Št. 96. V Gorici, v sredo dne 3. septembra21902. TočaJ XXXII. lakaja trikrat na teden t lertla Iidanjlh, in sioer: vsak torek, ietrtek in soboto, zjatraaje li-dani« opoldne, vešerit« tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane a uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 .Kažipotom* ob isovem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gtt. 6-60 polleta........6 , 60 , . . 3-30 fietrt leta.......3, 40., , 1-70 posamične Številka stanejo tO vin. Od 23. julija 1901 do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici žtr. i i t Gorici v »Goriški Bskaroi* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. eveier; ob nedeljah pa oC 9. do It. ure. Na naroČila bres dopoilane naročnin« te se oziramo. Oglasi trn pealaalea se rafiunijo po peat-vrstah, le tiskano i-farat 8 kr,,i-krat 7 kr., a-iml kr. vsaka vrsta, VeCkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi * uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrit. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v L nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici SU 11. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reBf, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »oravnlStvu. »PRIKORIC« izhaja neodvisno od «Etooe» vsak petetin stane vse leto 3 K «0 h ali gld. t-60. «8ooa» in »Primorec, se prodajata ˇ florioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski olioi in Jellereitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakatni Lavrenfiifi na. trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Frank na unstiBtfi v Trstu. ui. Kdo pa je tisti, ki največ trpi pod sistemom primorske vlade? Tisti Je nas kmet. Ofira m ga pvvsodi, nt »«kl stopinji, celo v gospodarstvu, zapostavlja v cerkvi, nikjer ni ratnopraven, .potnata ga pa Čudovito natančno I« davkariji io vojaška naborna komisija. Kadar treba plačevati denarni in krvni davek, takrat je nai kmet s svojimi sinovi prvi na dnevnem redu.... Nosilci; sistema je pri nas vsakokratni namestnik. Zato bi bilo pričakovati od onih ljudskih zastopnikov, ki obljubojejo naiemu ljudstvo vse dobro ob volitvah, da se ganejo ob takih prilikah, kadar gre za tako važno premembo na namestniitvu, da povzdignejo glas ljudstva, katero jim je zaupalo t izvolitvijo, ter zahtevajo in se pobrigajo, da se kaj doseže z novo spremembo, in sicer kaj, kar bo v korist ljudstvu. Ali pa se je zgodilo kaj takega? Nekoliko so sicer godrnjali po svojih časnikarskih uslužbencih, ali nikake prave akcije nismo videli, o kateri bi se dalo reči, da je kaj vredna glede" na pred-stojeto premembo na tržaškem namestniitvu. Primorski politiki, kateri drugače tako radi zatrjajo, dt^za njimi stoji ljudstvo, niso storili nič, ne sami, ne po svojih zaveznikih. — Ako bi imeli mi Jugoslovani v državnem zboru in v deželnih zborih zastopnike, ki bi bili v celoti res udani castnkn nalogam poslanstva, potem bi morali videti sedaj celo akcijo, ki bi merila na to, da pride končno na namestniltvo v T?st mož pravice in jed-nakopravnosti. Tako pa tega ne vidimo. .Narodno vodstvo* na Goriškem spi spanje krivičnega, v Trstu in v Istri ne vidimo nikake take akcije, in vsegamo^oeni »Slovanski centru m" z dr. šuslersicem niti ganil ni v tem vprašanju. Prememba na namestntstvu v Trstu je pač nekaj takega, kar živn za,]era ves slovenski narod, ne le primorske Siovane. Umevno, da bi morali vs".ed tega gibati vsi siover.ski poiitiki. Klerikalci m;a;.o večino, torej bi pričakovali, da i! njih izide iniciativa. Ali tem .osreCevatei-etu* ljudstva je vse to toliko mar kaker lanski sneg. In zakaj jim ni mar? I, nu, zalo ne, ker so vladni hlapci, ker jim vlada gre povsodi na roko, posebno pri volitvah, ter drugače izpolnjuje njihov« željice nasproti naprednjakom, in ker dobivajo od vlade celo podporo za svoja »gospodarska* stremljenja. Roka pa roko umije — in klerikalci molčijo. Strašno so bili goreči pri volitvah, to je vrelo »ljudstva* iz več ali manj zegnanth Ust, ko so prišli na krmilo, pa nimajo druge naloge od t«?, da se norčujejo z naprednjaki, jim stavijo povsodi ovire, drugače pa mirujejo, hi kadar treba udariti po naprednih ledjih, takrat so čudoviti bojevniki, drugače ni nič, — In tako se tudi v vprašanju, kdo bo namestnik Trstu, niso ganili in se ne ganejo.... V Lahih vse giblje, kadar gre za kako važno osebno premembo, hitro se menjavajo mnenja med njihovimi politiki in med vlado, in rezultat je navadno tak, da so zadovoljni. Kako pa pri nas 't Has narobe. Zastopniki ljudstva rp niti ne ganejo. Taki so dobički, katere ima kmet od lega, da je izvolil za svoje poslance »katoliške* može. Tu se pač jasno vidi, da ti ljudje nimajo nikakega srca za naše ljudstvo. Le takrat poznajo kmeta, kadar treba voliti, drugače pa, ii kmet, molči in zaupaj v Boga, če ne te pa hudič vzame! Vse zlo, katero tare nas narod, ne izvira le iz krivic, s katerimi nas obsipajo drugouarodni nasprotniki in islenii, marveč tega zla so krivi nemalo tudi razni sinovi naSega naroda, kateri poklicani, zastopali vseobfie naše koristi, se prodajajo sistemom za skledo leče ter služeč klcrikalizmu si vstvarjajo iz politike le sebi ugodne pozicije - ljudstvo ostane daleč doli, od blizu sme !e gledati križ, na kateri ga neki dan pribi-jejo oni in sistemi.... Vsa /namenja kažejo, d .t dobimo v Trst namestnika, s katerim ne bomo mogli biti zadovoljni, vse kaže, tla ostane sistem stari, m da bomo se dlje ječali pod tujim jarmom. V tem oziru pa tudi ne bo bolje dotlej, dokler naš narod ne preživi sedanje svoje dobo, v kateri je najbolj okovan v klerika-iizem, dokler se mu nt- zjasni, da vrže od sebe k!crika!r.c pijavke ter dvigne kvteku može iz svoje sred , može, ki ga. umejo ter hočejo v istmi delati za njega po geslu : Iz ljudstva xa I.,udslvn. Upamo, da pride tak čas, ko dobijo v našem ljudstvu prevlado napredni nazori, k*»t*Y nam prinesejo pravo narodno delo, ki bo izpolnjevalo svojo dolžnost v vseh manjših in večjih naših vprašanjih, ter ko bo v očl-glcd tako važnim trenolkom, kakoršni ao glede na predstoječo premembo v Trstu, stal na straži ves narod ter ne bo tako, kakor dandanašnji, ko bo dosti krivde tudi na Slovencih, ako pride v Trst namestnik, neprijazen, da ne rečemo sovražen, našim povsem opravičenim težnjam. Ljudstvo, premišljuj in — spreglej! Dopisi. Ajdovščina, dne 28. avg. 1902. — Ko smo zadnjič čitali dopis iz