St 39. V Gorici, v soboto dne 6 junija 1014 Izhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Stane na leto K 10*— % ifcX>' r; %* v^Sui 74.....„ 2*50 Posamične številke stanejo ¦ . . 8 vin. jfa naročila tirea doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj JULlV. Telefon št. 83. -7ae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrtf. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v l nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici §t 7 v I. nadstr. na J«vo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-kra! 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsakat^ vrsta. Večkrat po pogodbi. Vetje črke po prostoru. Reklame ii spisi v uredniškem delu 30 ^n. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Ras deželni zbor. Tukajšnji list »Oažzettino« je pfiob^ čil pod naslovom »Lavorefa Ia Dieta«? tak-!e Članek: »AH bo delal naš deželni zbor? tako se vprašujejo vsi politiki naše dežele'. To i'e Vprašanje, ki pride spbntiinoi ko se prerriotriva težek pbiožaj, v katereiri se riahajanio in kadar se vidi dva politika, Vračajoča se z Dunaja kot dobra prijatelja, dočim je.znano, da jeden hoče, da1 bi deio-val cieželnl. zbor, drugi pa hoče preprečiti to delovanje. Med tem imajo stranke večine deželnega zbora seje, iščoč način, da bi deloval novi deželni zbor. Ljudski poslanci (laška ljudska stranka) so pripravljeni za le male koncesije Slovencem, ti pa prinašajo neskončno zahtev, za katerih dobro proučavanje bi bilo treba raznih sej, kajti ni lahka stvar, timeti politiko dr. Gregorčiča. Slovenski ugrarci (!), ki so prišli do veljave le po solem slučaju, imajo polno pretiranih zahtev, ki onemogočujejo delovanje deželnega zbora. Oni morajo biti pod vplivom politike dr. Gregorčiča, ki ima ves interes na tem, da se vse skupaj podere. Slovenci hočejo za namestnika deželnega tajnika dr. Grusovina pravnika svoje narodnosti. Na deželnem odboru je bil jako dober italijanski pravnik, ki ume prav dobro slovensko; tam je bil le par tednov, na to je nfosil nazaj k deželnemu hipotečnemu zavodu. Deželni odbor ni vprašal po vzroku, zakaj bi moral ta pridni jurist nazaj, marveč je kar pustil, da se je vrnil na svoje Prvo mesto. Ako bi se nahajal ta italijanski pravnik še na deželnem odboru, bi bila zahteva Slovencev odveč, tako pa postaja zahteva teh potreba. Verjetno je po vsem tem, da je že konec zasedanja, za ta 'tlesec namenjenega. Tisti Čas, ko razpravljate stranki večine o možnosti, da bi deloval deželni fcbof in ni uspeha, pa tekajo slovenski klerikalni poslanci iz kraja v kraj, imajo sho-de in pripovedujejo slovenskemu ljudstvu, da 'deželni zbor z »liberalno« slovensko večino ne more delovati; pri tem obdolžu-jejo tudi italijanske klerikalce, da so nji- Mali listek. Zakaj se staramo? Zakaj umre človek? — Na ta zanimiva vprašanja je odgovarjal prof. dr. Chodounsky na V. kongresu čeških prirodoslovčev in zdravnikov. Najprej je* predavatelj skušal definirati pojem »življenje« in pri tem je dognal da so za sedaj vse take definicije še nepopolne. Zato pa poznamo danes že precej natančno posamezne pojave življenja in po njih moremo soditi o vzrokih trajanja življenja. Treba pa je razlikovati razvoj organizma do zrelosti in dobo,- ko je organizem postal že zrel, ko se ne razvija več. ko se stara in hira. Nato se je bavil s starimi teorijami o vzrokih našega staranja. Ali te razne teorije ne zadovolje današnjega raziskovalca. Največ pristašev pa ima teorije, ki navajajo za vzrok smrti zastrupljen je. Od teh teorij je zopet najbolj razširjena teorija Rusa M e č n i-k o v a, ki trdi, da umro ljudje vsled lastne infekcije potoni lastnih mikrobov, ki se nahajajo v raznih organih. Svoje mnenje dokazuje Mečnikov s tem, ker je množina mikrobov v raznih organizmih v zvezi s trajanjem življenja. novi izdajalci. Slovensko ljudstvo je tako prepričano o tem, da če bi bile jutri nove volitve, bi gotovo zmagali slovenski klerikalci, > Italijanski liberalci se prt vsem tem ne zganejo, oni puste, da se širijo socialisti. Italijanski ljudski poslanci so morali iti od seia dO sela razlagat kolonski zakon, da niso ljudstva zapeljali socialisti___ Italijanski liberalci so po izjavi dr. Ceščutija pripravljeni žrtvovati se in odstopiti celo mandate, samo da bi italijanska narodnost ne trpela v prid Slovencev. Močan italijanski blok in ne bi bilo treba prositi pri Slovencih niti koščka' kruha, nasprotno, oni bi bili primofani prositi miloščine pri Italijanih. Laški ljudski in liberalni poslanci za sedaj ne čutijo potrebe, združiti se k skupnemu delovanju v korist Furlanskega ljudstva, ampak to potrebo bodo čutili v kratkem, ko si bodo svesti uspehov, katere dosežejo socialisti v Furlaniji. Tako je in iz tega sledi, da deželni zbor ta mesec ne bo deloval«. — Velika porcija nesramnosti je zlita v tem članku, ki zahteva nič manj in nič več kot to, da bi morali biti slovenski poslanci v goriškem deželnem zboru berači, ki bi morali prositi miloščine pri Italijanih! Torej Slovencem nobene pravice, Slovence treba stisniti v kot potom italijanskega bloka in ako bodo hoteli dobiti vinar podpore, bodo morali za to milo prositi visoko italijansko gospodo. Tako naj se godi poslancem večine prebivalstva v goriškem deželnem zboru. Tako želi »Gazzet-tmo«, od vlade subvencionirani list. Kdo tiči pravzaprav za takim nesramnim člankom, danes ne bomo preiskovali in tudi ne pobijali posameznih trditev; povedati pa moramo, da so res tu težkoče za redno delovanje deželnega zbora, ali te težkoče izvirajo z italijanske strani. Ko je bil deželni zbor začetkom marca odgoden, smo povedali, da je zakrivil to v glavnem klub italijanskih ljudskih poslancev, od katerih je tudi odvisna bodočnost našega deželnega zbora. Slovenski klub je takrat krepko varoval interese goriških Slovencev in varuje jih krepko in dosledno tudi sedaj, kar zveni tudi iz član- Nato je govoril o vzrokih trajanja in Konca človeškega življenja. Pri vseh narodih doseže gotov odstotek ljudi zelo visoko starost, n. pr. 75 let in znano je, da je mnogo ljudi v tej in še večji starosti čisto zdravih fizično in duševno. Največja dosegljiva starost je okoli 150 let. Tako je bil star Toma Parr 152 let in od teh je preživel 130 let v težkem delu. Pri raztelese-nju se je pokazalo, da so bili vsi njegovi organi zdravi. Star je bil tudi Drakenberg, ki je dosegel starost 142 let. 91 let je služil sam svoj kruh kot pomorščak. Da kdo doseže visoko starost, za to ni konstituci-ja merodajna. Mečnikov navaja slučaje 110 in 115 let starih ljudi, ki so bili majhni drobni. Način življenja podaljša življenje. Znani pa so tudi slučaji, da so ljudje, ki so bili notorični pijanci dosegli zelo visoko starost. Tako je postal kirurg Politmann, ki je bil od svojega 25. leta naprej redno vsak dan pijan, visoko starost 140 let. EHa Durieux, ki je spila dnevno 40 čaš kave, je'umrla v starosti 154 det. Strastni kadilec Ross je umrl čez 100 let star. Sploh je vse polno starih ljudi, ki so kadilci. Najvažnejše je podedovana dispozicija, dober koren kakor pravi narod. Dostikrat pa vplivajo tudi zunanji momenti — zanimi- ka v »Gazzettinu«. Naši poslanci žefijo korenite spremembe v deželnem gospodarstvu, spremembo sistema davčnega obre-Inenjenja in hočejo jasnih določil, kako se dohodki porabijo; hočejo, da smo Slovenci pošteno zastopani v deželni hiši, ne da bi bili poslanci goriških Slovencev berači, ki bi morali prositi miloščine pri gospodih Italijanih. Naši poslanci branijo slovenske koristi in tako hočejo vstvariti tla, na katerih bo mogel deželni zbor delovati u-spešno za celo deželo in ne samo za Furlansko stran. Slovensko ljudstvo naj le zaupa našim