rauschnigg pravi o Hitlerju, da je bil miren po* govor z njim nemogoč. Ali je molčal, ali pa je prevzel na sebe vso diskusijo. V zgodnji spomladi leta 1933. je dejal Hitlčr: »Vojni z Anglijo se ne bomo mogli izogniti. Če gledate natančno »Mein Kampf«, boste našli marsikaj o Angliji v njem. Predvsem boste opazili, da ima čisto taktično vrednost. »Moti se tudi oni, ki misli, da nam je bila Amerika v svetovni vojni nevarna. V primerjavi s Francozi in Angleži so se ponašali Amerikanci kot otroci. Kot mladi zajci so se zaletavali v ogenj. Amerikanec ni vojak. Manjvrednost in propadanje novega sveta je očividno in se odraža tudi v njihovi vojaški neučinko* vitosti. »Vendar ne bi bilo prav, da 'Amer.ikance kot so* vražnike podcenjujemo« — je dejal eden prisotnih. »Kdo pa je kaj govoril o podcenjevanju?« — je rezko odvrnil Hitler. »Jamčim vam,da bo Amerika v odlo* čilnem trenutku naša največja opora. Ko bo napočil trenutek, da udarimo preko Oceana, bo že obstojala „Nova Amerika”. «» «» «» »Razne, po vsem svetu raztresene nemške organi* zacije so v enakem položaju«, pravi prevajalec, ki opi* suje nemško svetobjemajočo peto kolono. Ne, da bi se tega dobro zavedale, je bilo njihovo delovanje strahovito zlorabljeno. Use te nemške pre* komorske skupine so bile gojilnice propagandne plesni, ki se je razširjala v temi preko vseh stopenj tja do dejanskega vohunstva. V ta ogromen ustroj je bil vključen vsak Nemec, pa naj si je bil nemški državljan ali pa državljan dežele, ki mu je dala kruh- » Paka organizacija, ki se ni hotela izpostaviti očitku, da je antinacistična, je bila več ali manj agent politično * propagandnega sistema in vohunskega središča, kateri se za obstoječe zakone ni menil. Vse so imele nalogo, da napravijo iz zamejnega nemštva orodje gigantskega, svet'objemajočega sistema tajne službe. «» «» «» V zgodnjem poletju leta 1934. je imel Hitler nago* vor na svoje zunanje agente in jim govoril: »To je dobra zamisel, da imamo najmanj dve nem* ški organizaciji v vsaki državi. Ena se bo vedno lahko sklicevala na nemško lojalnost napram državi, v kateri deluje in bo imela nalogo gojiti družabne in trgovske zveze. Ona druga organizacija pa mora biti radikalna S80OOOOOOOPOOOOOOPOOOOOOO3OOOOOOOO0000000°0(3000000000000000000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOI ! LEPA OBLETNICA Tako redko doživi človek v teh dneh kaj prijetnega. V teh dneh smo pa doživeli v Gorici dogodek, ki nam priča, kako neumesten je vsak obup in vsako zdvajanje. Mislim na proslavo 40 letnice živ* ljenja in delovanja Marijine druz* be v Gorici, ki se je vršila v dvorani čč. ss. Naše ljube Gospe na praznik Kristusovega vneboho* da in v nedeljo 9. maja. Ta pro-. slava nam je pokazala, koliko lahko naredi kljub še tako težkim j razmeram katoliška organizacija, če sta v njej pravi duh in disci* plina. Marijina družba nam je po* kazala v besedi svoje prednice gc. P. Hvala delo, ki ga je izvršila med slovenskimi dekleti v Gorici v 40 letih obstoja, istočasno pa so nam njene članice v lepo izbranih prizorih in pevskih nastopih iz* pričale, koliko smisla imajo tudi naša preprosta dekleta za lepoto slov. besede in kako Mar. družba goji med njimi tudi potrebno