našega kraja o živahnih pripravah o priliki otvoritve železnice, smo se pač nekoliko zavzeli, kajti o teh doslej ni ne duha ne sluha, Pretežna večina prebivalstva jo apatična, kakor jo bila o pričetku gradnje. Nemalo k tej mržnji je pripomoglo ne bal ljudstvu prijazno podjetništvo. Merodajna društva ne razvijajo nikake akcije v prilog otvoritvene svečanosti, kar je lahko umljivo, kajti v prvi vrsti so poklicani občinarji kot pravi interesentje. Sicer pa ni Se pribito, da so železnica otvori 15. septembra, ker je ravno ajdovska postaja toli srečna, da nima dosedaj še nikake dovozne ceste. Vjc je še v povojčkih. Santos Dumont s svojim kolikor toliko vodljivim zrakoplovom bi torej zaslužil kot prevožček kupe rumenjakov. Toda naj se že železnica otvori tekom septembra ali oktobra, polagati je treba ljudstvu že sedaj prav gorko na srce, kakor je to omenil tudi dr. Treo v Rihembergu, naj kaže vedno oni narodni ponos povsodi, kakor smo ga bili vajeni za volilnih borb mod Slovenci in Italijani. Ponekod se pojavlja namreč neka narodna mlačnost, so-sebno med boljimi krogi, ljudstvu nevarna in pchujsljiva. Tako se je avgusta meseca pripetil v Vipavi kričeč slučaj ob gostovanju dramatičnega drultva iz Ljubljane. Med odmori namreč, reci eminentno slovenske predstave, recitiral je čitalnični gramofon hreščeče razne nemške kuplete, a mesto ogorčenih videl si zadovoljno se smehljajoče obraze. Tako je tudi neki Slovenec iz Gorice takoj pozabil svoj materni jezik, in to z nekakim ponosom še sam pritrdil, kakor hitro je poselilo njegovo predstavo par ajdovskih rene-gatov. No, poučil ga je dobro ne Slovenec, ampak — Ceh. in zopet vse molči, nihče ne protestira proti nameščanju novega laškega uradnika v izključno slovenskem ajdovskem okraju, Pri godniji sla dva uradnika Italijana, dva Slovenca : pri davkariji dva Italijana, eden Slovenec. V predilnici so vodje in bolje plačani uslužbenci izključno Nemci, Vzdramimo se, da nas ne vzdrami »SulvereinI* Vsi, kdor čuti z nami, na krov, da pokažemu tujcu čisto slovensko lice našega trga in njegove lepe okolice. Bodimo glede narodnosti brezobzirni, neizprosni, in bratje Čehi naj nam bodo vsigdar v bodrilen vzgledi DomaČe in razne novice. Osebne vesti, — Ravnatelj tukajšnjega ženskega učiteljišča gospod Štefan Križnic je imenovan šolskim svetnikom. Provizoricni gimnazijski učitelj Gustav llemctsbcrger je imenovan pravim gimnazijskim učiteljem v Gorici. Premembo v učiteljski službi. — V Kožbano pride na mesto učitelja Klavora absoivirani učiteljiščnik gosp. Al. Tor oš, v Dcvin pa za podučiteljico gospodična Marija Blažič. odlikovanje. — Pisarnicni ravnatelj okrožne sodnije v Gorici, g. Fran Potočnik, je stopil v pokoj. Tem povodom mu je podelil cesar zlati križec za zaslugo s krono. Popravek. — Pri premembah v učit službi smo pisali, da pride v Ločnik g. Kutin, kar pa je pomota. V Ločnik na slov. šolo pride g. Kun tih. Cesar v Polju. — V ponedeljek je dospel naš cesar v Pulj na pomorske manevre. V Divači je bil siovesen vsprejem. Kolodvor je bil odičen svečanostno, na njem pa se je zbralo premnogo občinstva, urad-ništvo, šolska mladina, duhovščina itd. Dvorni vlak je dospel na postajo v Divači ob 9.45, Cesar je stopil iz vlaka, pozdravljen z gro-mečtrai »živto "-klici. Pozdravil ga je namestnik grof Goess, potem pa je bivši dež. poslanec Muha v lepih besedah izrazil uda-nost prebivalstva. Potem se je vršilo pred- Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Vdliski ifisiil II. HSeskteirfes Pesi. Podnrokl. (Dalje.1 V tem hipu dospe v krčmo oni redovnik, ki jo j bil Ž© popre] prišel h kneginji, in ž njim vred še dva I druga starejša tovariša. Samostanski služabniki pri-neso za njima pletene jerbase, napolnene s stekleni-! cami z vinom, in različna, urno pripravljena je-j dila. Redovnika pozdravita kneginjo ter jej rahlo očitata, čemu ni krenila v samostan; ona pa se opravičuje že vdrugič, da se je s svojimi dvorniki' naspala po dnevu in da radi hladu potuje po noči in da jej torej počitka ni treba. Vrhu tega pa tudi ni hotela buditi prečastitega gospoda opata in drugih samostanskih bratov ter je rajle zašla v krčmo na kratek oddih. Po mnogih uljudnih besedah je končno obveljal sklep, da se hoče kneginja z dvorniki po rani maši nekoliko okrepčati in odpoSiti v samostanu. Prijazni redovniki povabijo razun Mazurov tudi krakovska kmeta in Matijo iz Bogdanca, kateri je bil že itak namenjen tjekaj, da izroči samostanu to, kar si je bil pridobil na vojni, ali sprejel v dar od darežljivega Vitoldar toda mladi Zbišek ni čul vabila, marveč je poskočil k svojim in stričevim vozovom, katere soj čuvali služabniki, da .so preoblečo in predstavi kne-j ginji in Damisi v prilični obleki. Pogladivši si v naglici svoje laso. jih poveže s svilnatim trakom, na katerem je bilo nanizano jantarjevo zrno in spredaj pravi biserji. Na to obleče telovnik iz bele svile, pre-pasan s pozlačenim dvojnatim pasom, na katerem je visel moč, fegar nožnina je bila okovana s srebrom in slonovo kostjo. Vse to je bilo novo, sijajno in neomadežovano, dasi je to zaplenil od nekega mladega viteza, ki je služil Križarjem. Na to je Se oblekel prižaste hlače, kjer so bili na jedni hlačnici našiti zeleni in rudeči prami, na drugi pa vijoličkasti in žolti. Obuvši končno še rudeče ercveljee z dolgimi rilci, se je vrnil v sobo. Ko se je pojavil pri vratih, so se mu vsi začudili. Kneginja, videča sedaj, kak zel vitez se je vdinjal njeni dragi Danuši, se je še bolj razveselila. Danuša pa je skočila proti njemu kakor srna. Toda bodisi da jo je pridržala mladeničeva lepota, ali glasno začudenje dvornikov, vstavila se je za korak pred njim, pobesila oči in jela sklepati roki, ne vedoča, kaj jej je početi. Za njo pristopijo še drugi: kneginja, dvorniki in dvornice, godei in redovniki, ker so ga vsi hoteli dobro ogledati. Mazoveške gospodičine so zrle vanj kakor v tarčo, kajti vsaka izmed njih si je želela, da bi bil njo izbral; starejše pa so občudovale njegovo dragoceno obleko in tako se je okrog njega nabralo dokaj radovednih ljudij. Zbišek pa je stal na sredi, s ponosnim smehom na svojem mladem licu ter so vrtil na mestu, da so ga tem bolje videli. »Kdo je ta?* vpraša jeden redovnik. »Ta je mladi vitez, bratranec onega plemiča,« odvrne kneginja, pokazavši Bogdanskega, »ki se je ravnokar zaročil z DaniiŠo.