.,	. „. ...... .. , .jj.,.

THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES On AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. "	*
GESLO: Z« vero in narod — za pravico in resnico — od boja dO zmag*i GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
chicago, ill., sreda, 16. decembra wednesday, december 16. 1925.
LETNIK XXXIV.
Sv. Oče Pij XI. obsoja fašistovsko vlado v Italiji.
papež odločno obsoja postopanje fašistovske vlade katera zatira, vse pravice državljanov.
Rim, Italija. — Papež Pij XI. je v svojem predavanju pred slovesnim zborovanjem osupnil poslušalce s svojo jasno izjavo glede rimskega vprašanja in s kritiziranjem italijanske vlade radi zatiranja pravic katoliških prebivalcev mesta, katerim ni dovoljeno, da bi pristopali k ekonomičnim društvom, katera so njim po volji, ampak so primorani pristopati k drugim.
Sv. oče je rekel, da razne koncesije, katere so bile dane Cerkvi od italijanske vlade, so ,le neznatna odškodnina za škodo, katera je bila povzročena v preteklosti.
Papež se je tudi dotaknil notranje italijanske politike in kritiziral fašistovsko vlado, ki je dejansko dala strokovne u-nijske organizacije pod popolno kontrolo fašistoVske unije. Radi te vladne naredbe je na tisoče katoličanov, ki bodo primorani zapustiti svoja katoliška industrijska in poljedelska društva ter pristopiti k faši-stovskim. Pri teh društvah so tudi redovniki in redovnice, ki so zaposleni pri raznih socijal-nih dobrodeljih.
Na konzistoriju so bili tudi imenovani štirje novi kardinali, in ti so: Msgr. Bonaventura Cerretti, apostolski nuncij na Francoskem; Msgr. Enrico Ga-sparri, apostolski nuncij v Braziliji ;Msgr. Patrick O'Donnell, nadškofa v Armath, Irsko, in Msgr. Alessandro Verde.
BOJ Z BANDITI.
Dva bandita, katerih eden je bil nedavno izpuščen iz jet-niinice v Jolietu, sta usmrtila policista; tudi bandit je padel.
Chicago, 111. — V bližini River Forest v Mannheim hotelu sta sedela s svojima tovarišica-ma dva bandita, katerih eden je bil nedavno izpuščen iz jo-lietske jetnišnice. V gostilno prideta tudi dva policista, ki sta napovedala banditoma aretacijo, kateri sta se pa zoper-stavila in potegnila revolverje. Eden sproži, in policist Edward Pflaume se smrtno zadet zgrudi na tla. Drugi policist, Mc-Bride je odgovoril s strelom in na mestu usmrtil enega od ban-ditov, dočim je drugi streljal na McBrida in ga ranil na glavi. Krn-alo pa je banditova roka omahnila, pogodil jo je strel McBridejovega revolverja. Bandit v zadnjem hipu ni mislil na drugega kakor na rešitev, planil je skozi okno in izginil v temno noč, za njim so pa brenčale kroglje McBrida in še dveh drugih policistov, ki sta prišla na pomoč.
Policist Pflaume je kmalu na to izdihnil v bolnišnici; kamor je bil pripeljan. On je prvi stražnik v Forest Park, ki je bil ustreljen od bandita v 13. letih.
Umorjeni bandit je poznan zločinec in je že večkrat imel
Sv. oče je tudi potrdil vest, • ,	.. . .
da so odnošaji med Vatikanom.I?P™ SP°!1C!J0' kf,er^a i«
Cehoslovakijo zelo resni.
in Jugoslavijo
tudi sedaj iskala oblast radi bančnega ropa v Henry, 111.
Policija je poslala krvne pse za ubeglim banditom. McBride bo okreval.
iz postnega urada v chicago, ill.
Chicago, 111. — Poštni mojster A. C. Lueder je dobil zelo
žalostna zgodba 70let-nega ubožca.