izobrazbo in zabavo. Prizori so bili vsi izbrani tako, da so pojasnjevali zgodovino in življenje Mar. družbe. Od prvega prizora — posvečenje Mar. druž; benic pri sv. Ivanu pred 40 leti naprej mimo nebeško lepega raja* n ja deklic Mar. vrtca ob pesmi »V Marijinem vrtcu cvcto« pa do romanja na božjo pot in izleta v naravi so bili vsi pribori originalni po svoji zamisli in dobro podani. To ni bila kaka onih proslgv, ki se začnejo z govorom in končajo z deklemacijo, temveč živa pona* zoritev življenja in delovanja v družbi. Zato pa ni bila dolgočasna in enolična, temveč pestra in z lju. bežni jo podana. V A, ki smo bili pričujoči, moramo naša dekleta le pohvaliti in z njimi vse one, ki so jim pomagali proslavo prirediti. Na koncu je bila še pevska točita: Premrlova »Mater Do/oro* sa«, štirje spevi za ženski zbor s klavirjem. Pel je dobro znani pev* ski zbor Mar. družbe, ki vzdržuje tudi petje pri slov. maši v stolni cerkvi. O tem qboru bi bilo odveč govoriti. Vsi vemo, da je to naj> bolj soliden zbor v Gorici, ki je vedno častno zastopal slovensko cerkveno petje v goriškem mestu, tudi v času najhujšega fašističnega nasilja, sedaj pa prav tako z lju* bežni jo goji tudi narodno petje, kakor pričajo številni nastopi ob raznih prireditvah Mar. družbe. V nedeljo je nastopil izven pro* grama tudi operni pevec primorski rojak g. Cvetko Slamič iz Črnič. Njegovo podajanje Schubertove A ve Marije je vso slavnost še bolj dvignilo. Toda tudi četrtkova proslava je imela svojo posebnost: na častnih mestih so sedele »jubilantke«, U družbenic, ki so bile sprejete pri prvem sprejemu pred 40 leti in so ostale zveste Marijini družbi do danes. Med njimi je bila tudi »častna prednica« gč. Fani Rojčei va, dobra mamica družbenic, mi--sijonov in marsikaterega reveža in begunca. O zgodovini Mar. družbe smo slišali, da je bila ustanovljena leta 1908. Ustanovil jo je tedanji stoh ni kaplan Ciril Vuga, ki je bil poz-, neje dušni pastir v Podgori. Že koj iz l>očetka je bita zelo močna družba, posebno ker je imela svo* je članice tudi iz, raznih okoliških vasi, kjer tedaj ni bilo še Mar. družb. Pri prvem sprejemu je bil navzoč tudi tedanji nadškof msgr. Sedej. Pozneje so vodili Družbo: dr. Ignacij Kobal (f 1922), msgr. Valentinčič, msgr. Cigoj (t 1935) in po njegovi smrti sedanji vodi* telj msgr. dr. M. Brumat. Največ časa pa je bila prednica gč. P. Makuc, namreč 27 let. V 40 letih svojega življenja beleži Družba lepe in težke čase, več težkih kot lepih. Posebno so bila usodna leta, ko je fašizem začel svoje veliko raznarodovalno delo zoper Slovence, torej nekako od leta 1926. do 1941 Ta čas se je morala Družba odpovedati vsake* mu delu izven cerkve. Opustiti je' morala prireditve in druge mani*; festacije, ki bi utegnile »skruniti | italijanstvo Gorice«. Omejila je zato svoje delo predvsem na družbene shode, vsakoletne duhovne vaje itd. Kako težko je bilo ta* krat, nam priča dejstvo, da so ne--kaj časa, ko je bil voditelj rusgr. Cigoj, morali imeti shode na Ko* stanjevici, ker se je zdela cerkvica sv. Antona na trgu sv. Antona preblizu kvesture. Kljub temu je bila Družba tista, ki je ves čas skrbela za cerkveno petje v stolni cerkvi pri jutranji slov. maši in