poslancem in jim stoji na strani v borbi z Italijani, ki so taki, kakor se kažejo v gornjem članku. Kar se tiče n o v o s t r u j a r j e v, je res, da letajo po deželi in begajo ljudi ~ ali če je kdo kje, ki misli, da bi se razmere spremenile kar črez noč Slovencem v prilog, ako bi zmagali novostrujarji pri deželnozborskih volitvah, mu povemo, da se jako moti. Ako bi hoteli novostrujarji pošteno zastopati slovenske koristi, bi zadeli na jednake težkoče, kakoršne so sedaj; ako bi se pa vrgli pod noge italijanskemu klerikalcu ali liberalcu, potem bi deželni zbor deloval, ali ne v korist Slovencem, ker slovenski poslanci bi bili v takem slučaju primorani prositi miloščine pri Italijanih! Položaj je težak. Težko stališče imajo naši poslanci ali so možje na svojem mestu, ki krepko zastopajo in branijo slovenske koristi. Slovensko ljudstvo, zaupaj jim! Vsakdo v deželi pa tudi ve, kako težka je borba z Italijani, ki mislijo vedno in vedno, da bodo tiščali na vekov veke Slovence pod svojo peto! Propadanje socialne demokracije med Goriškimi Slovenci. Dne 24. pr. m. se je vršila v Gorici VI. deželna konferenca jugoslovanske social-nodemokratične stranke na Goriškem. Ta konferenca je pokazala očitno propadanje socialnodemokratične stranke med Goriškimi Slovenci. Iz poročila, podanega na tej konferenci, posnemamo v glavnem: vo je, da dožive zakonske dvojice cesto enako starost. Barakova je bila stara 128 let, njen mož 118. Gallot je živel 105 let in 3 mesece, njegova žena 105 let in en mesec. Nato je govoril prof. Chodounskjr o m a k r o b i o t i k i, kako umetno podaljšati ljudsko življenje. Resnica je, da je dobri mozeg temelj dolgega življenja, ali tudi druge .stvari uplivajo na dolgost življenja. Najbolje in najlažje se doseže dolgo življenje, če so vsi organi vedno v delu. Organ, ki počiva, ki ne deluje se zanemari in polagoma popolnoma propade. Najvažnejši organ je pa mozeg in na tega je treba najbolj paziti. Če je mozeg zadostno zaposlen, potem ohrani svežost. S sistematičnim duševnim delom se to doseže najlažje. Enako vpliva na mozeg tudi duševno razpoloženje in nad vse mu škodi pesimizem, žalost, težke skrbi itd. Zato si moramo ohraniti veselo naziranje in pred vsem pri otroku skrbeti za temu primerno vzgojo. Delo in veselje sta najboljše zdravilo za mozeg. Tudi ni važno, č< se je mnogo ali če se je dostikrat. Temveč jesti je treba ved- Stranka šteje 25 političnih krajevnih organizacij. Torej 25, ali raz v en v 6 organizacijah (Podgora, Solkan,, Vrtojba, Nabrežina, Skrilje in Pevma) v d r u g i h n i bilo s k o r o nobenega gibanja; socialnodemokratične organizacije sploh se pričenjajo zavedati svoje eksistence šele takrat, ko nastopijo volitve v deželni aH državni zbor. Gibanje pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bilo na slovenski socialnodemokratični Stranki mnogo manj živahno nego ob državno-zborski volitvi leta 1911, dočim se je v Furlaniji pokazal velik narast socialističnih glasov. Italijanski liberalci so v Furlaniji proti socialistom v manjšini; na italijanske socialiste pride tam glasov 2878, na italijanske liberalce 2449. Število socialističnih glasov na slovenski strani je padlo od zadnje državnozborske volitve za 274 glasov; pri državnozborskih volitvah Ki junija 1911. je bilo med Slovenci soci-alnodemokratičnih glasov 2034, pri lanskih deželnozborskih volitvah 1760. Na Krasu je znašala zguba skoro 500 glasov, ker so posamezne občine v bližini Nabreži-ne docela odpadle. Poročilo , pravi, da padanje glasov je zakrivilo najbolj nesoglasje pri okrajni organizaciji v Nabrežini. Poročilo meni, da Šibkost socialnodemokratične pozicije v Nabrežini umevajo narodni voditelji in snujejo se po Krasu sku-i?ine N. D. O. Poročilo pravi dalje: »Strokovne organizacije so vsled gospodarske krize o-nešale, tako da štejemo danes le organizacijo tiskarjev in klesarjev in 5 skupin železničarjev, dočim so ostale organizacije skoraj docela prenehale. Isto velja za izobraževalna društva, od katerih deluje le ono v Solkanu pravilno, Tudi mladinske organizacije so docela zaspale. Pravi vzrok vsega tega pešanja je pomanjkanje izobraženih in vnetih agitatorjev — prole-tarcev. Kajti uspešna je agitacija med delavstvom edinole, kedar jo vodi s celo dušo proletarec sam. Vsa dobra volja glavnega odbora in okrajnih odborov in vse znanje inteligeritov v stranki nič ne pomaga, ako ni izobraženih delavcev, ki z živo besedo in s prijateljskimi stiki obujajo delavstvo vsak v svojem kraju k organizaciji: Odstopajoči odbor se mora no in v svojem času, da deluje organizem vedno. Ljudski nazor, da so le lahko prebavljive jedi koristne je napačen, ker treba je jesti tudi tako hrano, ki zahteva od želodca več napora. Vztrajnost srca in pljuč se najbolj spopohii s telovadbo. Mladi ljudje, ki ne telovadijo, si krajšajo življenje. Nedavno je umrl filozof Biirchnen ki je napisal, da je v moči vsakega človeka, da kolikor mogoče oddalji nesposobnost svojega telesa. S tem pa ne misli nobene težkosrčne bojazni pred zabavami, temveč le pametno izbegavanje nevarnostim. Dokaz temu je visoka starost veleumov kakor:- Viktor Hugo, Goethe; Mommsen, Mals, Michelangelo, Bunsen, Najboljše sredstvo za dolgo življenje !e strah pred lenobo, nedelavnostjo, pasivnostjo. Borimo se, ali ne udajmo se, ker z dobrovolj-nim mirovanjem zapademo prečasno smrti. Zato pa je tudi napačen nazor starih ljudi, da je treba v starosti počivati. S tem dosežejo le, da polagoma vsi organi vedno manj delujejo, dokier sploh ne prenehajo. Isto velja pa tudi za narode. Kateri narod bo delaven in marljiv, ta doseže visoko .starost, drugače pa propade in naj bo še tako mnogoštevilen. Jutri sokulova veselica v Gorici. spominjati tudi hirajoče organizacije, ki je vzdrževala »Delavski dom« v Gorici. Bila je ustanovljena 7. februarja 1910, S stroškom 892 K 94 vin. so priredili primerno, spodobne društvene prostore ter se je sestavila tudi lepa čitalnica. Za vzdrževanje »Delavskega doma« so se obvezale organizacija tiskarjev z 20 K, zidarjev z 10 K, železničarjev z 8 K, pekov z 6 K, čevljarjev z 4 K, izobraževalno društvo z 5 K, giovani italijanski s 5 K, pevski zbor s 5 K in skupna italijanska in slovenska deželna organizacija z 10 K. Ker* je izven tiskarjev iii železničarjev it| slovenske deželne'Organizacije odpadlo vsako prispevanje, : 3 se morali prostori zožiti na polovico in je danes vprašanje, ali se more zdržati še nadalje »Delavski -dom«! Poročilo končuje z vsklikom: Proti vsemu temu žalostnemu stanju je le ena in edina odpomoč, to je agitacija sodrugov — delavcev samih in boj proti alkoholizmu.