* Toda redovniki se niso začudili,, ker iaka obljuba ga še ni prav nič vezala. Vite*; so pogostoma delali take ooljube tudi omoženim ženam, in ženske odličnih rodbin, med katerimi, je bil ta zapadni običaj znan, so imele skoro vsaka svojega viteza. Ako je vitez napravil obljubo gošpodičmi* ni bil &e radi tega njen zaročnik; kajpada si je ona najpogosteje vzela drugega moža, a on jej je, kolikor mu je to dopuščal značaj, te na dalje ostal zvest, dasiravno se je oženil z drugo. , . Redovniki so se zgolj začudili nekoliko DanuSm mladosti, vsekako tudi ne preveč, kajti v tem času so** že šostnajstletni mladeniči postajali kaštelani. Celo kraljica Jadviga sama je štela, komaj petnajst lat, ko je prišla iz Ogrske; da, celo trinajstletne deklice so že stopale v zakon. Sicer pa so v tem hipu vsi opirali svojo oči bolj v Zbiška, nego v DanuSo ter poslušali besede junaškega Matijca, ki je bil ponosen na svojega bratranca,.ter je jel pripovedovati, kako je prišel mladenič do te dragocene obleko. *T%~,:~ MM"'k (Dalje pride.) stavljanje cesarja raznih navzočih dostojanstvenikov in županov. Cesar je nekatere milostno ogovoril. Ob 955 se je vlak odpeljal. Iz Herpelj in Bazeta poročajo, da je ljudstvo z navdušenjem pozdravljalo cesarja; vsi kolodvori so odičeni, v zastavah« nebroj ljudstva povsodi. Cesar je povsodi prijazno odzdravljal množici. V Gerovljah je pozdravil cesarja pa-zinski župan dr. Knrelič, ki se je zahvalil cesarju za ustanovitev hrvatskega gimnazija ter izrekel željo, da bi se v pazinskera okraju ustanovila kmetijska šola. V Pulj je dospel vlak ob 1. uri pop. Mesto je bilo v zastavah in preprogah. Prvo so ga pozdravili streli iz trdnjave Brademonte in potem iz luke. Ko je dospel vlak v mesto, so izstrelile vse vojne ladje po 21 strelov. Vlak se je ustavil blizu pomola cesarice Elizabete, na kar je po pozdravih zastopnikov raznih oblasti] stopil cesar v jahto .Mira-roar*. kjer je bil ob 21/, dvorni obed. Ob 4. uri je odplula jahta k vojni eskadri blizu Pirana. Na potovanju v Pulj se je ustavil cesar tudi na ljubljanskem kolodvoru, kjer je za-juterkoval. Pozdravili so ga Um razni dostojanstveniki. Mestni župan Hribar mu je razložil natančno ljubljanske razmere po potresu ter dal vsa pojasnila o razvoju mesta. »Edin." poroča, da je g. Muha nagovoril cesarja v — nemškem jeziku. Ko dobimo o tem potrebne informacije, spregovorimo svoje. Ii Kanala nam poročajo: Svojo udeležbo pri slavlju 35 letnice .Narodne Čitalnice" v Kanalu so do sedaj zglasila, sledeča društva: Sokoli: goriški, idrijski z zastavo, solkanski, tržaški z zastavo; druga društva: .Velesila« iz Skednja, pevsko in glasbeno društvo iz Gorice, rokodelsko bralno in podporno društvo iz Gorice z zastavo, čitalnica iz Solkana z zastavo, pevsko društvo »Lipa" iz Bazovice po odposlanstvu, bralno in pevsko društvo iz St. Andreža, pevsko in tambu-raško društvo »Podgora* iz Podgore, bralno društvo »Orel" in bralno društvo iz Ročinja; bralno in pevsko društvo na Slapu po odposlanstvu, rokodelsko bralno društvo iz Tolmina; akad. ferijalno društvo »Adrija* iz Gorice po odposlanstvu, dobrovoljno gasilno draštvo iz Kanala, tamburaško društvo .Kanal* iz Kanala. Slavnoat 35-Ictnlce kanalske čitalnice se bode vršila dne 7. t. m., kakor sledi: Ob 81/* uri zjutraj odičenje čitalnične irobojnlce s trakovi, podarjenimi od rodo-Ijubkinj in rodoljubov kanalskih, na to odhod na domače pokopališče, kjer se proslavi spomin pok. skladatelja Jos. Kocjančiča z odičenjsm gomile in nagovorom. Potem se bodo sprejemala predpoludnem došla društva, popoludne ~*z se bo vršilo nadalje sprejemanje došlih društev in gostov. Točno ob 3. popoludne na trgu pozdrav vseh društev in gostov po slavnem županstvu kanalskem ; odičenje zastav zunanjih društev s spomin-vrpeami in venci; na to obhod vseh društev po trgu z godbo na čelu in odkora-kanje na slavnostni prostor, kjer prične točno ob 31/« uri veselica s sledečim vspo-redom: 1. Pozdrav; 2. M. Zega: .0 ti moj dom*, poje moški zbor Narodne čitalnice" v Kanalu; 3. Govor, govori dr. R. Grunt ar iz Gorice; 4. I. pl. Zaje: .Usta j rode*, poje moški zbor pevskega in glasbenega društva iz Gorice; 5. Katkič: .Venec hrvatskih narodnih pesmi", udarja tarobu-raški zbor pevskega in tamburaškega društva .Podgora" iz Podgore; 6. Grbič: .Slovanski brod", poje moški zbor pevskega društva »Velesila" iz Skednja pri Trstu; 7. Camič: „lz naroda za narod", potpuri, udarja tam-buraški zbor .rokodelskega bralnega društva" iz Tolmina; 8. Volarič: .Kvišku bratje", poje moški zbor .bralnega in pevskega društva* iz St. Andreža; 9. Hudovernik: .Naša zvezda", moški zbor, pojeta skupno zbora »ditrhiice" in .Sokola" iz Solkana; 10. H. Sattner: .Vrbica", poje mešani zbor o.pevskega in glasbenega društva" iz Gorice; 11. Vilhar: odlomek iz opere .Smiljana", zbor gorskih deklet, poje ženski zbor .narodne čitalnice' v Kanalu s spremljevanjem tamburaškega društva .Kanal" iz Kanala; 12. Telovadba: Proste vaje in vaje na orodju, proizvajajo Sokoli: goriški, idrijski, solkanski in tržaški; 13.1, pl. Zaje: .Slovenac; Hr»at", pojejo skupno vsa sodelujoča pevska društva: 14. Po veselici: ples, prosta zabava in umetalni ognji. Pričetek točno ob 3. uri in pol popoludne. Vstopnina 40 vin., s sedežem 1 krono. Na odru ali pri telovadbi sodelujoči člani pevskih tamburaških in sokolskih društe/ so vstopnine prosti. Izletnikom t Kanal naznanjamo, da se prijavijo lahko v naši tiskarni do petka, ker je še na razpolago prostora za osem oseb. .Tegft.Be ho nikoli*. — V št. 59. I. 1899. stoji v dopisu iz Brd pod naslovom »C. kr. namestnik na Goriškem* nastopno: »V pogovoru z županom je vprašal (namestnik), koliko duš šteje občina Kojsko ter koliko prebivalcev obsega kojsko županstvo, kar se mu je vse povedalo in razložilo. — Vprašal je, če je tudi Jcaj Italijanov vmes, ko pa je zvedel, da ni niti jednega, se je čudili'.... Glede abstinence je odgovoril župan, .da oni se strinjajo popolnoma s svojimi poslanci, in ko bi ti delali drugače, bi jim dali nezaupnico, in to tim več, ker mi zahtevamo le jednakopravnost, Italijani pa hočeje primat. Na to je dejal namestnik: Tega ne ho nikoli 1 Kakšen vtis je zapustil v srcih poslušalcev, to si misli lahko vsakdo". V poročilu iz Dornberga, kjer je tudi preganjal slov. poslance v deželni zbor, či-iamo na koncu: ,Iz vsega obnašanja kakor tudi govorjenja je bilo razvideti, da nima srca za nas, temveč-dela z vso silo na to, da bi se podali Italijanom na milost in nemilost. Ali to ne pojde, g. grof! (Culi srno, da takoj po odhodu so prcvrgli slavolok, ker ljudje so bili do sile ogorčeni po namcsl-nikovih besedah. Ur.)