Pariz, Francija. — Edward Bellier je bil pred štiridesetimi leti vplivna osebnost in bogataš. Nekoč je poslal svoje perilo v pralnico, med tem časom pohvalno poročilo od Henry je pa pogrešal svoj denar v Smale-ja, superintendenta od-znesku 80,000 frankov, kar je pošiljalnega oddelka, v kate-bilo za tiste čase bogastvo. Mi-,rem omenja sijajno kooperaci-slil je ,da je denar imel sprav- jo časopisja,, katero je po na-ljen med perilom, in da je vse rocilu Mr. Luedra opominjalo skupaj izgubljeno. To ga je svoje čitatelje, naj. ne čakajo tako potrlo, da od tistega časa na zadnje dneve pred prazniki ni več dal niti svoje spodnje s poštnimi pošiljkami, temveč obleke prati. Imel je službo, storijo naj to preje. Mr. Smale katero pa je zgubil radi tega, izjavlja, da, je ljudstvo te opo-ker je bil tako umazan. Nato mine vpoštevalo in kakor še je prišel v uboštvo in dobival nobeno leto ni bilo na odpoši-nekoliko hrane pri dobrih lju- ljevalnih oddelkih toliko o-deh in je bil zadnja leta brez pravka kakor letos, kajti po-srajce. Ko ga pa par dni že ni treba je bilo pozvati 300 zabilo po hrano, se je ljudem časnih pismonoš, da je mogoče zdelo čudno in so šli pogledat,vse delo izvršiti, v njegovo ubožno stanovanje. Na božični dan se pošta ne Našli so mrtvega in popolnoma bo raznašala in delo po vseh golega ležati na tleh. Preiskali poštnih postajah po mestu bo so tudi sobo, in našli v nekih počivalo.. Ker se pričakuje dan starih cunjah onih 80,000 fran- pred praznikom toliko poste, kov, katere je Bellier mislil, da kakor še nikoli v zgodovini, za jih je zgubil. *	to priporoča poštni mojster -o- Lueder, da bi vsakdo vpošteval
—	Santo Domingo, Domini- še sledeči opomin: za izven kanska republika. — Ogenj je Chicage morajo biti že vse po-izbruhnil v justični palači, ka- šiljke na pošti do 15. t. m., in teri je poslopje uničil, tako tu-1 za v Chicago, najkasneje do di ves arhiv.	120. t. m. Ako se boste po temu
—	Chicago, 111. — Ogenj, ki ravnali, bodo prišle vaše poje nastal radi križanja žice, je šiljke na določeno mesto še o .vpepelil poslopje prostozidar- j pravem času.
skega templa in povzročil 25 j	—-—o-——
tfeoč dolarjev Škode. ,	(ŠIRITE "AMER SLOVENCA."
' - MBit- f Tftr
NEMČIJA NA POTU OKREVANJA.
Gilbert, ameriški vrhovni repa-racijski uradnik v svojem poročilu izjavlja, da si je Nemčija opomogla iz težke krize.
Berlin. — Nemčija se polagoma otresa vojnega prahu in vstaja iz razvalin, v katere je pahnila svetovna vojna Evropo. Z odločnimi koraki stopa nasproti industrijalnemu in sploh trgovskemu napredku. Operacija po Dawesovem načrtu pokazuje delo ekspertov
v	prvem letnem poročilu, katero je izdal vrhovni uradnik za reparacije, Seymour Parker Gilbert.
Pogoje londonske pogodbe prvega leta je Nemčija izpolnila v celoti, tudi odplačilo, katero ji je bilo odmerjeng, je izplačala že meseca septembra.
Upniki Nemčije so zadovoljni, ker tako redno plačuje svoje obveznosti. Cel reparacijski načrt se razvija gladko in pokazuje, da je na mestu; vsi oni. ki so za to postavljeni, da delujejo za točno izvedbo načrta, delajo vzajemno, vestno in v duhu kooperacije. Tako si! Nemčija pomaga do napredka' in dela na to, da pogladi pot do popolnega zaupanja in prijateljstva bivših sovražnikov.
Obveznosti, katere plačuje Nemčija po reparacijskem načrtu, ne obtežuje državnega1 proračuna, le nekoliko nemško ekonomijo, kar bo privedlo*^ Nemčijo do normalnega tira. ;
Mr. Gilbert se zadovoljivo izraža nad točnostjo Nemčije za dosedanja odplačila, tako tudi o pripravah, katere že sedaj dela za nadaljno poravnanje obveznosti.
ZAKON ZA0DP0M0C FAR-MARJEM.