— ' Uiiela še' jV debata o poročilu in so-, drug J. Srebrnie iz Solkana je očital glavnemu odboru, da ni imel inicijative in je bil cesto brezbrižen v važnih zadevah kakor n. pr. pri vprašanju volitev v občinski svet v Gorici. Manjka vodilne ideje, dasi priznava, da je največ krivo delavstvo samo, ker se premalo briga za organizacijo in tu je zopet glavni vzrok alkoholizem. Sodr. A. S r e b r n i č iz Solkana tudi očita, da je predvsem mrtvilu v stranki kriva organizacija v Gorici, ki popolnoma spi. To je posebno pokazala proslava 1. majnika, na kateri sploh ni bilo udeležbe iz Gorice, marveč so bile zastopane le okoliške organizacije. Sodrug Turna je na to reševal socialno demokracijo, češ, da poročilo pač ne more obsegati nič drugega nego dejanske dogodke. Ako pa poročilo ne kaže nobene spremembe izza prejšnjih let, potem je to le dokaz, da delavstvo ne kaže potrebnega interesa in vsled tega tudi odboru ni mogoče dajati inicijative. Prejšnja leta se je odbor vsakokrat po volitvah obrnil na vse organizacije in posamezne zaupnike, da bi se delo v vsaj deželi oživelo in nadaljevalo, ali navadno je bilo le malo uspeha. Politično gibanje je le ob času volitev. kadar pa so volitve prestane, pa vsa ini-cijativa odbora nič ne pomaga. To je bil tudi vzrok, da je odstopil on kot predsednik odbora, ker so od njega, kot inteligen-ta. pričakovali, da opravlja nekako vse gibanje sam, dočim je vse gibanje le zdravo, če izhaja od proletarcev samih. * tž tega poročila je jasno razvidno, da propada socialna demokracija med Slovenci na Goriškem in da se j a s n i prav na kraških tleh, kjer so imeli soc. demo-kratje do zadnjega časa najtrdnejšo za-slombo. Tam pač najbolj vidijo, kaj se godi v Trstu in vidijo, kaj se godi sedaj v Mabrežini. Socialni demokratje sovražijo narodne slovenske delavce in kmalu bi se bilo zgodilo v Nabrežini, da bi bil delavec delavca pobijal! Mislimo, da bi se bilo pač dalo doseči sporazumi jen je med delavci in gospodarji glede novega razmerja med delodajalci fn delavci, ko je potekla delavna pogodba, samo če bi ne bilo take napetosti na socialnodemokratični strani. Sovraštvo do narodnih delavcev je soc. demokratom očividno v škodo. Sa- Bodite pripravljeni na II., 12,13 in 14. junija r|2 ure smeh na smeh! mi pehajo delavce od sebe, ker poleg sebe ne trpijo drugega nego soc. demokrata. Škoda radi tega ne bo majhna! — V Na-brežini je večen spor, v Nabrezini pa se tudi vidi, kako vodi socialna demokracija v potujčevanje! Slov. socialni demokratje pošiljajo svoje otroke v Legino šolo! Škandal! Socialna demokracija se ne prilago-duje značaju Slovenca, marveč pretvori, kogar dobi v kremplje, v. neko mednarodno zmes, iz katere skoči na dan čez nekaj let — Italijan! Tako je, polno dokazov je za to. Zato pa je le prav, da se izkorenini soc. demokracija iz našega ljudstva, ker mu je le v kvar! Slovenski delavec naj bo dobro organiziran pa v slovenski narodni organizaciji! Pri raznarodovalcih in hujskačih ni mesta zanj! Hepiacije ret in prHoi \ JsezaFnrlaDiio!" Radi silnega deževja v mesecu*maju so trpeli vsi'deli naše dežele. Trpela je seveda tudi Furlanija. To povodenj je izrabil furlanski državni in deželni poslanec dr. Bugatto pri ministerstvu za javna dela, kjer se je zavzel za to, da naj se stori brez odloga vse kar treba tudi za varstvo nižje Furlanije, ker se je že toliko storilo za gornje dele rek in hudournikov naše dežele. Povdarjal je v omenjenem ministerstvu prvotne namene vlade in vodstva regulačnih del, po katerih bi se moral pred \sem, najprvo, regulirati spodnji tok Soče, da se tako zagotovi neškodljivost pritoka iz gornjih tokov, kjer so že napravljene poprave in je pritok radi teh silnejši. Poslanec je povdarjal potem še potrebna dela glede zaliva v Pancanu in v Gradežu in posebno še plovnost spodnje Soče do Pierisa. Vsled tega, kar je omenil, nai bi ministerstvo opozorilo tehniško komisijo, da naj se povrne k prvotnim načrtom in naj odslej vse prihodnje troške izključno aH pa vsaj no ogromni večini določi za spodnjo Furlanijo. Potem je Šel dr. Bugatto s takimi težnjami še k miji-ij sterskemu predsedniku Stiirgkhu. Je že lepo in prav, ako se poteguje poslanec za koristi svojih volilcev, njegova dolžnost je to. Dr. Bugatto se je imel zavzeti za kritje škode, če jo je napravila povodenj v Furlaniji, imel se je zavzeti za pospešenje regujačnih del, ali to pa nikakor ne gre. da hodi dr. Bugatto okoli ministrov v škodo slovenskega prizadetega dela dežele. Dr. Bugatto vendar ve, da regulacija gornjega toka Soče ni dovršena, da je reguliranega doslej bore malo, da pa se vršijo regulacije na veliko v Furlanski nižini. Vsak človek, ki zna malce misliti, je sodil, da prične regulacija Soče in pritokov v gornjem delu. v naši deželi pa je bil napravljen tehniški nesmisel, načrt za najprvo regulacijo Soče in hudournikov v Furlaniji in za nekake krparije v gornjem toku. To so izposlovali v glavnem laški liberalci s Pajerjem, laški klerikalci jim sledijo in Bugatto hoče imeti odslej kar vse, kar se določi za regulacije, izključno za Furlanijo. »Vse za Furlanijo«! To je bilo geslo laških liberalcev, dokler so gospodovali v deželni hiši. to geslo so. podedovali,po niih laški klerikalci in dr. Bugatto hodi okoli po Dunaju in zahteva, da se daljni troški za *-egulacije porabijo v Furlaniji. Ne razumemo, kako more on govoriti na Dunaju tako. kakor da regulacije gornjega toka Soče ni več treba, da je že napravljeno, kar se je moralo napraviti in. da vsled poprav v gornjem toku treba zagotoviti neškodljivost prav vsled poprav- sil-nejšega pritoka iz Gor v Furlanijo. No, sedaj vsaj vemo, zakaj je tako nujna posebna regulacija v nižini! Mi, ki poznamo gornji tok, pa sodimo, da bi bila ed'io pametna in umestna najprvo regulacf.-a gornjega toka potem spodnjega. Tiste;.« vsted poprav silneišega pritoka iz Gor nč ,jozna noben človek, služiti pa ima ta silnejši pritok« v namen, da naj dobi odslej vse prispevke Furlanija, da naj se hitro regulira vsa Soča v Furlaniji, da ne bo delal pritok iz Gor škode! Napravljen je vendar načrt za regulacijo Soče in pritokov. Mi sicer ne moremo biti zadovoljni s tem načrtom, ali ven- dar naj se drži vsaj ta načrt in se določajo dela tudi v Goratem delu dežele! Dr. Bugatto pa hoče preobrniti načrt in imeti vse za Furlanijo! Sicer je res rekel na koncu, ko je menda spoznal, da je samogoltnost le prevelika, da če ne že izključno pa v pretežni večini — toda ta »pretežna večina« naj bi bila najbrže jednaka »izključnemu«! Poživljamo slovenske poslance v varstvo slovenskih interesov in v nemud-no zavrnitev zahtev furlanskega poslanca dr. Bugatta! Novostrniarslci sM. (Cerkno.) Na Binkoštni pondeljek so sklicali' no-vostrujarji v Cerkno shod, ki naj bi pokvaril dober vtis, kojega je napravil na ljudstvo shod naših samostojnih poslancev. — Iz neprijetne zadrege, da nimajo no-vostrujarji na. Tolminskem nobenega poslanca, so se izmotali na ta način, da so si izposodili od goriške okolice posl. Fona in Rojca — tretji v družbi je bil urednik Kremžar. Dasi je bifdan shoda dobro izbran in vreme ugodno, je obisk na shodu znatno zaostal za onim na našem shodu. Poslanec F o n je hotel prepričati zbo-rovalce o škodljivosti novega davka na vino, vendar ni dosegel svojega namena, ker bi našemu kraju — izvzemši župnišča — tak davek nič ne škodoval — pač pa koristil! — Da deželni zbor ne deluje — temu so, po Fonovih zavijanjih dejstev — krivi samostojni poslanci, ker hočejo zvišati uči-ieljstvu plače za 25%. Dobro, da so naši poslanci to stvar ljudstvu temeljito razjasnili, ker isto sedaj ve, da se gre za deželni šolski zalog, vsled kojega bi pri nas šolske doklade padle za polovico; če bi se vsled tega tudi plače učiteljstvu izboljšale, bi bilo to le postranska posledica te reforme. Na dobičku bi bil v prvi vrsti kmet, ki bi mu odpadlo 70 do 80 odstotkov šolskih naklad — vsled česar bi privoščil tudi učitelju 25% in povišek plače. Dasi je Fon v svojem govoru m o j s t r s k o zavijal v prid novostrujarjem, ni dosegel-vspeha, ker je ljudstvo o stvareh bolj poučeno, kakor je mislil govornik, — dober nauk našim poslancem, da gredo pridno med ljudstvo, in ga obveščajo o tekočih zadevah! Poslanec R o j e c je pridigal o morali, kar zna naš dekan boljše napraviti — le žal, da ga njegove ovčice vzlic temu nočejo ubogati. Kremžar je bil bojno razpoložen najbolj se boji Lahov in francoskih frama-zonov. Zborovalci pa so se zbali nadaljnih govornikov in so začeli odhajati. Ostali pa so začeli premikati policijsko uro, ki noj bi kazala na devet. Vse razne želje in težnje, ki so se obravnavale na shodu, so stlačili v resolucijo, da bodi policijska ura ob devetih zvečer; s tem bo rešeno kmetijsko in versko