* To dovolj govori, kakšen namestnik je bil grof Gofiss, kakšne utise je napravljal na ljudstvo, kaže pa tudi dovolj, kakšen ne sme biti njegov naslednik. Iatronlzaclja tržaškega Škofa se je izvršila v nedeljo na slovesen način. Procesije, ki se je vila od cerkve Starega sv. Antona v Stolno cerkev, so se udeležili tudi Slovenci, in sicer sta slov. Marijina družba in bratovščina sv. Cirila in Metoda tvorili skoro vso procesijo. Laških udeležencev je bilo strašno malo. Veteranov je bilo jako malo; na prostoru pred Stolno cerkvijo so pričakovali škofa zastopniki oblastev: namestnik grof Goess, župan Sandrinelli s 4 slovenskimi svetovalci. Od laških svetovalcev ni bilo ni ko g a. Petronio je šel tako daleč, da je hotel prepovedati celo zastave slov. bratovščinam. Torej omenjeni cerkveni sprevod so omogočili pravzaprav Slovenci, ker drugače bi bil strašno klavern. In da je bil zastopan mestni svet, so omogočili tudi slovenski svetovalci.... Škofje Nemec, ki ne ume slo- i venske besede, vsa prireditev sprejema in j intronizacije je bila prirejena strogo laško; neizmerno se je torej žalilo že s prvega početka slovensko prebivalstvo. Ali kaj vidimo kot odgovor nato? Procesijo omogočijo Slovenci, in z županom nastopijo slovenski mestni sve- j tovalciIV. Ali je to usiljivost, ali je to šta- I faza, o tern ne bomo tu razpravljali, ker si je vsakdo s tem hitro na čistem, vprašamo le: Ali bi ne bilo po dogodkih zadnjega časa umestneje in častneje za Slovence, da se niso udeležili procesije ter da niso šli zastopat mesto? Ali bi ne bilo lepše za nas, značilnejše za tržaške razmere pa tudi vplivnejše na škofa, da ni bilo Slovencev sploh poleg, da bi se bila videla pri procesiji laška mizerija, pri zastopstvu mesta pa bi bil figu-rirai sam župan? Mi smo tega mnenja, da bi bil tak odgovor edino pravi. Vse drugo | je le vsiljivost, štafaža, ter ne kaže nikake j odločnosti in možatosti, marveč nekako neopravičeno podvrženost uplivu raznih »pra-gospodov", kar bojevnike za sveto unijatstvo dokaj slabo označuje. ,C'e ne, gre pa »v. Duh Iz Blhem-berga".... — Med tistimi bojevniki, ki so se borili pri zadnjih občinskih volitvah v Ri-hernbergu za sveto vero in čast božjo, je bil | tudi predobro znani štanjelski kurat s Krasa. I Agitiral je in ietai okoli, da bi si bil kmalu noge polomil. In nekje je rekel, da ako ne I zmaga .katoliška stranka", pa gre sv. Duh I iz Rihemberga. N6t ker je zmagala, je torej ostal sv. Duh v Rihembergu, in govoril bo iz Pavlice še naprej, posebno pri raznih računih in denarjih, kakor je govoril doslej. Sveta katoliška stvar je rešena in zmagal je očka Pavlica, kateri ima okoli sebe, razven jednega ali dveh, same nevedneže; n6, to mu pride prav, da bo .gospodaril* še ložje v večjo čast božjo in za sveto katoliško stvar 1 Sv. Duh ne pojde iz Rihemberga, marveč se je utelesil v očki Pavlici. Srečna občina ri- j hemberško-brejska, ko ima v svoji sredi sa-I mega sv. Duha! I Ob tej priliki povemo g. štanjelskemu I kuratu, da je nekoč neki g. nune, katerega j mogoče pozna, poljuboval neko mlado go-I spodično. Vprašamo ga, ali je bilo tudi to I v večjo čast božjo, za sveto katoliško stvar, I ter ali je šel radi tega sv. Duh iz dotičnega I kraja ali je tam ostal ?! Ker g.. kurat tako I natančno ve, kje je sv. Duh in kje ga ni, je I gotovo on poklican, razvozlati to vprašanje. »Gorica* !> šolske oblasti. - V so-I boto se je spravila naša Slomškarija v »Go-I rici" nad — okrajni šolski svet goriški, ker ni zadovoljno ustregel željicam dveh napetih Slomškarjev. Kar stoji črno na belem v .Gorici*, je znak prave klerikalne nesramnosti, I katera meni, da za njo ni šibe, odkar je profesor Berbuč mogočen član deželnega šolskega sveta. — Članek v »Gorici" je značilen za naše razmere. Zato si ga privoščimo obširneje prihodnjič. Proti imtjatstv«. — V Trnovem v Ljubljani je bral dr. Požar na prošnjo tamkajšnje Ciril-Metodove podružnice sv. mašo v staroslovenskem jeziku. Asistiral mu je domači župnik preč. g. Vrbovnik. Ali na ordinarijattt in v uredništvu .Slovenca" so pihali. Sedaj pa je škof ljubljanski izdal odredbo, v kateri pravi: »Ako je tuji duhovnik obreda grško-iztočnega s starosto* venskim jezikom in pokaže potrebne listine svojega škofa, naj se mu dovoli opraviti tiha sv. maša; ne smejo se pa duhovniki grško-iztočnega obreda v naše cerkve vabiti, da bi tam službo božjo privatno ali celo slovesno obhajali; ako je bil tuji duhovnik našega obreda, pa je od njega prestopil h kateremu drugemu obredu (kakor gosp. dr. Požar), ne sme v naši škofiji maševati ne tiho, ne slovesno, ako nima za to izrecnega dovoljenja od knezoškofijskega ordinarijata*. I ,SIov. Narod* pristavlja na to: ,SIo- i venščina jim smrdi, tem katoliško-narodnim, ! in zato ji je škof s posebno odredbo zaprl kranjske cerkve, v katerih sme vladati samo latinščina. Ta odredba postavlja v pravo luč narodnjaštvo naSih katoliško-narodnih, priča pa tudi, kako se šenklavška gospoda boji, da bi ljudstvo začelo zahtevati, naj se služba božja opravlja v razumljivem jeziku, v narodovem jeziku. In ta strah ni neopra-I vičen! Morda pride že ki^~.'" čas, ko se bo po Kranjskem razlegal »lit Proč z latiniza-torji — dajte nam slovensko službo božjo!