V teku tedna se bo pričela bit" ka v kongresu, katera naj-brže ne bo toliko ekonomičnega, kakor pa političnega značaja. -J 'jg
Washington, D. C. — Predno poteče ta teden, bodo padli pr>-
vi	streli v kongresnem boju za predlogo farmarske odpomoči. Ta konflikt kakor kaže, ne bo' imel toliko ekonomične kakor pa politične važnosti. Coolidge in voditelji farmarskega bloka so'izdali proklamacijo, v kate-, ri je zapopadeno, da se ne stri-' njajo z idejo, da bi se vlada vmešavala v rešitev farmarskega problema. Tako se lahko reče, da je bitka pričeta, katere izid je za danes še uganka.
Predsednik Coolidge-ova te-j orija glede agrikulturnega pro-1 blema je za večine farmarskih organizacij nespremejemljiva.' Senator Capper, rep. iz države Kansas, kateri je v svoji drža-' vi zelo priljubljen, je rekel, da kar farmarji •potrebujejo, je nar^dba, katera jih bo ščitila kakor šoiti ameriško industri-j jo. On pravi, da taka protekci-j a ne bo prišla od protektivne tarife, temveč farme morajo dobiti vse drugačne * pripomočke, katere jim bodo res kaj koristile.	. t ,
RIFSKA KALIFINJA. , pjfl^ ^ p()
SEBNO SEJO.
Guverner Pinchot za regulacijo premogarske industrije in za forsiranje prohibicij&ke po-stave.
Harrisburg, Pa. — Gifford Pinchot je sklical v nedeljo posebno sejo državne zakonodaje, na kateri se je razpravljalo o dveh važnih predmetih, namreč regulacija premogarske industrije in o forsiranju prohi-bicijske postave.
Poleg tega se je tudi razpravljalo o reformaciji volilnega zakona, o reviziji zakona za bančne regulacije, trust-kom-panije, stavbinska in posojilna društva, kakor tudi več drugih točk, ki so po mnenju guverner-
Slika nam predstavlja na no- ja	V,aŽne-
'Sklical sem to posebno sejo
Iz Jugoslavije
ena najvažnejših točk pašičevega programa je pridobiti zase slovenski narod. — druge zanimive vesti.
Režim Nikola Pašiča.
Režim, ki ga predstavlja Nikoli Pašič, se ves čas, kar obstoja država SHS, trudi, kako bi pridobil zase slovenski na
vina in natakarici 300 Din gotovine. Vlomilci so povzročili skupne škode 13,965 Din. Po ugotovitvah so bili vlomilci štirje moški, in sicer dva male
rod. To je ena najbolj važnih [n dva velike postave, od ka točk njegovega programa. V ta te"h eden Je bl1	^ *a-
namen se je posluževal najrazličnejših sredstev. Poskusil je s samostojno demokratsko stranko, ki naj bi Slovence s pomočjo "jugoslovenstva" prevedla v velesrbstvo, če ne izle-pa, pa izgrda. Organizirala so se teroristična krdela, ki naj bi slovensko ljudstvo s silo ustra-
mokresom in je pri odhodu po Ptujski cesti oddal par strelov.
-o—1—
Smrtna kosa.
V nedeljo dne 22. m. m. je umrl g. Anton Reisner, hišni posestnik in bivši krojaški mojster. — Dne 23. m. m. je v Šiški nenadouia umrl g. Anton
vo imenovano kalifinjo novega rifskega protektorata, Muley Benel Mehedi, katera zastopa mesto sultana v Maroko. Ceremonije vstoličenja so se vršile v Tetuan.
KRIŽEM SVETA.
—	Minneapolis, Minn. — Margaret Grady, stara 13 let, je bila na mestu mrtva, ko se je po nesreči sprožila puška, s katero se je igral njen brat Ernest. Zadeta je bila v glavo,
—	Moskva, Rusija. — Zastopniki sovjetske vlade v Rusiji so na potn v Ameriko, kjer nameravajo skleniti kupčijo za nekatere predmete iz zbirke dragocenosti bivšega ruskega carja Nikolaja. Cela zbirka je cenjena na $250,000,000. V, zbirki se tudi nahaja znameniti 189karatni demant grofa Orloff.
—	Florenca, Italija. — V soboto je praznovala grofica Madalede Dotti Difilidal svoj 106. rojstni dan. Grofica je še pri dobrem zdravju.
—	Denver, £olo. — V soboto je izVršila Stric Samova. koval-nica. denarja za $1,000,000 vrednosti zlatih komadov po $2.50, kateri so jako pripravni za darila.