vprašanje. Končno so se zedinili, da ostane kljub vsemu premikanju policijska ura ob enajstih tam, kakor dosedaj, ali kakor šebreljska cerkev po znanem premikanju. No. zahtevali so tudi podpore v kritje primanjkljaja pri zavarovalnici za govejo živino in spremeni naj se zakon o živinoreji. Shoda ni mogel spraviti do živahnosti uiti dekan K n a v s s svojimi številnimi medklici, ki jih je spuščal v ta namen. Kako je pisal A. Kosmač v zadnjem >Goriškem listu«: »Vara se vsakdo, kdor se zanaša na nerazsodnost našega hribovskega ljudstva, ker to le predobro zna lr,-čiti bodisi še tako skromna dejanska dr;!a od nraznih obljub in visoko donečih fraz, naj pridejo to vže od kateresibodi strani«. Velikih nesreč ni bilo niti po shodu, niti po policijski uri, ki je vzlic resoluciji triumfirala, medtem ko je istočasno alkohol dejansko podiral Rojčeve moralne pridige. — Mnca za soMo obrt se sprejme. iM-i UCenska doba 3 leta. - Dobi hrano to stanovanje. Htinibck, Grjiz, Zellcrfjuggc, Politični pregled. Državni proračun za leto 1914./1915. Dne 3. t. in. je finančno ministrstvo dopo-slalo zborničnemu predsedstvu državni proračun in načrt finančnega zakona za /. 1014/1915. To je prvikrat, da se nanaša proračun na celo leto, odkar se je preložilo proračunsko leto na dobo od 1. julija do 30. junija. Za čas od 1. januarja do 30. junija 1. 1914. je bil, kakor znano, vrinjen prehodni proračun. Prroačun za novo poslovno leto izkazuje 3.460,726.156 K izdatkov in 3.460,387.902 K dohodkov, potemtakem 261.764 K prebitka. Izdatki so so napram proračunu za leto 1913. zvišali za 318,545.014 K, dohodki pa za 318,496363 K. Višji dohodki so naslednji: pri direktnih davkih 50.2 milijona, pri indirektnih davkih 66 milijonov, monopolih (tobak, sol, loterija) 91.7 mil., državnih obratih 42.7 mil.; skupaj 250.6 mil. Večje izdatke ima pred vsemi finančno ministrstvo in sicer v znesku 139.7 milijona, od tega 30 milijonov za izvedbo službene pragmatike, 40 milijonov za višje preodkaze deželam in 53.8 mil. za razredno loterijo. Potem so višji izdatki za skupno armado in mornarico ter deželno hrambo. — Načrt finančnega zakona pooblašča finančnega ministra za najetje posojila v znesku 222,800.000 K, in sicer 120,000.000 K za železniške gradnje in nabavo voznega ma-terijala, 102,800.000 K pa za izredne po-- trebščine vojske in mornarice. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na Belodoa trpeCe neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grencloamL Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sodnljsko zasleduje. Rollo-vo Franc, žganje in ml ža ribanje livota — BolcClne olaJIuJoCe in okrepfinjolto sta-roraano sredstvo proti trganja tn prehlajenju vsake vrste. Orig. steklenica K 2-— Na prodaj po vseh lekarnah i in mirodilnioah. Glavna lekarna A. KOLI, c. in kr. dvorni taloinik, Dunaj, Tuchlanben 0. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnicah. ' Naznanilo. , Usojam si naznaniti slavnemu ob- činstvu, da preložim : dne 1. juniia t. I. * svojo pisarno iz ulice »treh kraljev« hšt 13 v ulico municipija št. 17, v hišo. kjer je imel prej pisarno zemlje-merec g. Trombetta, Priporočam se v obilen obisk i K. palm, • 1 zemljemerec in zapriseženi izvedenec. Za birmo! priporoča se: tvrdka Ivancsč & Kurinčic GORICA Gospeska ulica št. 11, V zalogi ima krasno b'ago za deklice in dečke. Velika izber pajčolanov, svilenih trakov, rokavic, nogavic, umetnih cvetlic itd. Vzorci poštnine prosti. liampijone za Sokolske prireditve z monogramom Sokola In napisom: „Na ztfar!" ima v zalogi trgovina H. Gabršček v »TrgovskenoLDomu" Priloga ,$ož8" št. 39. i dne 6. lunija 1914. Jugoslovanom v Istfi! — Jutri, v nedeljo se prične v lst i velika borba, ki naj pokaže, ali se Je prebudil Veli Jože in pognal svoje tlačitelje ali pa naj še naprej doni turobna pesem o tužni Istri. Jugoslovani vrše za volitve predpriprave zelo marljivo, uspeh pa je mogoč le, če store v nedeljo volilci tudi svojo dolžnost, da pridejo vsi pxTUTSŠteyij.^ia^olis^^lSH».e,a^|iJ ne sme izostati, vsakdo morasle%ffft6žf-*^ vu »Političnega društva za Hrvate In Slovence v Istri«. — Nobeni glasovi, nobene vabe ne smejo premotiti volileev. Tudi pozivi »Polaer. Tagblatta«, • ki ,hojjg ^Nemcem pripraviti * nekak po ittčen upliv, morajo ostati brez upliva. Čeprav podpira mornariško poveljstvo kandidata Rijavica, nas to ne sme premotiti mi moramo iti v boj za naše kandidate. Volitve so svobodne in tajne in zato smo prepričani, da tudi visoko mornariško poveljstvo tega ne pozabi. - - jutri v boj za naša prava, za jugoslovansko Istro! Obsedno stanie v Draču. — Ko je bil pred svojim odhodom v Albanijo princ Wied pri nemškem cesarju, mu je ta nujno svetoval, da naj ne gre med Skipetar-je, da naj vsaj vojnih ladij ne zapusti. Ali Wied je bil gluh in je govoril o kulturnem in drugem delu, ki ga je treba izvršiti v Albaniji. Tega seveda ni pomislil, da so za delo rned Albanci najmanj poklicani strahopetci in da se mora biti za vladanje tudi zmožen. Wied ni ubogal in zato je se-dai samo vprašanje časa, kdaj ugasne njegova slava. Najjasnejši znak konca Wieda je proglasitev obsednega stanja v Draču. Pogajanja med vstaši in mednarodno kontrolno komisijo so se popolnoma razbila. Vstaši so se obnašali pri pogajanjih nasilno in surovo in sploh niso hoteli ničesar slišati o princu Wiedu. Ko so nekateri člani mednarodne kontrolne komisije izjavili, da bo Evropa ščitila Wieda, so jim odvrnili vstaši: »Če se hitro ne poberete, vas vse pobijemo«. Naravno, da so se raje pobrali. Komisija je po svojem prihodu' v Drač izjavila, da smatra svojo nalogo za končano. — Vstaši se med tem intenzivno pripravljajo na napad na DraČ. Edina opora Wieda. katoliški Malisori so mu tudi obrnili hrbet; da je Wied v Draču brez Opore/ ker tudi Evropa ne bo dosti pomagala. Avstrija bi sicer rada izvlekla Wie-da iz blata, v katero ga je spravila njegova nezmožnost in strafiopetnost, a vse druge velesile imajo Wieda dosti\ Pričakujemo torej lahko skorajšnji konec Wieda. »Slovenski« nemčurski kmeti na Dunaju — proti slovenskim oravicam. — V živo je zadela nemškutarr na Koroškem pr.slanica slovenskih odvetnikov na justič-nega ministra, ki je z bengalično lučjo pokazala vse nepostavnosti, ki jih izvršujejo koroški begi in paše v vladnih službah. — Dn bi utis te poslanice zmanjšali so sedaj avanžirali koroški Nemci deputacljo rene-gatov, deputacijo kupljivih ljudi, deputa-cijo neznačajnežev, ki je povdarjala na Dunaju, da so Slovenci zadovoljni s sedanjim režimom in da so nasprotni vsakim huiskarijam. Potemkinove vasi! Kakor da bi ne bilo impozantnega shoda slovenskih Korošcev v Smihelu. kakor da bi ne . bilo sijajne Einspielerjeve slovesnosti v Celovcu. Doberniku in drugim kavalirjem koroških Nemcev in nemškutarjev pa jiaT-, še priznanje za njih nesramno kupovanje"' duš, naše priznanje za Širjenje nemoral-• nosti. Tn ti ljudje, Dobernik, Metnitz in drugi govore n kulturi, fei vam hinavci, n?jvečji sovražniki kulture! Koroški kmetic naj vas ne zmotijo vabe ^značajnih« kupovalcev duš. spominjajte se svojih ponosnih prednikov, katerim so se morali klanjati čisto drugi 'Judje ko Dobernik in prijatelji. Sestanek carja in romunskega kralja. "se vrši v kratkem v Bukarešti. Sestanek ima velik politični pomen in na. njem se najbrže sklene zveza med Rusijo in Ru-mimijo. Sestanka se udeleže najodličnejši ruski diplomat in sicer Sazonov. Ooremj-ki in ruski poslanik v Parizu Tzvolski, ki je znan po svojem nasprotstvu do trozveze. Švihov mandat ostal narodnim socl-alcem. — Proti vsemu pričakovanju le pri ožjih volitvah v Čamberškem okraju propadel socialno dfM^krnMčni kandidat Krejči. ki je dobil 4 0 7 5 