nekaj časa tudi na Travniku. Najbolj nevarni časi pa so prid šli nad Mar. družbo, ko so se za* j čele komunistične homatije na PrimorskemA Tedaj so mnoge, družbenice po deželi zamenjale Družbo za OF in Marijino sveti-, njo z rdečo zvezdo. Tedaj je gr o* zila ista usoda tudi goriški Mar. družbi, če bi ne bdelo nad njo budno oko njenega voditelja msgr. Brumata. Ta je v svoji bistrovid* nosti prvi spoznal nevarnost OF in obvaroval pred njo svojo Druži bo. Dočim so druge Družbe po deželi zapadle razkrojevalnemu delu ofarske propagande, je izšla goriška Družba iz te preizkušnje samo še bolj okrepljena. V čakala je tako zopet malo lepše čase, ko sme brez posebnega strahu delati za versko in apostolsko vzgojo slov. deklet v Gorici kakor tudi za njihovo izobrazbo in pošteno zabavo. s Da je pa Družba danes to, kar je, in da ni le kup ruševin, gre največja zasluga brez dvoma nje-. nemu voditelju msgr. Brumatu. Ta vodi Družbo že 13 let in kdor ga pozna, Ve, da je dal Mar. družbi dober kos samega sebe. Zato pa mu moramo biti hvaležni, da nam je ohranil tako živo in delavno to našo edino organizacijo, ki je pre--živela pretekle razburkane čase ter ostala tako nekako živa vez med preteklostjo in sedanjostjo. Zato upamo, da bosta goriška Mar. družba in njen voditelj mo* gla še nadalje neutrudno delovati za verski in narodni blagor naše manjšine v Italiji ter dočakati še \ novih jubilejev. in revolucionarna. Druga organizacija mora biti pripravljena, da jo bom pogostoma zatajil tako jaz, kakor tudi nemške oblasti. Naj bo vsakomur jasno, ,da ne bom razlikoval nemških državljanov od Nemcev po rojistvu, ki so državljani kake tuje države. Dovolili bomo tudi nekaterim Nemcem, da prevzamejo tuje državljanstvo. Vaša posebna naloga pa je, da pripra* vite vse Nemce do tega, da bodo lojalni predvsem na* pram matični državi. Edino na ta način vam bo mogoče izpolniti težke naloge, ki vam jih bom poveril. Kako boste naloge izpolnili, je vaša stvar. Ne bo šlo brez trenja, toda glavna stvar je uspeh. Oni, ki se novi disciplini ne bodo podredili, bodo izven zakona. »Od vas je odvisno, da li dosežete smoter razme* roma lahko ali s prelivanjem krvi. Mi ne iščemo ena* kopravnosti temveč gospodstva. Ne bomo izgubljali časa z razpravljanjem manjšinskih pravic in drugimi ideološkimi izrodki demokracije. Vaša naloga je, da dosežemo za Nemčijo vodečo vlogo. »Če uspete, boste poklicani na vodilna mesta, na katerih boste delovali brez ovir zakona in sporazumov. «» «» «» »Usoda me je izbrala za največjega odrešitelja človeštva, — je dejal Hitler pri neki drugi priliki. Iz Slovenije Zasedanje Zveznega sveta Proti koncu preteklega meseca se je vršilo v Beogradu zasedanje Zveznega sveta in Sveta narodov. Med govori na tem zasedanju je najzanimivejši govor Edvarda Kardelja. Kardelj je ostro kritizi= ral pomanjkljivosti pri izvrševanju plana in podal pregled podjetij, pri katerih je (kontrolna komisija, politični komisariat vlade, odkrila sabotaže, nerednosti in pomanj« kljivosti. Med temi podjetji so glavna industrijska in rudarska stva pa je letos za 33,6°/o večji, kakor je hil lansko leto in znaša nad 12 milijard dinarjev. Prodaja in nakup* kmetskih pridelkov Izšla je uredba o ureditvi pro« daje in nakupa kmetijskih pride!