124
Odgovorni vrednlk : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.
Novičar iz raznih krajev.
V saboto opoldne so se, peljani od velikega škofa praž-kega in kardinala kneza Svarcenberga, podali vsi naDunaji zbrani gg. škofje k presvitlemu cesarju in Mu poklonili zahvalno pismo v latinskem jeziku, ki ga je sostavil dunajski veliki škof in kardinal. Cesar se jim je zahvalil tudi v latinskem jeziku in med drugimi rekel, da bo vsikdar mož beseda in zvesto se ravnal po sklenjenem konkordatu; ?,zaupajte Meni, kakor zaupam jez Vamu so bile poslednje cesarjeve besede. — Iz vsih krajev našega cesarstva se sliši, da polje kaj lepo stoji; le čez sušo tožijo po več krajih. Dvajset let že ne pomnijo tako majhne Donave kakor je letos; tako plitva je, da tudi majhne ladije ne morejo naprej. — Parižki zbor se nek res ne bo tako kmali ločil, kakor se je izperva govorilo. Ze dolgo je cesarja Napoleona navdajala želja, namestnike vseh pervih evropejskih vlad kadaj v Parizu imeti, da bi se pod njegovim predsed-ništvom porazumili od vseh tistih zadev, ktere je nekdaj vojska razsojevala, Iz vsega, kar se sedaj iz Pariza sliši, se sme misliti, da je ta čas sedaj prišel za Napoleona in da bo zbor še dalje časa ostal v Parizu, čeravno bo vsaka vlada nadomestovana le po enem poslancu, in se zbor imenoval le komisija. Potemtakem utegne naj novejša novica, ki jo je telegraf prinesel iz Pariza 14. aprila, verjetna biti, „da je stan laških dežel   pazljivost pooblastencov pariž-
kih na-se obernil, in da bojo preiskovali, kako ondanjim ho-matijam v okom priti; vsi pooblastenci enoglasno spoznajo potrebo, da se mora to in uno na Laškem prenarediti, in daje sila, te zadeve do dobrega pretresli". Povemo pa, da ta novica se ne ujema popolnoma s tem, kar se je malo dni pred govorilo, ko se je slišalo, da sardinski poslanec in za njim angležki sta terjala resni pretres laških zadev, vsi ostali poslanci pa niso z unima edinih misel bili. Kaj je tedaj na zgorej omenjeni novici, ki jo je prinesel „Jour. des Deb." resničnega, se bo kmalo zvedilo; to pa je gotovo, da vsi angležki časniki sedaj, ko je rusovsko-turška štrena izmo-tana, so začeli motati laški klobčič. — Razglas rusov-skega čara od 19./31. marca, v kterem naznanja svojemu narodu konecvojske, je sedaj od besede do besede znan. Ker smo važni še reči iz njega že unidan povedali, ga nam ni treba ponavljati. — Že se sliši iz več krajev od pretepov in kervavih glav na Turškem, ko je bilo tu in tam prebirano sultanovo pismo, po kterem se zagotovljajo kri-stijanom enake pravice s Turkom. Malo pozna turško naturo, kdor misli, da bo mahomedanec kedaj prijatel kri-stijanu, kterega od nekdaj psuje. Da so Francozi vlili v marsiktero Turkinjo kri zapadne krotkosti, radi verjamemo, — al T ur k je vse druga korenina. — Govorilo se je, da 38.000 vojakov francozke armade, ki je v Krimu, se bo podalo v Afriko v Algier in ondi bodo začeli iznova vojsko zoper neukrotljive Kabvle; pa sedaj se spet terdi, da fran-cozka vlada ne bo začela ondi vojske in da vseh 143.000 mož bo šlo na Francozko domu. — Novo znamenje prijaznosti francozke vlade do Rusov, po kterih se zamore Napoleonova rodovina na prestolu francozkem močnejše uter-diti, se kaže tudi v tem, da je unidan vsem francozkim vrednikom došel ukaz, da ne smejo več ziniti „od boja zapadne civilizacije zoper severno barbarastvo" — tiste jim dosihmal tako priljubljene prislovice; tudi prepovedani ru-sovski časnik „Nordu sme sedaj na Francozko. — Sliši ser da francozka vlada bo zapovedala vsem posestnikom močirnih zemljiš upeljavo drenaže. Res ni napačno, ako se koristne zemljišne naprave zapovedujejo, se ve da je pa treba potem manj premožnim gospodarjem tudi nakloniti na kakošno vižo dnarne pripomoči.