g I a s o v, dočim W zmagal N e t o 1 i c k y s 4 411 glasovi. Zmaga je bila mogoča le na ta način, da so nekateri mladočehi glasovali proti izrecnemu določilu izvr&evalnega odbora za narodno socialnega kandidata. Zmaga Netolickega je bila povod v Pragi večjim demonstracijam, naperjenim proti »Narodnim listom«. Viharna seja hrvaškega sabora. — Na zadnji seji sabora se je razpravljalo o korakih, ki jih naj stori vlada, v sanacijo M^teY'Sier RSSoJiJnice, kjjma nad 6,000.000 Tv. primanjkljaja. — O. tej zadevi je poroča! zelo pregledno in vestno poslanec dr. Paleček.' Podal je kratko zgodovino posojilnice in nato je govoril o splošnih vzrokih poloma. Poleg-splošne siromašnosti ljudi, nepravilnega načina dosedanjega iz-posojevanja, da imajo hranilnice premalo mobilnega denarja, je glavni vzrok poloma, ker skrbe člani nadzorstva le za to, da postanejo čimprej ravnatelji in da imajo kolikor mogoče visoke plače, ne pa tudi za to, da, hranilnica tudi dobro uspeva. Nato utemeljuje predlog peticijskega odseka. Kot drugi je govoril dr. L u k i n i č. Treba.je napeti vse sile, da se izogne posojilnica konkurzu in da se reši vse z likvidacijo, mirnim potom. V slučaju likvidacije bi zgubili vlagatelji le 20%, druga-pa najmanj 50%. Predvsem pa je treba skrbeti za to, da se ne odtegnejo člani nadzorstva dolžnostim. Potem je govoril, klican k redu in večkrat prekinjen posl. Radič. Važna pa je bila i z j a v a p o d b a n a F e d r o c z y - j a. Primanjkljaja je nad 6.000.000 K. Člani ravnateljstva in upravnega odbora bi prispevali 2,700.000 K, oni kf imajo reeskompt 400.000 K in mesto Karlovec 500.000 K. Vlada bi posodila 1,000.000 K proti 3% odstotni meri za 20 let. z razliko obrestovanja bi se zopet dobilo na ta način 500.000 K. Končno pa bi dala tudi Avstro-Ogrska banka 400.000 K. Ostalo bi pa morali popustiti upniki, s tem pa je mirna poravnava mogoča. Nato je govoril posl. Novak, ki je med drugim trdil, da niti prva hrvaška hranilnica ni čisto varna, ker da ie zgubila pri neki kupčiji 2.000.000 :'. Ta trditev je izzvala velikansko ogorčenje in vihar, da je moral predsednik prekiniti sejo. Nato je bil spre-ješt predlog peticijskega odseka. v Darovi, Nabiralnik gostilne F on na Solkanski cesti je dobi! za C. M. D. 18 K. Hvala! Za Narodno šolo na Blančah je daroval g. Fr. Batič K 2. (Denar hrani uprava). Domače vesti. Smrtna kosa. — V Gorici je umrla gospa Amalija Hribar, vdova po vadni-škem učitelju in znanem svoječasnem iz-bornem pevovodji v Gorici g. Hribarju in mati znanega trgovca v Gosposki ulici g. Teod. Hribarja. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Poroka. — Poročila se je g.čna Frančiška R u t a r, hči višesodnega svetnika g. Matije Rutar z g. inženerjem Frančiškom P a z d e r o. Bilo srečno! Imenovanja. — Za davčne asistente v XI. činovnem razredu so imenovani pro-vizorični davčni asistenti Anton Macarol, Olivo Basilisco, Dominik Rocco, Eligij Zanetti in Josip Lovrinovich ter davčni praktikant Josip Podreka. Iz politične službe. — Okrajni komisar dr. Josip Mosettig je premeščen iz Trsta v Sežano, namestništveni koncipist Rfan Svetek iz Sežane v Gorico in name-stirištveni konceptni praktikant Brunon Stare iz Voloskega v Trst. Gg. poverjenike »Slov. pol. društva« za goriški okraj, na katere smo se pismeno obrnili, da nam naznanijo udeležence za pol. šolo, uljudno ponovno prosimo, da nam nemudoma naznanijo imena udeležencev, da nam bo mogoče pravočasno ukreniti vse potrebno. Gospod Dragotin Štrucelj je došel v Gorico preteklo nedeljo in se nastanil pri >Zlatem Jelenu«. — Rodbina ostane stalno v Gorici. — Brazilija sama je po priliki tako velika kakor cela Evropa in g. Š. je prepotoval vse glavne dežele in mesta, opazovaje z bistrim očesom življenje in vrvenje različnih narodov. Njegova pripovedovanja so silno zanimiva in poučna. Jutrišnja Sokolska veselica in Italijani. Jutri se bo vršila ob Koral na Mozetiče-vem prostoru Sokolska veselica. Radi te veselice so imeli naši brižni Italijani v Gorici mnogo preveč skrbi. V sanjah so vi- deli pred seloj Ste 4mt ^ete vrlih Solčo-lov, ki koraNak* v kKHju ^ f^jdb*) ue* če Iti po Korz"! lM:MwMlr*all so p* svojem * Corrieru« i*i d^r, C^uti si $e Uofl»l pete po glavarstva *adU ve^ife n^sv&Tiiosti, M preti ItalljatJSstvmi (UoriOse. ~isfe br «ž potre-!| be! take prfteMe^t^tflfo te> Mrl, s» Sokoli po- srtepiliZ'^. c jt^lol^ ii^ udeležujejo v kroju i ns^lo-fej-rtiil^jiitrTl&ije vkro-'! ju ne udeleže*,T«ore^ je ~T)il^zain%a!i ves strah Italijanov in jo ~tic|) »otrobi ^ot^li Pod težo velikih n^cicHtial^illi skrčil. Mislimo, da: jim vsled te *$•€ voestU ^ Jeros st%io hran ili nalašč do d^fc^V-sal m^ofilko ^dleže! Bombic jma*!e ueKaili^ko ^tratim, da T)i morda vendar rne fcsll Rmir^jcu za župana. Zato hodi se*da| oke^icarokrest^rat radi slovenskih pri%f«Hi(ev%? čmi%e^lc Čelčuti. 'Bombic \e »c^dsc^tetti«! ji i Id« mo«. da bi-bil z magistrata za- stalno* .(tftsotteii I »Čireo!<* NaMoM^jPc^pfitiarfc,« — Dne" .27» maja se je^nio\^f%ost;orih (hruStva »Gabinetto ¦<%! Uettuiifa«* m f%aVBniku zborovanje z& Ma^jiov^lle^iiriiNvit »Cfrcolo Nazional« Peline **'Ni ^iievtietm Mu je točka rretja: »l^ptnuUj ifta in erifco al pr«. gettati feste^l^iiieMl sKrl fcer ll 7^ (ilmi-gno p. v. nel%n*«sln,iicij||3vx<|P:3fld^isa.iiiso Basciier Qi*>va|iiiiU, C5ill%eii? f Taflcesco, Mondolfo M^fcc^,Ji*ic!). C»rlo» Qitaini (lian Vittorio, OrUli Pi<2#^ 0%u0^ t*ii*L Cir-colo Nazion^lc f^RpoliUre im% bt ti, l%fls^# i Ustanovitvi ne neča z družin tiiCf*"ož iir^an^ranjein demonstracij in pedali«! SHove^iicesv?! Glavni ^ran|ei^-|i z^a r-iast opatije Italijanov prati Slov^cocaiiii 0 jiit%-i pa so gori navedeni in ^iajJttajm^flb^bis^Hl K pisitieM«! «^elo«islH!ijm l/^lio*« na realki v CjoHcI, Iti so se vrnili ta tedeti, se je prigbhlo $ diia^l(0W, Ncl temi Se Slovencev l^(Itiiiliis^iii()'A'^",^iiiCiev 11. Neni^M M*iifiM*Mii%il sseOnnaia pridejo jutri na Izteel W Oiofeo, Veselico jim priredji »fc)cufc(scllier flfc-san gsv^ereln« v prostorih ne«Sk*e §Qolc vC^or^ci! Vabljeni so s 1 o v e n ^k i mqi (l«*iii^Dlir^t|e iz okolice, da se udetlefev • oliil liieNf Jt evHu te prireditve. TakC]čUtait«iovv»^:arJ i«. >Ieki so-drug s kolod" vor^a mam je za^ot*.vllal, da bo ta veselici fesfe iiiec^iiiaVroil^ia, da se bo pelo tudi slo^ciis^Eo! N(H,JU" tri Iboirio slišali, kako zna petli D^;iits^cl!e=5r G^esa>iigS4verciii' z državnega kC]lod|von-a »od ner-nSIro streho slovenske pessinU Sl^ove^iisls^i s^dr^igi, jutri vsi v večfo črast Ner mc^v ^v H^niSko ^ola! Slovak ilid9ela-ice'ssf^p&fcm je okdli 2000 (delavcesv r-ia ^plo^i S^COO-—6C300>, večina Slovenci. S6»»dal ja idePTiolcrracija "v Gorici pravi, da pMrefc|)ii!e^ T^-gč slovenskega lokaln^lia laj«iilka§iiiidOfcfiii^ost italijanskih sodrkido^v y^ 'TMt =u i^e, Poskrbeti tako moč. Nftjv^fjanmei^iio, da jo^pošlcrbe; verjetnejše jfe, d^i pccreč^ciD-, da% lia^j se slovenski delavci 11 iaač$ijo ia!k »ozn Ja»"*cl Sk»va»i6k^ »ACih^M« ^T/Knje rf- Sla-doviča slov.-Hinr-., gl.tisb« eifc?# sp^vofcotni-\ia priredi v ^iot^!n ' pri J* atei^n telemii« v Gbrici v soboto in iicQjcli^od.v.a pevsko-glasbena §aljNa "A-e&Sera-.^-^ftstsek cV8. uri zvečer. V^sto^nittTi U K^ Dirka o%oi: Q»ss.a - Avstrijska športno druši vo na J)B«aj|«j pr-ire«di v nedeljo, dne 14. ^rnifija ffjirV« o mt^ gCDrišliega Krasa. Start; en »IcaKi: ga ce^ste Lo^nik-Podgora. Od It« g^re • dirkača č$ež iKfl^iin. JJe-dejo, Zagrc.;. %iili, F^ros^cfc . Qp*0*a, Sega-na. Štorje, S^i»Sete^ (glavna it^mtrejna. postaja) Predli* e ViiHav,^, vAid^ovš^ioa. iempas, tiortep. Cii||j^v .(Jcsriei Tivoli (Rožna dolini WrH dirki prir* edU'/. Q. 4) Schiiffer: »Pošta v gojzdu«, FisgeUiorai sol«. 