* Potres. — Pišejo nam iz Oseka 1. t. m.: Danes v jutro se je čutil pri nas potres, in sicer ob 8. uri 50 m, ob 9. uri 10 m in ob 9. uri 17 m. Potres so čutili tudi v Gradišču ob Soči, in sicer tri sunke med 9. in 10. uro zjutraj. Čutili so potres ba'e po celi Furlaniji. Kako si znajo pomagati. — Kako perfldno se je obregnil »Prismojenec* oh naše narodno ženstvo, katero sodeluje pri veselicah na deželi, smo že povedali. Namesto da bi pripoznal, da je grešil, pa ima predrznost, navesti iz dotične naše notice par izrazov, katere edino zaslužijo možje, ki na tako surov način žalijo naše narodno ženstvo. Ponatisnil je oznake, kakor smo mu jih dali, ali skrbno je zamolčal, zakaj jih je dobil. Seveda čitatelji »Prismojenca*, katerim je čitanje naprednih listov zabranjeno pod smrtnim grehom, morajo živeti v prepričanju, da je biS »Prim. List" zopet po krivici napaden. To je res lepa taktika 1 Kadar napravijo kako lopovščino ter dobijo na njo zaslužen odgovor, pa se lepo potuhnejo in delajo nedolžne, kličejo pa: Glejte, kaj so nam rekli! Nikdar pa ne povedo, zakaj so dobili lekcijo. Z raznih stranij dežele nam poročajo, da je ono infamno pisarenje proti našemu narodnemu ženstvu v .Gorici* in »Prim. Listu" obudilo mnogo ogorčenja. Pa se tudi mora studiti vsakemu tako krivično in per-fidno napadanje našega narodnega ženstva! Cement sovražnik Mesarstvu. — Na nabrežinskero shodu sta govorila odposlanca narodno-napredne stranke tudi o nevarnosti, ki preti vsej klesarski obrti od — cementa in betona. Treba je torej klesarstvo še skrbno čuvati, ne pa naravnost uničevati s pretiranimi zahtevami socijalnih demokratov. Kolika nevarnost res preti kamnu, sem videl na svoje oči pred tremi tedni. Šele meseca aprila so začeli delati med j Trbižem in Rajbljem dva mosta z obokom do 20 m širokim, — a v juliju so že vozili čez. Oba mosta sta vlita iz be-I tona. Delo je naravnost krasno in je stalo < veliko manj nego kamen. In kako hitro je šlo vse od roki — Kaj bo s klesarstvom na Nabrežini in drugod po Krasu, ako pojde tako naprej ? — To v premislek onim, ki menijo, da dobe" pri Mesarstvu znamenit vir I za življenje ter zahtevajo čedalje večje plačilo za man; dela. Z nazori, kakoršne je razvijal na nabrežinskem shodu g. Kopač, uničijo klesarstvo popolnoma. Kaj pa potem ? Ali pojdejo res vsi s .punkeljčkom" po svetu? AH kam ? 1 — Torej le po pameti in pre- I vidno, dragi delavci. Slusajte one, ki hočejo j dobro Vam in vsemu narodu! A. G. V Kobarida je torej kaplan res usta-I novil »Katoliško bralno in izobraževal n odru g t y o". Kar piše ta jjpbič o^ I svojem društvecu v »Prim. Listu*', dokazuje J zopet le skrajno nesramnost in predrznost, j ki sta poosebljena v žegnanem njegovem I telesu. — Mi mu povemo danes, da v Kobaridu ni prostora za podobne farovske neumnosti, kar sprevidi tudi tistih par kapla-novih podrepnikov, katere bodo Kobariclci t pošiljali v kaplanijo, ko bodo česa potrebo-I vali od naprednjakov. — 0 glavnem fa-rovškem priganjaču, ki je že veliko nasle-paril po svetu, veliko delavskih solza zakrivil, rečemo s hribovsko prislovico: »Vsaka stara k...a, ko jo greh zapusti, postane farovška*, Ako meni, da se odkriža hudiča iz njegovih krempljev s tem, ako se na stara leta kaplanom za suknjo obeša, se gotovo jako moti. — Čevljar Ivančič pa tudi te ni svetnik. Pazi naj le, da ne bo edino še svetnikom čevlje delal. V Zagraja so aretirali Al. Toneta, in sicer se je izvršilo aretiranje na ukaz politične oblasti, baje radi tega, ker s# je bil Tonet nekaj sporekel z vladnim komisarjem na nekem shodu, kateremu je predsedoval. Aretiranje je vzbudile mnogo začudenja. V Št. Martinu na Krasu so sezidali novo šolsko poslopje, katero je bilo izročeno svojemu namenu v nedelj-' dne 31. t. m. | Kedek nIuchJ. — V soboto je prišel v tukajinjo Wokulatovo knjigarno neki duhovnik iz Furlanije, ki je prinesel gospodu Wokulatu IG kron za neko knjigo, katera je bila ukradena iz knjigarne pred It leti. Tisti, ki jo je bil ukradel, je dal denar duhovniku, in ta ga je prinesel knjigarju, G. Wokulal si pač ni mislil, da bo kedaj oškodovan za ono .izginolo' knjigo! Ulla z doma. — Fakovemu Pt-pčetu, ki ima 10 lef, in Simčičevemu Valeriju, ki ima J 2 let, oba iz Dobrovega v Brdih. je bilo prišlo na misel, da bi ne bilo napačno, ogledati si malce svet. Prišla sta v Gorico, kjer sta spala v mestnem vrtu. Tam pa ju je zagledalo bistro oko redarjevo, in dečka sta morala na redaratvo, odkoder so ju poslali domov. Utonil v Soči. - V soboto zvečer se je kopalo v Soči v Solkanu tam, kjer prevažajo z barko, več dečkov. Eden izmed njih, 10-letni Zavrtanik, sin čevljarjev, je šel predaleč v globoko vodo ter utonil. Ustrelil se Je v bližini stanovanja svoje ljubice v St&ranzanu v Furlanij? neki Anton Ferlan iz Sr. Krita. Nekdo ga je na-farbal, da ga oboževano dekle ne ljubi, nakar se je šel ustrelit. Bil je kmalu mrtev. Aretirali so Andreja lakulina iz Cc-povana, ker je bil vzel pri tvrdki Saunig & Deklesa šivalni stroj. Prišel je v prodajalno ter se delal kakor posestnik, ki bo plačal, ko proda vole, oziroma ko pripelje drva. Ali ko je stroj dobil, ga je prodal v Solkanu pod ceno. Tvrdka je po dveh mesecih tirjala lakulina, na kar se je skazalo, da je mož v Gorici ter da j« očividno hotel le nabaviti si denar z »nakupom' stroja. Sedaj pride pred sodnijo. Družba sv. lohorja. — Z velikim veseljem naznanjamo dragim Slovencem, da je število udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80.046 Slovencev-M o h o r j a n o v se je letos zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata, toliko se jih je družilo pod košatim drevesom, katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam škof A. M. Slomšek in monsignor A. Einspieler, katero je s svojim blagoslovom očividno zalival ljubi Bog, katero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost tn gorka ljubezen. Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu, ki je blagoslovil naš trud; hvala tisočera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raztresena krdela Mo-horjanov, hvala vsakemu posamezniku, ki je s svojim pristopom k družbi množil naše Število! Družba šteje letos 3 936 udov vet kako lani in 1450 udov več kakor predlanskim. Po posameznih Škofijah je število sledeče: 1. Goriška nad*kofija . . . . 8697 (-f- 98) udov 8. Krika Skopja......6565 (-f 357) , 3. Lavantiaska Škofija .... 35408 (+ 1637) , 4. Ljubljanska Škofija . .-. . 31318-(-f 1726)- , 5. Tržatko-koperska škofija . 4368 (+• 227) . 6. Sekoraka Škofija.....556 (— 42) , 7. Somboleljska Ikolija ... 346 (— 5) . 8. Zagrebška nadSfeofija ... 446 (— 33) , 9. Senjtka Škofija...... 191 (~ 13) , 10. PoreSka Škofija...... 132 (— ,4) ^ 11. PjakorSka Škofija..... 66 H- 1)',*" -iflrBomi.....-. ¦. v¦;¦"; ¦;'"."";¦¦;.......2»C-f- 3> »....."" 13. V.,lmnit« nadikoll.a ... 183 {- 2) , 14. Raani kraji....... 410 (— 121) » 15. Aaotrikanci ....... 98! H- 74) , 16. Afrla ia Arija..... 