—	Cambridge, O. — Dva vojaška avijatika iz McCook
državnih zastopnikov, ker to zahteva varnost naše institucije in prosperiteta našega ljudstva." Tako je rekel Pinchot.
"Zloraba zakonov je prišla do svojega viška in postala nevarna našemu vladnemu ustroju, ki škoduje našemu ljudstvu, zato se ne sme več čakati, ampak z vso strogostjo se mora pričeti z delom, ki bo to preprečilo."
Dalje je tudi omenil guverner, da "ta posebna seja ne bo ničesar stala davkoplačevalce; pa če tudi bi, bilo bi vredno, ker ako bo zakonodaja sprejela moje predloge, bo velike vrednosti za dobrobit ljudstva."	M
TLA BRIAffliŠE MAJEJO.
Francija kliče po diktatorstvu. — Opozicija proti davčnemu načrtu. — Kabinet je obsojen na smrt se ta teden.
Pariz, Francija. — V glavnem mestu Francije je završalo v nedeljo, ko so vsi večji listi napadli sedanjo vlado in zahtevali diktatorstvo, ki naj prevzame vajeti v svoje roke, ker vlada je na robu propada. Do sedaj je bila to le zadeva opozicije, ki je v manjšini, a danes je pa to splošna zahteva do malega vseh strank.
Opozicija je dobila veliko
hovala, da bi se odpovedalo p°Začnik> Posestnik in bivši svoji narodnosti, veri in kultu- žuPan' ~ Y sob1oto' f1-ri. Politična uprava se je popol- >e umrl v	Jos-
noma udinjala stranki, ki je z st" bivši tvonučar stekla.
njeno pomočjo odstavljala naše župane, rušila ljudsko samoupravo po občinah, nastavljala režimu pokorne gerente, preganjala učiteljstvo in uradni-štvo, ki sočustvuje s slovenskim ljudstvom. Ustanovile so se samostojne kmteske,
Zastrupijevalka moža, hčere iti sina.
V Velikem Rečkereku se je te dni pred kazenskim senatom okrožnega sodišča zagovarjala 411etna vdova Julka Reljič ra-radikalne umora svoje lastne hčerke
, in druge stranke, ki so vprizo-lleta 1915 ' dn,*e*a moža irt rile z demagoškimi obljubami njegovega sina. Moža je za-velik lov na volilce, da ljudstvo striipila decembra leta 1922., odvrnejo od SLS, ki je edini njegovega sina pa leto pozne-branik slovenskega naroda in ie- Posluževala se je vedno ar-njegovih naravnih pravic. Za-1 zenika.
nesla se je v javno življenje! Razprava je trajala štiri dni korupcija na veliko, da bi se in Je zanj° vladalo veliko za-naše ljudstvo demoraliziralo,1 nimanje, ker je obtoženka V razcepilo in oslabilo v odporu mestu znana in se je splošno zoper centralizem. Uprizoril mislilo, da ta rodbina živi sreč-se je kulturni boj, da bi ljud- no rodbinsko življenje. Obto-stvo ne moglo iz svoje vere čr- ženka je vse od kraja zanika-pati moralnih sil v tem, svojem Ia- Le tu in tam Je Puščala ve-odporu. In končno se je pritis- JJati kako izpovedbo prič. Raz-nil davčni vijak tako, da so ru- Pravo je zasledovala natančno bežni na dnevnem redu. Sku-' kakor njen branitelj. Pokazala šali so celo zanestfVazdor med je' da ima železne živce in neupogljivo voljo. Niti smrtna obsodba, ki se je izrekla nad njo, je ni zrušila. Sodišče je smatralo za dokazano drugi in tretji slučaj.
Motiv vseh dejanj je pohlep po denarju in razkošnem življenju. • v^ -o-
Širite amer. slovenca.
. , . . . , ~ ,	ojačenje radi dodatnega dav-
letalne postaje, Dayton, O., sta ^ tobak ^	e prigtoj-
priletela s svojim letalom s ta-	^ Kakor pravi poročilo, se_
ko silo na zemljo da sta oba	kMnei ne bo prežiVei
zadobila tako težke poškodbe,
da ni upanja, da bi okrevala.