5. Piiccini: Fantazija iz • opere ^Boheme«. 6) Smetana: Potpourri iz opere*, »prodana nevesta«. 7) Lehar: Valjček iz operete »Ciganska ljubezen«. Žaljenja veličanstva sta bila obtožena Ivan Frata in H. Comar. Bila sta oproščena te .obtožbe, Frata je pa obsojen na 5 In i zapora, ker je žalil redarja. Uložena je Proti razsodbi ničnostna pritožba. pred kratkim je umrla v Ooriei po poroda 25~jfi(iqa žen.a mesarja pecole na Komu. Kazna^ale. so 5e o smrti razne govorice. :Radi tega je -dala sodna oblast izkopa. trUPlo in je ,razteles,iti, da se dožene v/xok smrti. .Saiupu^or. — V sredo zjutraj so videli nekateri -Uudje na yogalu ,ulice .Orzoni in Katerjnilevega rtr.ga dekUeo v .položaju, jkakor =da -bi spaja. -Nekaterim pasantom W se je to .leeudno zdelo in so prišli bliže, ter hoteli buditi ,-deklico. Tedaj pa so opazili, ^a ,je .nirt-v.a. .RokUčali so policijo, ki je k^iistatirala, da se je .dekle zastru-DilO- Ifesrečno dekle je ,18-Ietna ,Stekar T. iz Gotice. "Vzroka samoumora ni bilo mogoče dognati. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico na pokopališče. -poskuse« samomor. — Včeraj popoldne si je Prerezala žile na levi in desni roki 30-letna Marija Berlot iz Gorice, in sicer je storila to na grobu svojega očeta. Pred kratkim se je vrnila iz Trsta, kjer !e služila in se vrnila k svoji materi, ki stanuje na Plačati, s katero pa ni mogla izhajati. Radi tega si je hotela vzeti življenje. K sreči sta bila na pokopališču nav-3».oča dr. -Braino in Pitamic pri raztelesenju tleollejeve, o kateri govorimo na drugem mest«, ter sta jej rešila življenje. Poškodbo na očesu je fobil 37-letni Ivan Mihelj iz Rihemberške občine. Po zdravniško pomoč ]e prišel k usmiljenim bratom v Gorico. Radi nevarnega pretenja je obsojen Anton Klement iz Tržiča na 4 tedne ječe. Izgubila se je na poti od ženske bolnišnice po Raštelju do Travnika denarni-pa z večjo svoto denarja, skoraj vsa mesečna plača uradnika. Pošten najditelj naj odda denarnico proti primerni nagradi v upravništvu našega lista. DOPISI lika samo za postajo Krmtn in samo za Rusijo. — Kako velika je škoda na sploh in v celi deželi, si lahko mislimo na podlagi gornjih števil. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo vče-uij 180 kvintatov črešenj po 36 K, artieok 260 kviutalov po 78 K, graha 30 po 24 K. špargljev 15 po 78 K, krompirja 30 po 20 K, rib:?;ja 8 kvintaiov po 110 K; jagode so po 120 K kvintal, fižol po IGO. Občinske voJitve v Biljah so se pričele včeraj. Volil je tretji razred, kjer je bila huda borba. Zmagala je naša stranka. Glasov za naše starešine je bilo najmanj 9P, največ 112: klerikalnih naj/eč 97. Iz Solkana. — Cvetlični dan, katerega je priredila Slovenska Čitalnica v Solkanu v prid ljudski knjižnici, je uspel prav dobro. Dejstvo, da se je natekel.dohodek 163 K po veliki večini iz malih darov, ,pri-ča o zanimanju solkanskega prebivalstva za ljudsko knjižnico. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, izreči srčno zahvalo vsem darovalcem, posebno onim, ki so volili knjižnici večji dar. Med temi nam \ je posebej omeniti našega častnega člana !¦ bivšega" mnogoletnega predsednika g. ra- i vnatelja Tomaža Juga. j Da je pa bilo mogoče, pri neugodnem ; vremenu, doseči tako zadovoljiv vspeh, je ! zasluga naših vrlih gg. nabiralk in nabiral- j cev. ki so obiskali sleherno solkansko hišo. Srčna Vam hvala požrtvovalna dekle- i ta in mladeniči! Čitalnica prosi, da ji osta- J nete tudi v bodoče naklonjeni. — Odbor, i Soška podružnica S. P. D. vabi vse j č'ane na občni zbor, ki se bode vršil dne I 16. junija 1914 ob 8. uri zvečer v lokalu j -pri Kranjcu« v Tolminu. Spored: 1. spo- ) ročilo odborovo, 2. slučajnosti. — K obilni vdeležbi vabi odbor. Gledališka predstava v Bovcu. — \ Dramatski odsek Rokod. bralnega društva v Tolminu vprizori dne 7. jun. 1914. o priliki svojega izleta v Bovec burko v 5. dejanjih »Zmešnjava na zmešnjavo«. — Začetek ob 8Vs uri zvečer. ' Narodna Čitalnica pri Sv. Luciji ob Soči bo imela svoj občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne z običajnim dnevnim redom. ? Cerkno. — Poštni avtomobil smo dobili za Binkoštne praznike. Tako zunanja oblika, kakor notranja ureditev ste iako okusni. Posebno razdelitev sedežev — vsak zase — je jako prikladna in posrečena. Onrema odgovarja drugemu razredu železniških voz. Sedežev je nad dvajset. Baje dobimo še en tak voz. Upehal iih je tukajšnji veleposestnik Ravnikar, delo je Puchove tovarne. Pošta : dosedaj ne vozi. Začasno odhaja ob štirih j zjutraj v Idrijo, na kar se takoj vrne v • Cerkno, do tu ob šestih zjutraj k Sv. Luciji, kjer počaka vlakov ob štirih pop. in < pride po peti uri v Cerkno. • V Cerknem je razpisana služba občinskega zdravnika. Stalna plača K 3000. — l Prošnje je vložiti pri županstvu do konca junija. Iz Bazovice. — V zadnjem času je pričel voziti po zaslugi nekaterih mož iz Bazovice in Lokve avto iz Trsta skozi Bazovico v Lokev. Družba si je nabavila v ta namen dva avtomobila tvrdke Saurer in je,s tem odprla najlepši del zgornje Tr- -| žaške okolice tujskem!: prometu. Tudi živinski semenj bodemo imeli; ntvori se 20. junija in vsa znamenja kažejo, da bode na istem dosti živine, posebno govede, pa tudi prašičev in konj. V Prvačini priredi dne 28. ium> 19!4. mladina javni ples v gostilni Marije Vo-dopivec pri postaji: svira domača godba. Gospodarske vesfl Slaba letina s črešnjami. — Preskrbeli smo si drastično sliko o letošnji slabi ietini s črešnjami. Evo jo: Iz Krmina izvažajo čr,ešnje na Rusko, v glavnem v Varšavo, Lodz in Petrograd. L. J 912. so odposlali tja 100 vagonov črešenj. (Vaga obsega do 50 kvintaiov črešenj v koških). —--L. 1913. so odposlali sicer manj črešenj, aki ker je bila cena boljša, je ostal denarni uspeh isti. Letos pa so odposlali le 18 vagonov in. skupiček je za okroglo 250.000 K manjši. — Taka je raz- Sokolski .vestnik. - Rihemberški Sokol ponovno opozarja sosednja društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo na svoj nastop, katerega priredi v nedeljo dne 7. t. m. z bogatim vspo-redorn na lepo okrašenem vrtu nasproti gostilne Gerzej. Posebno se opozarja na govor g. dr. Stefančiča: Ustoličenje zadnjega slovenskega vojvode na Koroškem. — Ker je čisti dobiček namenjen za zletni •fond, pričakuje se velike udeležbe. --T.Na zdar! * Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da za cestno dirko Ronki-Oorica, ki se vrši jutri v nedeljo odpadejo dirkačem določene denarne nagrade in se nadomestijo s krasnimi darili. — Vršil se bo ples in iavna tombola za K 200. — Činkvina za K 100. — Prireditev se vrši v Gorici Tržaška cesta Rcstaurant »Pariš«. Razne vest'. Tržaški mestni svet. (Seja z dne 3. junija.) Glavna točka dnevnega reda je proračun za leto 1914. Proračun izkazuje 21,348.610 K potrebščin in 19,582.680-K pokritja, torej 1,765.870 K primanjkljaja. Proračun je zagovarjal podžupan dr. Brocchi. Primanjkljaj je sicer velik, .ali vsled splošne podražitve koiisumnih prčd-- metov ne more biti drugačen. Štedilo se je na vso moč, na drugi strani pa se je tudi veliko izdalo za mesto. Zato se naj proračun odobri. Svet. P i u c h e r 1 e naglasa, da je bi! še pred tremi leti proračun, veliko ugodnejši. Primanjkljaj je želo yi-sok„ izdatki za šolstvo so narastii naravnost neverjetno, vse pa kaže, da nima bilanca več iste stabilnosti in elasticitete ko preje. — Nato je govoril dr. Wilfa«. Za proilačun ne more glasovati niti v celoti, ker 'večina ne daje niti okolici, niti slovenskim občinariem tega kar bi morala. Občina je dolžna skrbeti za okolico, v resnici jo pa popolnoma prezira. Pritožbe preti »capovilom« so na dnevnem redu, čisto nepostavno ne poznajo na magistratu