2*2 (+ 33) „ Skupaj. .80046 (-f-393«)udov. Dijake od 14 leti dalje se sprejme na stanovanje in hrano, Ponudbe sprejema nase upravniitvo. Zahvala. — Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XIV. glavna skupščina »Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev« dne 14, 15. in 16. avg. t. 1. v Trstu uspela tako sijajno. Imenom se zahvaljuje pripravljalnemu odboru ia obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zavezino zborovanje, prav posebno pa gosp. učitelju Antonu Grmeku za prireditev banketa in izleta v Benetke; slavn. čitalničnemu odbora za prepustitev prostorov v Čitalnici za zborovanje delegacij; slavn. .Slovanskemu pevskemu društvu1 za prireditev koncerta v .Narodnem domu* v Bar-Invljah; vsem tržaškim in okolicanskim Slovencem na čelu gotp. dr. Pvbaru za simpatije, ki so jih skazovaii v onih dneh naprednemu slov. in istr. hrv. učileljstvu; vsem uredništvom nam prijaznih listov za laskave pozdravi in oblirna poročila o naših zborovanjih; gosp, Vekosl. StrmSku, Engelbertu Ganglu in Ivanu Šegi za izborna poročili; našima častnima članoma gospodoma drž. poslancu in det. odborniku, dr. Iv. Tavčarju in ljubljanskemu županu Iv. Hribarju, ki sta prihitela med nas iz bele Ljubljane ter nas z vznesenimi govori navduševali in dajala pogum za nase težko stanje; nem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prišli na na* shod in vsem onim, ki so nam poslali brzojavne pozdrave; vsem govornikom za navdušene napitnice in sploh vsem »deležnikom, ki so pripomogli, da je nastopila ,Zaveza* tako impozantno. Vodstvo .Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Tajnik; Pr«d$tdnik: Drag. te sni k. L. lelenc. Zahvala — »Česko-slovenski spolek v Pragi" je bbgoitvofit poslati podpisanemu vodstvu 160 K za dve častni nagradi za dva najboljša mladinska spisa. Za ta vele-dutni in plemeniti bratski čin je .Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev pri svoji glavni skupščini v Trstu dne 15. t. m. cenjenemu .Celko-slovenskerntt spolku v Pragi", csobito njega požrtvovalnemu predsedniku ^gospodu Ivanu Legu z velikim navdušenjem izrekla svojo najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo. Vodstvo .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih Učiteljskih druitev". ? Ljubljani, dne 31. avg. 190t. Tajnik: Preilsednik: Drag. G e s n i k. L. J e 1 e n c. Razpis častnih nagrad. — .Češko -slovenski spolek v Pragi", pod predsedstvom velikega prijatelja slovenskega naroda in zlasti slov. učiteljstva, gospoda Jana Lega, hoče še nadalje podpirati slov. mladinsko slovstvo s častnimi nagradami. V to svrho je zopet poslal 160 K za dve častni nagradi za dva najboljša mladinska spisa. Radostno objavlja podpisano vodstvo ta plemeniti ukrep naših bratov Cehov ter razpisuje s tem dve častni nagradi po !00 in 60 K za najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po 3 tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopise je poslati pred-sednistvu Zaveze do 31. decembra t. 1. Pisatelji naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotičnega spisa. Spise bodo ocenjevali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last Zaveze in izideta kot IV. in V. zvezek .Mladinske knjižnice". Vodstvo .Zaveze avst. jugoslovanskih učiteljskih društev.* V Ljubljani, dne 31. avg. 1902. Tajnik: Predsednik: Drag. Ce s ni k. L. Jelene. 30.000 lroon~zriaia glavnf^običek olomuške razstavne loterije. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno dne 25. septembra ter se izplačajo posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10* popustom. Razgled po svetu. Državni zbor bo sklican baje prve dni meseca oktobra, kakor sodijo nekateri dunajski listi. . Kranjski deželni ibor. — Znano je našim čitateljem, kako brezvestno so onemogočili klerikalci zborovanje kranjskega deželnega zbora. Dežela trpi neizmerno, ker ni mogoče teliti nujna gospodarska vprašanja, odvisna od sklepov dež. zbora. Zlasti je uravnava Mirne tako potrebna; da ni mogoče več odlašati z delom. Vlada je zato sprožila misel, da naj se skliče deželni zbor, da resi vsaj to vprašanje; zahtevala pa je od dež. odbora jamstvo, da bo zborovanje mirno. Sedaj se vršijo pogajanja. Klerikalci sicer pravijo, da je potreba sklicali deželni zbor, ali pa bodo dali mir ali ne, tega pa nočejo prav povedati. Da bi se delali ljudstvu lepe ter stavili naprednjake v luč, da so le-ti zakrivili dela pri uravnavi Mirne, so začeli trditi, da so liberalci krivi zavlačevanja ter da se mora radi njih sklicati dež. zbor! To je seveda manever proti nezavednim volilcem. Glede sklicevanja dež. zbora so oddali narodno-naprodni poslanci tako izjavo: .Klub narodiio-naprednih deželnih poslancev spoznava vsakoletno redno zborovanje deželnega zastopa za eminentno in brezpogojno potrebo dežele in prebivalstva. Z ozi-rom na to in dalje, ker so do sedaj nerešene vse naloge deželnega zbora za tekoče leto, pritrjuje klub nameri, sklicali čimpreje zopet deželni zbor; toda to samo pod pogojema : L Da tudi drugi stranki dež. zbora tako, kakor klub narodno-naprednih dež. poslancev s to izjavo, obljubita in zajamčita stvarne in mirne obravnave, izogibaje se oviranju le teh v katerikoli obliki. I. da pridejo na razpravo pred vsem vsi oni predmeti, katere je imel zbor obravnavati že v zadnjem, nagloma zaključenem zasedanji, kakor tudi vse one predloge, katere bi vtegnil deželni odbor predložiti v novem zasedanju. V gosposki zbornici. — Pisarniški ravnatelj gosp. zbornice sekcijski šef vit. Janncr je Sel v pokoj. 'A* njegovo mesto je imenovan dvorni svetni* v notranjem mini-sterstvu I.udovik grof Msrenzi. lanifcstacljski shod radi šolstva v Trat«. — Dne 14. t. m. ob 4. uri pop. se bo vršil na vrtu šole sv. Cirila in Metoda prt sv. Jakobu v Trstu velik manifestacijski shod v prilog slovenskega šolstva v Trstu. Nemški cesar pride baje že letos v Rim vrnit laškemu kralju poset. Drugi viri pa pravijo, da se to zgodi prihodnjo pomlad. Laske pristane obiSče na jesen velika ruska eskadra pod poveljstvom velikega kneza Alekseja. Izgredi v Zagrebu. — .Srbobran" je bil prinesel članek, jako ostro pisan proti Hrvatom. To je dalo povod, da so se dvignili Hrvatje najprvo proti uredništvu lista, potem pa sploh proti Srbom. Izgredi so bili v nedeljo in v ponedeljek. Množica je demonstrirala pred hišami Srbov, udrla v njihove prodajalnice in kavarne ter vse porušila. Izdane so stroge odredbe glede na javni mir in red. V Zagreba se je vršila nekaj dni senzacionalna obravnava proti uredniku in pisatelju dr. Hinkoviču, ki je pri nekem predavanju o spiritizmu govoril tudi, kako izrablja neke vrste duhovščina strašilo pekla in vic v ta namen, da molze vernike. Urednik ,Kat. Lista", duhovnik Korenič, je tožil dr. Hinkoviča radi