Letalo je popolnoma razbito.	Govorica kroži v političnih
— Logansport, Ind. — Wil*
krogih, da bo Briand pahnil s
liam P. Hille, star 47 let, se je stola finančnega ministra Lou smrtno ponesrečil nai svoji far- cherja, katerega davčni načrt mi, ko je padel v neko jamo in je izzval opozicijo v parlamen-ga je zasula prst. Dve uri so tu in bo postavil na njegovo kopali ,da so prišli do njego-' mesto drugega, vega trjipla.	Za naslednika Loucherja bo
— Logansport,Ind. — Rlay najbrže imenovan Bokanowski, Shatfer, star 35 let, je šel z od- nacionalist, vsled tega, ker se porto lučjo okrog svojega av-js tem hoče pridobiti oporo od to j a in preiskoval tank za ga-'te mogočne skupine. Pa tudi zolin, nakar nastane v tanku'to ne bo rešilo problema, kajti eksplozija, ki je bila za Shaf- levica se bo s pomočjo ostalih
ferja uaodepolna. Kmak> nato je izdihnil.
— Hillsboro,Ill. Kapitan John< F. Glenn, star 90 let, veteran civilne vojne, je na svojem domu preminul. Bil je pro-minentna osebnost v republikanskem političnem gibanju skozi 60 let.
nezadovoljnežev
kartel proti vladi.
združila v
— Dubuque, Ia. — Mfs. Jeanne Beran, stara 56 let, je bila najdena na svojem domu v bližini Cresvo obešena. — Vzrok samomora: neozdravljiva bolezen.	.L .i__■ •
slovensko duhovščino, da bi se izneverila svojemu ljudstvu in pustila slovenskega kmeta v borbi samega.
Vse skupaj pa ni nič izdalo.
Ko pa je po HRSS-stranki zapeljano hrvatsko kmetsko ljudstvo pred Pašičevim režimom položilo svoje orožje in je njega voditelj končno prišel v vlado, je upanje radikalov, ki slede Pašiču, zopet oživelo. S pomočjo radičevščine, njenih zapeljivih fraz in obljub, bi se dalo morebiti premamiti tudi slovensko ljudstvo, da .bi tudi ono kapituliralo pred centralizmom.. In tako je prišel minister Stjepan Radič v Ljubljano.
Kako je bil Stjepan Radič sprejet v Ljubljani, poročamo na tem mestu jutri.
\ -o-
Za električno centralo.
Napeljuje se doljnovod od rudniške elektrarne v Šoštanj. Tok pa bo težko zadostoval za | tolike potrebe. Razne komisije 'delajo načrte za veliko električno centralo, ki pa spričo počasne uprave še ne bo tako 'hitro postavljena.
r r »
—O-
Vlom na Teznu.
V gostilniške prostore Ivana Fajdige v Teznu je bilo vlomljeno in pokradena moška obleka, kožuhovinast plašč, raz-• na druga moška in ženska oblačila,en bankovec za 1000 dinarjev, pet po 100 Din, nekaj
Denarne pošiljatve.
V JUGQSLAVIJO, ITALIJO, - ^ AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze
s pošto in zanesljivimi bankami V starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
a
Naie cene za pošiljke v dinarjih ia lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 — Lir „ 500 — Lir _ 1,000 — Lir
$ 9.55 $ 18.75 $ 46.75 $ 93.00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 21.75 $ 4225
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cena vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejme« mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČESAREK 455 W. 42nd St, New York, N. y4
tiifiilfiifiiirli• -	~. -.... Mm


Amerikanski Slovenec
The first and thm oldest Slo-
Pnri in naj« tare ji i slovenski Ust ▼ Ameriki.
Ustanovljen lets .1891«
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dc likov in dnevov po prasnOdli.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in npravc: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Cansl 0098.
NaroCnina:
.$5.00 _ 2.50
Za čelo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto_ 6.00
Za pol leta _8.00
venian newspaper In America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, day. and the day after holidays.
Published by:	-
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office J 1849 W. 22nd St., Chicago, ILL 'Phone: Canal 009a
Subscription!
For one year



-$5.00,
Rock Springs, Wyo.
Iz pota. — Zadnji dan novembra sem dospel v to mesto, toraj na prvo Adventno. Usta-
For half a year-
For one year For half a year
POZOR:—Številka poles Vašega naslova na listu cnaSt, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na
uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkot v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise bres podpisa se ne ozira.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the »post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
99
Komunistična " Delavska Slovenija pride v Chicago.