slovenščine, na šolskem polju se daje okolici veliko, veliko premalo. In vendar ne bi bi! Trst provinca, če ne bi inel okolice. Sedanji sistem se mora premeni«, ali pa naj dobi okolica svojo avtonomijo. Pa tudi iz demokratičnega stališča .iz stališča civilizacije mora glasovati proti proračunu, ker v njem se negirajo bistveni pojmi civilizacije in demokracije, enakost in pravičnost. Izvajanja dr. Wilfana so zelo silno uplivala. Potem so govorili še drugi ' svetovalci, nakar je zaključil župan sejo. j Nadaljevanje generalne razprave o ; proračunu. — Dr. Wilfanu je odgovarjal svetnik Ara. Povdarjal je, da .je vladno nastopanje in pa prodiranje Slovencev prisililo Italijane, da so pesimisti in da ne morejo dovoliti nobene utrakvizacije, nobene dvojezičnosti. Kakor hitro bi to dovolili bi nastale v Trstu iste razmere ko v Pragi. (S tem ga je svetnik Ara polomil, da ga ni mogel bolj.) Zato bodo še v naprej vršili svoje »zgodovinsko poslanstvo« in branili laški značaj Trsta. —. Odgovarjal mu je socialni demokrat dr., Puecher. Proračun je naravnost katastrofalen. Razveseljivo je le to, da priznava večina mizernost svojega gospodarstva. Govornik je za narodni sporazum, do katerega še gotovo pride, čeprav ovirajo to slovenski in laški voditelji. — Okolica se ne sme ločiti od mesta, ker bi to bilo prehud udarec za Trst. Nato so govorili še člani večine, ki so očitali socialnim demokratom, da premalo nastopajo proti Slovencem. Konec seje ob 11 in pol zvečer. Barbarstvo- — Starim vitezom, ki so , se ponašali z analfabetizmom, s surovimi j poboji, tlnčenjern svojih podložnikov, tem [ pač ni mogoče pripisovati smisla za kul-I turo. Ali v nečem so vredni posnemanja ; in pohvale, kot močnejši so ščitili vdove , in sirote in nikdar se ni spozabil niti zadnji ( klativitez, da b< dvignil svojo težko roko , nad ženo. — V Trstu, kjer sedaj tako buj-j no cvete laško pretepaštvo, so napadle | poulične barabe, (drugega naslova ne mo-, remo rabiti pri najboljši volji) dve gospo-j dični, !' ski posli so se razvijali do leta 1898. mirno in enakopravno, od tedaj pa se razvijajb skokoma. Tako je bilo 1899. leta pri okrajnih sodnijah 1,247.448 tožb, ,1929. . leta 1,884.783, 1912 leta pa že 2,290.449 tožrl - Največji kontigent daje Galicija in Bukovimi, namreč 1,447.873 tožb. Tam se je število bagatelnih tožb podvojilo, število tožb pri okrajnih sodnijah pa potrojilo. Število eksekucij je poskočilo še bolj. Pri godnih, dvorih je poskočilo število meničnih tožb za 118% in število drugih tožb za H2.4%. Tudi število konkurzov je poskočilo, leta 1899. jih je, bilo 1124^ leta 1909. '.2e 1294 in leta 1912. 1834. Prizivi pri deželnih in okrožnih sodnijah so se skoraj podvojili, enako tudi pri višjih deželnih sodnijah. Rekurzi pri deželnih in okrožnih sodnijah so poskočili za 31.3%, pri višjih deželnih sodnijah za 53.9%. Zemljiškoknjižne zadeve so narasle od 1,227.585 na 1,809.642. Najvišji sodni dvor se je povečal od 65 na 79 članov, revizije pa so narasle od 6284 na 9836» rekurzi od 4540 na 6609, ničnostne pritožbe od 1973 m 3422, kasacijske razprave od 646 na 1229 in disciplinarne zadeve od 121 na 245. Treba je bilo odpomoči. Povečanje števila uradnikov se ni dalo dobro izvesti, stavile so se v splošnem različne ovire; treba je bilo torej s pisarniško službo posredno razbremeniti sodnike, pa tudi to se je izkazalo kot nezadostno. Da razbremeni sod ni je, je vlada posegla po zakonskem načrtu glede izpremembe določil o reviziji in rekurzu in o razbremenitvi sodnij v/. I. 1910. Ta zakona sta stopila sedaj na podlagi naredbe po § 14. v veljavo. Razbremenjene so po tej noveli sodnije vseh instanc. Nove določbe se omejujejo na civilno postopanje. Okrajne sodnije bodo razbremenjene vsled novega opominjal-negra postopanja: Za Galicijo, Bukovino in ¦nafmaciib, kjer'do sedaj to postopanje ni bilo v veljavi, se "določi 5-letna prehodna doba. V spornih zadevah do 2500 K bo odločal posamezen sodnik in ne več sodni dvor. Pri višjih deželnih sodnijah bodo sodili v onih pravnih zadevah, p kateri je cr»dil en posamezen sodnik, senati 3 sodnikov. Najvišji sodni dvor pa se bo razbre-j tnenil na ta način, da bodo revizije proti ; dvema enako se glasečima sodbama, če ¦ vrednost spornega predmeta ne presega I ono K, nedopustne. M iiKtB iMe slaiiM iia, mo^ta in drozge Odredba poljedelskega, trgovskega in notranjega ministrstva od 18. marca 1914 glede prenaredbe in spopolnitve odredb glede obrata z vinom, moštom in vinsko drozgo. Člen II. in III. odredbe s 27. novembra 1907 ne velja več. Na mesto obeh členov veljajo nastopne določbe: Člen II. 1. a) Prošnje za dovoljenje sladitve vinskega mošta ali vinske drozge v zboljšanje pričakovanega produkta trgatve se imajo vložiti pred septembro*m pri za do-||^Sl|f€^»Mi9to!rreTTrpolitičnem uradu. V teh prošnjah se naj primerno' utemelji po-tretja sladjtve z navedbo vinograda, iz katerega so za sladitvo določeni vinski mbšti in vinske drozge. Posamezne osebe, ki prosijo za .tako dovoljenje sladitve, naj navedejo v svojih prošnjah površino vinograda, pričakovano množino tako sladitvi namenjenega produkta trgatve, kakor tudi množino sladkorja, ki se ga hoče dodati in kraj (kleti, skladišča itd.), kjer se namerava izvršiti sladitev. Dovoljenje se sme izdati le za produkcijski kraj ali za' njegovo najbližjo okolico. Dovoljenje slabitve obsega dobo od začetka trgatve do 15. novembra dotične-ga leta. Kdor se.hoče poslužiti dovoljenja za sladitev vinskega mošta ali vinske drozge, mora to naznaniti kletarskemu nadzorniku najkasneje 48 ur pred pričetkom sladitve. Če se ne bi izvršila na ta dan sladitev, potem je treba vnovič javiti kletarskemu nadzorniku in sicer oziraje se na predomenjeno dobo. b) Če se je morala vsled toče, po-vodnji aH drugih elementarnih nezgod trgatev predčasno izvršiti in je bila radi tega vložitev prošnje za sladitev vinskega mošta ali vinske drozge mogoča šele neposredno pred začetkom ali celo šele po začetku trgatve, tedaj je treba tako prošnjo z navedbo dejanskega položaja primerno utemeljiti in ta položaj ima krajni in občinski urad. potrditi. c) Najkasneje do 1. decembra vsakega leta pa naj javi vsakdo, ki je uporabil dovoljenje za sladitev vinskega mošta ali vinske drozge, pristojni politični oblastni-ji I. instance množino dejansko sladenega vinskega mošta ali vinske drozge in uporabljenega sladkorja. Politične oblastnije naj do 31. decembra vsakega leta javijo pristojnemu kletarskemu nadzorniku tako vsa dovoljenja za sladitev, kakor tudi zgoraj omenjene navedbe. 2. Če se hoče sladiti že uležani produkt trgatve, tedaj se mora v primerno utemeljenih prošnjah navesti vedno množino natrganega produkta, ki se ga hoče sladiti kakor tudi za to rabljenega slad-Korja in dan, na kateri se naj sladitev izvrši. Kraj (kleti, skladišča itd.), kjer se nahaja natrgano blago, kot tudi posode, v katerih je uležano, je treba v prošnji tudi navesti. Ta dovoljenja naj se javijo kle-tarskim nadzornikom od slučaja do slučaja. Sladitev že dovršenih vin (bolnih, pomanjkljivih, manjvrednih) v svrho ponovnega vrenja, se sme izvršiti le v navzočnosti pristojnega kletarskega nadzornika. 3. Za izdajanje dovoljenj so praviloma pristojni oni uradi I. instance, kjer se naj izvrši sladitev; če pa gre za dovoljenje saditve za pokrajino, ki sega na več političnih okrajev, potem je za to pristojna deželna politična oblast, ki obvesti o izdanih dovoljenjih vse politične urade I. instance, ki se jih tiče todovoljenje. (Dalje prih.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič .v Oorici. Tiska: »GoriSka Tiskarna« A. Oabrtček (odgov. J. Fabfii«). Zalaga: Družba za izdajanje Ustav »Soča« in »Primorec«. Poskusnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Hestle, Dunaj i... Biberstrasse. 