« kov. Po tej uredbi smejo kmetje* proizvajalci prosto pradajati svo« je proizvode le na svojem po« sestvu in na trgih okraja, ki meji na bivališče proizvajalca. Ta us redba pomeni dokončno likvidacij jo svobodne trgovine na deželi. Kako je v tržaških zaporih? Glede na napačno poročan je j komunističnega lista »Lavoratore« i o razmerah v tržaških zaporih sporoča uprava policije sledeče: j 1) Jdtniki smejo čitatfc vse liste in tudi »Lavoratore«. 2) Jetniki j smejo sprejemati obiske svojih so* | rodnikov vsakih deset dni. Izred« I ne obiske pa mora dovoliti ravna«! telj jetnišnice. 3) Jetnikom je pre« I povedano prepevati. Ta prepoved | se nanaša tako na take, k} jih ime* j nuje Lavoraitore »fašisti« in na ta* j ke, ki jih imenuje Lavoratore »antifašisti«. 4) Jetniki prejemajo ] sledečo hrano: 400 gramov kruha,, sto gramov riža ali testenin, 30 gramov maščob, 20 gramc-v slad? j korja, 30 gramov juhe v prahu, 15 gramov soli, 14 gramov konzervi« j ranega mesa, 100 gramov konzer« j virane zelenjave, 4 grame paradiž« nikovega soka, 60 gramov krom«' pirja, 10 gramov čebule in 10 gra«i mov kave. Bolniki pa prejemajo posebno hrano. Čitalnica A 1 S * Javna čitalnica AIS v ulici Trento 2 ho med poletjem začenši z 9. majem ob nedeljah zaprta. POSLANO: G. UREDNIK ! Pred časom sem poslal gospodu Stanislavu Renku, odgovornemu uredniku »Primorskega dnevnika« v Trstu spodnje pismo. Ker ko« munistično glasilo rii čutilo dolži nosti možato popraviti krivico, Vas lepo prosim, da mi odstopite nekoliko prostora v Vašem ugled« nem listu. 1 Notica »Mavhinjski župnik« in ene same — komunistične 9tranke nad vsem narodom. »Gre tedaj, gospod urednik, za idejno različno gledanje stvari med Vami in menoj. Če Vi gledate skozi komunistične nartčnike, mo« rate seveda videti vse rdeče in drugačno kot drugi nekomunistič« ni zemljam. »Ali to Vas še ne upravičuje po našem preprostem človeškem poj« movanju, da žalite in blatite svo« bodne ljudi samo zato, ker niso Vaših komunističnih misli in idej. Zato pričakujem, da bodete ob« javili to moje skromno pojasnilo in s tem vsaj deloma popravili storjeno mi krivico.« Ako bi se pa gornjega pojasnila ne upali objaviti, bi bil, žalibog, primoran spraviti zadevo pred sodnijo, da se tam pomenimo, če že ne dovolite za to prostora v Vašem listu, kjer ste me napadli. Ostanem Sine ira et studio s spoštovanjem Mirko F i l e j Vesti Goriškega Nacionalizacija V Sloveniji je bilo ponovno na« podjetja Jugoslavije, n. pr. Prvo« j cionaliziranih 636 podjetij, med majska tvornica, Zagreb, lovarnaj njimi 63 podjetij kovinske stroke, papirja, Vevče, rudnik v Kaknju, i 72 podjetij tekstilne stroke, 22 ži« 1MKOL, Tezno itd. Komisija je | vilskih podjetij, 31 usnjarskih, 80 n. pr. odkrila v 'tovarni papirja v hotelov in penzionatov, 40 podje« i članek »Vohunska agentura« ob« Vevčah ogromen stroj, ki je bil bij za gradbeni material, 6 gradbe«; javljena v Vašem listu 16., odnos« še v ovojih in je stal na dvorišču; njh podjetij, 72 mlinov, 44 vinskih j no 17. aprila t. 1. vsebujeta žalitve že več mesecev; nihče ni vedel,f kleti itd. V časopisih pa se Titovi! moje osebe, preko katerih ne mo« od