"Del. Slovenija" od zadnjega tedna poroča, da se s prihodnjo številko preseli v Chicago.
/
Srečna Chicaga, kaj ne! Poleg socialističnega rudečega gnezda, bodo gnezdili v Chicagi tudi slovenski komunisti, ki so mali privesek znane ameriške Workers Party,
2.50j vil sem se, kakor po navadi pri Chicago, Canada and Europe: | ]yfr Mrakovi družini, ki so mi
^JJo^dali hrano in stanovanje. Mo-ram omeniti, da je to dobra, spoštovana In ugledna katoliška družina in zelo postrežljiva. Sestra Apolonija je pa navdušena zastopnica za naše liste.
Takoj po prihodu sem se zglasil pr» tukajŠnem župniku Rev. Schiffrerju za priporočilo pri maši, kar so tudi z veseljem storili. Na tem mestu se jim prisrčno zahvaljujem za krasne besede, ki so rodile dober sad, kajti vspeh je bil nepričakovano dober. Posebno hvalo sem tudi dolžan Mrs. Tauchar za pomoč, ka^oi^tudi njenemu sinu. Bog naj ji povrne!
Tukajšni Slovenci so jako ponosni na svojo novo cerkev, ki bode v kratkem dodelana.
pred seboj, so izginili vsi predsodki glede cehe. Koledar po velikosti kakor tudi po poučni in zanimivi vsebini daleč pre-kaSa prejšne letnike ter je za vsako slovensko hišo potreben in koristen. Gotovo ne bo nobenemu žal za svoto, ki jo plača za Koledar Ave Maria, ki je v ponos katoliških Slovencev v no nenormalne; kjer se dela je Ameriki. Rojaki, pokažimo se prenapolnjeno z delavci, da se hvaležne izdajatelju in sotrud-ne more dosti zaslužiti. V bliž-, mkomi Koledarja, dajmo jim njem mestu Benwood, W. Va., i zasluženo priznanje za njih je nenadoma prenehala z de- ^ud in. požrtvovalnost s tem, lom Riverside Tube Co. Okoli da bo Koledar Ave Maria v 3000 delavcev je zgubilo za-,vsak* slovenski hiši imel čast-služek, med njimi veliko števi-;no mesto, ker vse je namerjeno
le v našo lastno korist, za našo časno in večno srečo.
Katoliški Slovenci lahko z
Rev. B. A.:
Drobtine iz stare domovine.
lo naših bratov Hrvatov.
Tako delajo brezsrčni kapitalisti. Ako jim ne gre velik
bila poprej cerkev je pa sedaj dvorana.
Tako so dosegli, kar so že toliko časa želeli. Je pa tudi lepa stavba, ki je v ponos celemu mestu, saj daleč na okrog ni tako lepe cerkve. Tako se po naselbinah dviga zopet verski duh, za kar hvala Bogu.
Slovenska naselbina Milwaukee se je zadnje čase v nazorih precej spremenila. Tlačili so jo najprvo cela leta rdeči socialist^ zadnja leta so jo pa tlačili boljševiški komunisti. Vendar, kakor vemo iz pregovora, da zlato mora skozi ogenj, da se o-čisti, zato umevamo, je* pač tudi ta naselbina mogla skozi preizkušnje in šele v preizkušnjah je našla pravo pot.
Pisec teh vrstic je pohitel v Milwaukee v začetku leta 1924. na mali shod tamošnjih katol. Slovencev, ki ga je priredilo tamošnje društvo Najsv. Imena na West Allisu. Večkrat sem poprej čul, da mesto Milwaukee je domovina rdečega komunizma in socializma. Mislil sem, zabadavo grem, ničesar ne bomi opravil v taki naselbini, ki je baje popolnoma rudeča. A kako sem se motil v teh mislih! Ko sem dospel v* Milwaukee in na West Al lis in ko smo prišli v dvorano, kje^ se je vršil popoldne shod, sem se prepričal, da sem se motil. Dvorana je bila do malega polna, besede govornikov so padale na rodovitna tla in takoj vzklile. Prihodnji dan se jih je nad 50 rojakov naro-j čilo na katoliški list. Seme, ki je padlo v te/ naselbini na tem ožjem malem shodu, je pognalo čez malo časa silno mladiko prave katoliške zavesti. Poleti so sklicali splošni vseslovenski katoliški shod, na katerega je prihitela vsa okolica, da je bila znana Turn dvorana polna slovenskega življa. Tudi na iem shodu sem bil in čudil se, da je kaj takega sploh mogoče v mestu Milwaukee. " Tu sem prišel do prepričanja, da zlato se je prečistilo in izčistilo v oguju!