8.K pozori Pfaffov šiv. stroj prekosi vse druge. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk 'za umetno vezenje se daja v trgovini S! Pfaffov"stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76—. Angleška dvokolesa Premier, Es- ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 97.20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča »S. DEHLEVA bi si« „, „,L5",». t Na prodaj je enonadstropna hiša z vrtom u Gorici, Dia dei tre Re št. 8, oziroma Via Codelli št. 2 po ugodni ceni. Ponudbe v pisarno odvetnika dr. Henrika Turna v Gorici, Via Tre Re št. 16. Kupujte samo dvokolesa „GerIce" in„HlfeM", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji Original IflCfOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako- Trstno Sivinje in Stikanie teče brezSurano in ie jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani S Guk GORICA, m Stolnem trp it. t CORICA. Ha prodal ie: konj in dvokolosni voz skupaj ali ločeno. Poizve se pri naredniku Werther v dra-gonski vojašnici. 155-1 I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi št. 11, Via Caserma št. 15 n * vis-a-vis Izvoznega trga Vinarsko in gospodarsko društvo v Obleke za gospode, gospe m otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: športne iopice in bluze. vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi na VIII. redni občni zbor, ki se bode vršil d nedeljo, dne 14. Junija 1914 o1> 3. lirah popoldne t društvenih prostorih v Komna hšt. 88. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odbbrenje zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. ; 3. Odobritev računa za leto 1913. 4. Poročilo o izvršeni reviziji v letu 1913. 5. Volitev nadzorstva za leto 1914. j 6. Slučajnosti. • Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 1. uri popoldr,.? J na istem mestu in z istim dnevnim redom dru>.;i občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število ; navzočih zadružnikov. .;. j V KOMNU, dne 5. junija 1914. »Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu vpisana zadruga z omejeno zavezo. 136-2 liilllli^^ PALMA je neobrabljiv kauCnk podpetnik. Žganjarna Robert Diehl - Celje priporoča svojo doma žgano 'štajersko slivovko, tropinovec, borovnicevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong. ______________.--------------------------------Vzorci Kn ceniki na razpolago. -—¦..............— ¦ — Adolf Urbancič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prva vrste in vse drago, kar spada v mesarsko široko. — Mesnica je moderno in niglenično opremljena. Na zahtevo strank se :::: pošilja meso na dom.:::: Zvečer lahko postreže strankam, ako se sglase na dom v isti hiši !. nadstropje. Anton Fqfatzky v Gorici naslednik Jos. Terpin. Na sredi RaStelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Reservni fond: K 120.014-60 Vplačani deleži: K 48.043 Zadružnikov: 1707.____ Edina primorska tovarna dvokoles --------------»TRIBUNA«-------------- »Goriška Sjudska posojilnica" . 1883. upisana zadruga z omejenim jamstuom Telefon Štev. 78. D GOliCl 0sta°- * (v lastni hiši: Gosposka nlica štev. 7, I. nadstr.)^ L sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. wVe*Je stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ .dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago^ k hišni hranilniki. Posojila se dajejo naA zastavo in osebni kredit. L Položnice poštne hranilnice^ razpolago brezplačno. Gorica, Tržaška nI. 26. prej pivovarna florjnp. Zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- j strijonov i. t. d. - "* j F. BATJEL - Stolna ulica št. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franke. Hajceneje kupovali^e nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in Čevljarje, Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih ter na deželi, in trgih Illirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou Kožnor & C~ - g°nca» m sadng9a tr^ Na2cenejši nakupovalni vir. H«r~ Ha drobno In MOŠke Srajce m drugo perilo iz najmodernejših tkanin, narejeno in po meri priporoča modna trgovina Pregrad & Černetič Gorica, »TrgrasM dom". CROATIA Ustanovljena 1884 zavarovalna zadruga v Zagreba: ' Edini domači zavarovalni zavod. I Telefon štv. 25-94 I Podružnica: v Trstu, vla del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Glavna zastopstva: Zas»tb> v lastni hiSl, vogal Na- LJubCjana, Osjek, Reka, Sarajevo. m. II Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: l. Ha žloljcnle I i. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljema in smrti. #1 2. Zavarovanje dote. Al 3. Zavarovanje življenske rente. H 2. Proti Škodi no požara 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zaoarooanfe steklenih lip. Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 3,375.05088 Letni 'dohodek premije s pristojbinami..........„ 1,571.13597 Izplačane škode .-...................n 6,400.99652 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Zastopnik za Goriško 17 D li 11 f* D I? D II rt s sedežem v Gorici: lltlUll* f liKIlUf resfaorafer »Trgovski Dom". Zobozdravniki in zo&otehniški atelje Dr. I. Eržen fiORICH los. Verdi teftališče ifeo. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb. vsake vrste. Ordlnlra o soo|em afel|e]n od 9. nre dop. do 5. nre pop- IZIDOR NANUT autorizouana siaubena tordke i dobiti ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za Vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavikcije po najnižjih cenah, R1 ! omerbad poštama Jui žel. začetek sezone pmga maja — __ _ (štajerski Gastein\ ""•Si Najbolj zdravilne radioaktivne Akrato toplice Štajerskega 3 >,: do 37t5 gradov C, učinkuje kakor Gastoin, Teplitz, Pfiiffer proti protinu, revmatizmu ženskim in živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, inflneoci in nje posledicam- Mila, podalpska klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dunaja 8, iz Trsta 5, iz Budapešta 9 ur. -- Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališka RtJmerbad na Štajerskem. Odikovana pekarija in sladčičarna KarolDraščik v Gorici, na Kornu v ('asni Milj izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, to ;te, kolače za birmance in poroke, odlikovane vetikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah ""%Ui W&B? Varaldinske Toplice *mko.. Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z električno razsvečavo. Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom 4- 58° C. jako priporočljivo proti protinu, reumatizmu, ischias itd. Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in drevesnih boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Zdravljenje potom gorkeffa zraka. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. Zdravnik: Dr. I. Lohert. Sedlarska delavnica Ivan Krauos-Gorica ___ na Kornu It. H. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor|!tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, _____-—¦ - ¦*¦«*-- stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-P~_«j. ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se oSjjp) izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centrala Onbllana, podružnice: Cclfo-Celopec, Saraleoo, SpHt, Trii. " Vloge na knjižice po 4f|2°|o, v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi K 1,000.00,) Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naroČila. Promese za vsa žrebanja. Vnov&nje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni kredili. Predujmi na vrednostne papirje, Srečke na obroke, Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes. Nakazila v inozemstvo* Kreditna pisma,