motenja vere in hujskanja proti duhovščini. Ta razprava kaže vso per-fidnost hrvatskih klerikalcev. Zagovarjal se je obtoženec sam, zastopal pa ga je tudi dr. Potočnjak. Atentat z bombo. — V soboto popoldne se je na postaji Selzthal zgodil atentat na špekulanta s premogom, viteza Guttmana z Dunaja. Bivši uslužbenec Guttmanov, in-žener Hugon Scholz, je vrgel dinamitno bombo na Guttmana. Ta je bil na glavi lahko poškodovan, njegov spremljevalec, gozdar Sobotka, pa tako težko, .da-jc-drugl dan umrl. Napadalca Scholza je bomba na licu mesta ubila. Eksplozija je bila tako močna, da so počile vse šipe in je tudi postajno poslopje poškodovano. Scholz je bil pred 6 leti odpuščen iz službe pri Guttmanu in je gotovo poskusil ta atentat iz maščevalnosti. Grozna nesreča. — Iz Pontablja poročajo : Tatinski lovec Cesare Tabacco je šel na lov na srne. V gozdu sta neka Lahinja in nje 12-letni sin nabirala maline. Lovec ju je videl daleč za grmom in ne da bi dalje gledal, kdo da je tam, je ustrelil mene, da je meri) na srne. Fant je obležal na mestu mrtev, mati je težko ranjena. Lovec se je sam naznanil sodniku. .Ostdeutsche llundschau" je že kupila baje nemška ljudska stranka. List postane njeno glasilo. Wolf pa pojde za urednika nekega lista v Nemčijo. Kuinuulja. — Iz Bukarešta poročajo, da so bili iz tajnega arhiva rumunskega generalnega štaba ukradeni jako važni vojni načrti ter prodani Rusiji, Francija. — V Brestu so dali zapreti škofovega namestnika Salauna, ker je povzročil celo revolto proti zaključenju rodovniške šole v Saint Meenu. Pri voJaSklh vajah v Lugošu na Ogerskem je bilo ranjenih 15 honvedov s streli, 30 vojakov pa je dobilo solnčarico. Štrajk v Floroncl. — V Fiorenci so jeli Strajkati uslužbenci pri tramvaju. Mesto je vojaško zasedeno, vse je zaprlo, celo kavarne, vozi pa le nekaj vozov pod vojaškim varstvom. Izdane so stroge odredbe. Štrajk je danes končan. 1. v prvem razredu so delavci, služabniki in berači; 2. v drugem nižji uradniki in častniki, učitelji, kontoaristi, trgovski pomočniki, kramarji in obrtniki; 3. v tretjem višji uradniki in častniki, zdravniki, advokati, veletržci, ren-tirji itd. Od 10.000 prebivalcev je umrlo na leto: 1 Starost Kopenhagen Provmcijalna j mesta j 1. 2. 3. 1. j 2. . 3, raz- raz- raz- raz- ! raz- red red red red | red red ni o ž k i 20-25 79 76 40 73 64 ~~T 25-35 96 73 58 75 61 61 j 35-45 191 102 92 133 85 66 45-55 356 173 159 245 158 •11H i 55—G5 642 365 312 382 287 2541 65-75 1060 725 565 790 653 533 75 in čez 2071 1731 1393 1756 1419 1132' ženske 20-25 72 j 50 44 51 72 66 j 25-35 77 66 80 79 82 71 1 35-45 134 84 78 98 79 7B 45-55 204 97 104 135 105 87 55-65 380 163 174 238 168 175 I 65-75 771 385 4SS 546 461 347 1 75 in čoz IU27 982 1203 1557 1209 10001 Delavska stanovanja. (Dalje.) Vsled hitrega naraščanja zemljiške rente v mestih so cone stanovanj liit-rejSe narastle nego dohodki skoraj vseh slojev, izdatki za stanovanje tvorijo torej vedno večjo procentno vsoto cele konzumcije. Toda to dejstvo nima za vse sloje jednakega kvantitativnega pomena, ampak zadeva posamezne sloje tembolj, čim nižji so njihovi dohodki, torej najbolj nižje, predvsem delavske sloje, ki morajo dandanes tretjino svojih dohodkov dajati le za stanovanje, dočim boljše situirani sloji izdajajo le petino do desetino in še manj. Akoravno morajo delavci izdajati tako velik del svojih dohodkov za stanovanje, da je vsled tega morebitno povišanje plač za nje le iluzorično — so vrhutega stanovanja, za katera morajo plačevati od dne do dne višje vsote, večjidel nezdrava in sploh neuporabljiva. In slednjič ne more delavec niti dobiti stanovanja za ceno, ki bi bila primerna njegovim dohodkom. To dejstvo je napotilo nekatere raziskovalce, da so razdelili prebivalstvo po dohodkih ter preiskovali na podlagi te razdelitve umrljivost. Tako deli Keck (BerichtuberdieGesundheitsverhaltnisse der Stadt Braunschweig in den Janren 1864—73) ceste po povprečnih dohodkih ondotnih prebivalcev v pet razredov in navaja sledeče koeficijente umrljivosti: Od 10.000 prebivalcev je umrlo: fenmiaHMNfci S—II tet 15 30 let Si—58 tet 50 70 Iti do 75 tol. 96 74 140 472 75—100 » 93 59 185 373 100 150 » 80 50 123 382 150-200 » 85 43 129 311 čez 200 » 64 42 135 255 Najznačilnejša je umrljivost od 5—15 let, ker se v teh letih pač še ne more vppštevati raznih škodljivih vplivov pri izvrševanju težkega poklica. Keck naravnost trdi, da so v prvi vrsti vlažna stanovanja vzrok velike umrljivosti v teh slojih. Th. Sorensen je razdelil dansko mestno prebivalstvo v tri razrede: Z malimi izjemami jo torej v prvem razredu večja umrljivost nego v drugem, in v tem zopet večja nego v tretjem. Pri možkih moramo seveda v tem slučaju vpoštevati tudi vpliv pri izvrševanju poklica. Najslabejša stanovanja imajo gotovo kaznjenci. Angleške kaznilnice nam popisuje Howard. Te kaznilnice so bile še vsled tega tako nezdrave, ker se je višina davka ravnala po številu oken. Ker so morali nadzorniki I kaznilnic ta davek iz lastnega žepa I plačevati, jo pač razumljivo, da so bili j ti zapori večinoma brez oken. Ko so 1. • 1729, preiskali Marshalsea Prison, bo našli, da je prenočevalo v sobi, ki je bila 14 angleških čevljev široka, 16 dolga in 8 visoka, vsako noč najmanj 32 kaznjencev. Horward popisuje gro-zon smrad v zaporih, v katere se niso upali zdravniki in strežaji, ker so se bali mrzlice. Villerme* popisuje francosko kaz-' nilnico v Pau, nek star stolp z majhnimi ' okni, kjer je bilo povprečno 60 kaz-'t njeneev zaprtih; v tem zaporu je 'mrlo ' v letih 1804—9 navadno po 16 kaznjen-1 cev, torej četrtina. j R. Ghasinnat navaja za francoske zapore (1822—37) sledeče številke: Od 100 jetnikov je umrlo vsako kazni * 2. . . .67 3. . . .40 4. . . .24 t leto: Zanimive podatke nam daje Geis-sler o moški kaznilnici v- Waldheimu (Uber die Morbiditats- und Mortaliiats-verhaltnisse der Straflinge im Manner-zuchthause zu Waldheim 1894). Od 1000 oseb je. umtta.ua leto 'Nadaljna povpreS-j naživljenskadobaf !l«w 22-2 210 22-7 26-5 2 -0 25-0 40-1 53-9 774 1198 9-28 11-01 1363 16-30 2V45 127-90 38-20 55-20 kmjcicl 87-04 34-96 31-41 27-88 24-46 21-16 17-98 H-96 12-11 9-55 Umrljivost kaznjencev je torej I mnogo večja nego umrljivost ostalega | prebivalstva, v starosti 22 let je bila j nadaljna povprečna življenska doba ! celo za 10 let krajša. Seveda so se zdaj tuintam te razmere nekoliko zboljšale, ker so gotovi krogi uvideli, da so pravzaprav tudi kaznjenci ljudje. Vendar vidimo, da je še zdaj umrljivost v teh slojevih pre-1 cejšna, tako je n. pr. v zaporu Moabitu ' (Berlin) znašala v zadnjih letih 2 V, odstotkov. (Dalje pride.) Karol praščtk, pekovski, mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmerrrb cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristal« bala &?