kod je prišel in kam je name«! oblastniki razpisujejo, da bodo ! rem molče, ker so tam naniza« njen. V železniških skladiščih pa j ostro nastopili proti vsem, ki ši« >ne stvari netočne in neresnične so ugotovili za več milijonov di« | rij0 alarmantne vesti, češ, da ima narjev različnega blaga, ki je le« FLRJ namen nacionalizirati obrt« zalo neizrabljeno in neurejeno; to blago je dobila Jugoslavija na ra« čun nemških reparacij iz prve sve« tovne vojne! Zanimiv je govor ministra za zunanjo trgovino Melentija Popo« viča. Minister je kritiziral pred« vojno jugoslovansko politiko zuna« nje trgovine, ki naj bi bila ipoli« tika zadrževanja razvoja industrij« je, 57,5“/o vsega uvoza so namreč predstavljali izdelki, uvoz strojev pa je znašal le 10"/o. Lani pa je znašal uvoz izdelkov le 7,9°/o, uvoz strojev pa i34,3°/0. na podjetja, in da naj bodo obrt« niki in kmetje kar brez ,skrbi, ker se v FRLJ ravna po volji ljudstva in so uredbe pač izraz ljudske vo« lje. Mi smo pa prepričani, da bo ta »ljudska volja« že našla poti in sredstev, da zaduši še tiste ostan« i ke svobodne itrgovine, ki životari« | jo za zaveso. Zopet proces Pred okrožnim sodiščem v Skop« lju so otvorili razpravo proti 11 članom neke teroristične orgamiza« Zato Vas prosim, da objavite v Vašem listu na prvi strani naj« kasneje do srede 5. maja sledeči popravek, odnosno pojasnilo: »Jaz nisem nikoli poznal prof. Bitenca, ki je bil nedavno v Ljub« ijani obsojen na smrt, niti pod pravim niti pod drugim imenom. Nikoli nisem bil v nikaiki najmanj« ši zvezi z njegovim delovanjem, niti mu nisem (preskrbel vodnika čez mejo. Vem samo to, da je da« la moja mati v moji odsotnosti nekje decembra 1947. neznanemu popotniku na njegovo prošnjo ne« kaj za večerjo, kakor po navadi daje vsakemu potrebnemu, ki po« cije, katero vodi Angelo Mihev. Predstavniki FLRJ poudarjajo j Poročilo navaja običajno obtože« | ^ na ,na^a vrata_ Po poro5ilih « vedno m povsod, da se borijo za| valno formulo, ki vsebuje delovanj Bitenčevem procesu .in po opisu ljudsko demokracijo in za »čvrst; nje proti oblastem in sodelovanja] m()je materc s()de£ bi bil utegnil mir«, proračun vojnega ministr« s tujimi silami Vesti Osebna vest Z veljavnostjo od 7. maja 1948. je prenehala funkcija gospoda Hermana Crevatina, kf je bil dne "27. oktobra 1947. imenovan za čla« na Tržaškega šolskega sveta kot slovenski predstavnik drugih ob« čin področja in je za njegovega namestnika imenovan gospod Fri« derik Tavčar. Zasledovanje ribiških čolnov Na opozorilo nekaterih ribičev je pristaniška policija prijela na pomolu ribjega trga 27 letnega Stanislava Germana iz Istre, ko si 3e ta zapisoval imena raznih ribi« ških čolnov. Na policiji je priznal, da so mu nekatere osebe iz.Kopra dale nalogo, naj jim sporoči ime« na ribiških ladij, ki prihajajo iz jugoslovanskega področja v Trst prodajat ribe. Radi orožja Policija je 10. t. m. aretirala 16 letnega mehanika Henrika Simiči« ta. Imenovani je na hodniku kul« ^turnega krožka »Perosa« razdiral samokres, ki se mu je neprieako« vano sprožil. Strel je zadel A n tu« na Radiča, ki je sedel v gostilni nasproti krožka. Po Šimičičevi iz« povedbi' je policija aretirala še Jurija Bestrina ter mizarja Klavs dija Vidarija. Imenovana sta spra« vila v ulici Carpacco angleški mi« nometalec kalibra 81. Vsi trije aretiranci so člani kulturnega krožka »Perosa«. Radi pendreka Pred zavezniškHn sodiščem je bila razprava proti Mariju Bojku, katerga so obsodili, da se je prve« ga maja udeležil neke nedovolje« ne demonstracije in da je bil v posesti pendreka. Sodišče je Bojka oprostilo prve obtožbe, a ga ob« sodilo pogojno na 6 mesecev za« pora in na 10 tisoč lir globe za« radi posesti pendreka. Razen tega bo moral biti za dobo treh mese« cev vsak večer ob 21. uri že doma. Živila Sepral sporoča, da od 11. t. m. razdeljujejo v žato pooblaščenih trgovinah bele testenine, riž, mast, in po dve škatli konzerviranega mesa na osebo za tiste potrošnike, ki imajo pravico do dodatkov. Razdeljevanje bodo zaključili 31. t. m. biti oni tujec tudi prof. Bitenc. »Nisem bil nikoli član kake po« litiene stranke, še najmanj OF, pač pa sem bil in sem goreč po« bornik za složno in mirno sožitje ter za enotnost slovenskega življa na Svobod, tržaškem ozemlju. To pa nikakor ne pomeni, da sem za nadoblast in diktaturo komuni« stične stranke nad vsem slovc.n« skim narodom, ker se ne more ni« koli istovetiti enotnost slovenske« ga naroda s slepo pokorščino pod komunistično stranko, kakor ko« munisti zmotno trdite in zalite« vate. »Zato se nisem nikoli trkal na prsa, da sem za komunistično OF, katera ni — kakor je ves sloven« ski narod zdavna spoznal, in ka« kor Vi gospod urednik prav dobro veste — prav nič drugega kot na« rodno pobarvana krinka za komu« nistično propagando! »To so spoznali pravočasno tudi prebivalci Mavhinj in so zato obr« nili kamuflirani OF hrbet, kot so to storili in delajo bolj in bolj vsi pošteni Slovenci, ki ljubijo svojo vero, svoj narod in svojo prostost. In zakaj naj bi bili taki Slovenci — izdajalci svojega na« roda? Samo zato, ker so odprli oči in pravočasno spoznali največ« jo prevaro v slovenski zgodovini, ki jo je komunistična partija ci« nično in premišljeno izvršila nad slovenskim narodom s tem, da ga je pod geslom narodne osvobodit« ve in pod firmo OF zvabila in pognala v državljansko vojno za oblast in za totalitarno diktaturo Sv. birma Nadškof bo deli] zakrament sv. birme v soboto 15. t. m. ob 9. uri j v nadškofijski kapelici, na binko« | štni praznik 16. t. m. ob 9. uri v stolnici in ob 12. uri pri sv. Igna« ciju, na binkošltni ponedeljek ob; 8.30 in ob 9. v nadškofijski ka«! pelici. \ Novi pari V sredo 12. t. m. dan pred od« hodom v Argentinijo so se tu poročili g. Marinič Rudolf z go« j spodično Jančič Slavico, g. Jančič j Aton z gospodično Marinič Leo« poldo in g. Jančič Angel z gospo«! dično Marinič Marijo, vsi begunci iz Vedrijana v Brdih. Želimo srečno bodočnost. Smrtna kosa V Spodnji Trebuši je umrl tam« kajšnji župnik g. Anton Sok v starosti 68 let. Rodil se je v Kredu na Kobariškem, v mašnika je bil posvečen 31. 7. 1904 v Gorici. V Trebuši je služboval od prve sve« tovne vojne. Bolehal je vse življe« nje na želodcu in tudi v ostalem mu življenje ni bilo preveč naiklo« njeno. Naj se spočije pri Bogu, kateremu je zvesto služil. Pozdrav na postaji Naši begunci, žrtve komunizma, odhajajo največ v Argentinijo. Gorica je ž