&&* M*Mh'dal in črna vina *xOp? n»»tin«klh in j iz vipavskih, «^» islerskih 1 furlanskih, ˇ vinooradon. j Dostavljat na dom in razpošilja po zelenici na j vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 56 ' litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi ozorce. Cmmm miru. Poitraiba poitana Podpisani priporoča »lavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajataico jestvin. V SMslogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevcga mlina v Kranj«, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini mm, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo mflo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Seweul5kl ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. S tnžnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem najliritkejSi* vest, da nam j«; v četrtek ž*, av}?. zvečer »b S'.j uri po mučni bolezni preminula naša ljuba mati »z. Lt>progn Angela Gustinčič - Lagoj trgovka in gostilničarica v Gor. Košani. Pokoj niča je bila stara 43 let. Pogreb se je vršil v soboto pop. ob 4 uri KaduSnice se bodo brale pri fari. Ostali žalujoči priporočajo pokoj-nieo v blag spomin. Anton Lagoj, soprog. Otroci: Dragotin Gustinčič Štefanija Gn- stinčič Ludovik Gustinčič- Antonija Gustinčič — Marija Gustinčič -- Anton Lagoj — Frančiška Lagoj — Frančišek Lagoj. »Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omajano zavazo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za žensko obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, JSger-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najni^ib in zadnjih cenali brez podajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. Reklje in koli •••••• • • • • • za trtne nasade se dobijo v vsaki množini in po zmernih cenah pri Petru Pahorju v Renčali. | Naznanilo. Z ozirom na to, da se jo preselila e. kr. okrajna in okrožna sod- ) nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno j „Pri zlatem križu" (pri Lizi) I v Kapucinski ulici katera jo preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in Črna domača vina. Preskrbljeno je s so- ' bami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. ; Svojim rojakom v mestu in na de- i žoJi se toplo priporoča udant j Ivan Katri i k, lastnik. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najBnejega .Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdica tz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. t, Varstveni zasmfca. Koroški imski vrelec najfin.-jSa plai Srečkanje nepreklicno 25. septembra 1902. Glavni dobitek kro« 30.000 ba fllmušKe razstavne srečke _ _ H111 vprLp,Tfl°,:, «r « €1. (ientilli, V. Hichelsflidter & Co., 0. po 1 krono Pineherle, menjalnice v Oorici. Vsi dobitki se L»$iučajo od prodajalcev z 10% odbitkom v gotovini. driska kisla voda seli iinhodih, po Klubem p rbiivljanju, ob boleznih mehurju in ledvicah. »Medu se" SVETILKA du najcenejo in najmočneje acetyien-razsvetljavo na prostem. Priporočamo vinogradnikom kot najvspešnejSe sredstvo proti metulju Cochy!is (grozdni žar); vlovi jih do 5000 v eni noči. Edina zaloga za Goriško: KONJEDIC & ZAJEC trgovina z železjem v Gorici, pred nadškofljo št. 5. Za|o,"fi: Eif. Fonzari in v vseli trgovin; .¦'ii:i Via Vcllurini, Caserma ;iiineralnimi vodami. Dobre ure m po eenl! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja m zasebnike prva tovariiH ur v Mostu (Mi) Hanns Konrad, \imv\tr Milit - Moat (teiko). Dobra ura Item. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 1*20; budilnik iz niklja 0. 1'95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlato in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznataih pisem. ~- Ilustrovan cenik za«ton)! Švicarska urarska obrt.¦ Naznanjamo ^m veljakom j častnikom poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor j tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli s edi*o razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega -elcktro - pla-que, tsestav glas-h(ttte\ Te ure inujo protimagnetifne pre-ciziski urni stroj, so najnatanfneje regulirane in pre-kuiene uro 3-Ietno pismeno jamstvo, od treh odskočnih pokrovčkov, izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekril s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih narofb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moi-njifek od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratujice) po 3" - 5"— in 8- — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju aH predplačilu. N a r o č b e je pošiljati na Razpoiiljanja ur »Chronos Baaal" (Svlea). Za pisma v Švico je stavili znamko za 25 stot. na dopisnice 10 stoL Anton Potatzky v Gorici. Nu sredi KaStcIJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Najceneje kupovallžce nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSo Sivanko za šivalno stroj o. POTREBŠČIN K ga krojače in šev/jarje. Svctiitjlee. — Rožni veiid. — Masne knjižice. iišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosa j ar je, prodajalca pejmiho s in trgih . . i trgih ter na deželi. 2 35-8 in dajamo za vsako Okrov, ki je sestavljen je moderno in krasa © Nova kleparska delavnica v Gorici. , ulica Sv. Antona šter. 1. j Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mest« 4 in na deželi za izdelovat!je \ vseh kleparskih izdelkov, . kakor: cevij za vodo, žlebe za I stavbe, kuhinjske priprave itd. " Prevzema tudi vsako popravo po zmernih cenah. ] Zagotavlja točno postrežbo udani Karol Čufer, klepar. i.efa IS8I. y 6ond usUnovijena tvrdka E, Riessner, ? Ninstd nliei 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, ima velika zalogo .nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene svete itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje toCno in solidno. Priporoča stav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. „Pri Velodromu" goriško pivo na prodaj po 16 kr. iiier. Čistilna voda > > i* j* jL ,,Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: I Lekarna G. B. Pontom.