Ta veliki slovenski katoliški shod, ki se je vršil pod pokroviteljstvom KSKJ. je obrddil mnogoteren sad. Kake spremembe so ravno tam doma, mi ni natančno znano, a sodim pa, po številu naročnikov na katoliški list, da so se morale precej I zboljšati. Naš list Amerikanski Slovenec ima v Milwaukee in! West Allisu najbrže največ naročnikov izmed vseh slovenskih ska družba Lorain Coal and listov. Da je temu tako se imamo zahvaliti tamošnjim našim Dock Co. v naše veliko razoča-vrlim zastopnikom, ki so se trudili, da so list razširili. Ljudstvo ranJ"e naznanila, da preneha za pa, ki čita katoliško časopisje pa ni slabo — je katoliško! In to' vfeleJ obratovati tukajšni veli-je današnja slika slovenske naselbine Milwaukee — West	premogorov Wheeling
13. dec. bo že veseli dan, ko se znani rojak Frank Androjna v bo blagoslovila. Hvala gre č. | starosti 43 let, doma iz trbo-g. župniku, za njihov trud, ter veljskega okraja. Bil je član dobrim faranom. Tam kjer je društva Edinost st. 13 SNPJ.,
Kirn n At\i*a i nn»*l-/\iT i n r\n nA n i L- i rrt ti m	JM ^ .. 1 *1_ _ •__" 1___
dobiček v žepe, enostavno u- i veseljem gledamo na lepe u-stavijo obratovanje, ne zmeneč vspehe, ki smo jih dosegli v tem se, kaj bo z delavci in njih Vr*11- Kolegij v Lemont, 111., družinami. Osobito je težko	Slovenec kot dnevnik,
zdaj v zimskem času, pa oni v*liki Koledar Ave Maria, nad se ne zmenijo za nauk Krista: tisoč novih Članbv pri KSKJ., ljubi svojega bližnjega kakor da» napredovali smo v vseh o-samega sebe; drže se gesla: zirih» za vse to gre zasluga na-ljubi vsemogočni dolar kot samega sebe. Upamo da tako ne bo ostalo vedno. Božji mlini sicer počasi melje jo a sigurno, tako tudi za te mogotce pride enkrat dan plačila.
Dne 4. decembra je po daljši bolezni tukaj umrl splošno
ki mu je priredilo velik civilen pogreb dne 7. decembra. Tukaj zapušča soprogo in enega^ brata, za druge sorodnike mi ni znano.
Iz Cleveland, O., sta se pred kratkim vrnila v našo naselbino rojaka Frank in Michael Mirtič. Njun povratek nas je
Dragi rojaki v Rock SpringsV zelo razveselil, ker sta mlada vrjemite mi, da se je tudi moje! rojaka navdušena delavce na
srce radovalo nad vašim vspe-hom.
Z delom gre tukaj sedaj malo boljše, a v poletju je bilo ze-
lo slabo. Zbirajo se pa že črni Hočevarja, se je morala pod-oblaki nad mestom, kajti stav- vreči težki operaciji, ki jo je ka grozi, katere se nekateri ja- pa srečno prestala in je na po-ko bojijo.
Želim vsem- skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Leo. Mladič, pot. *aat.
-o-
društvenem polju in v vseh ozi-rih v korist dobri stvari.
Rojakinja Hočevar, soproga našega spoštovanega rojaka A. danskega Slovenca želim vesele božične praznike in zdravo
šim nad vse požrtvovalnim voditeljem čč. gg. duhovnikom in lajikom, ki se ne ustrašijo nobenega truda, ko se gre za korist Slovencev v Ameriki; zato je naša sveta dolžnost kot Slovencev in katoličanov, da z vsemi m-očmi podpiramo te naše dobrotnike, ki nam kažejo pravo pot do našega cilja. Napravimo sedaj ob novem letu dober sklep, da bomo šli vsi pogumno na delo po začrtani poti. Amer. Slovenec moraš kot dnevnik v vsako slovensko katoliško hišo, ravno tako ne sme i z ostati naš prvi borite 1 j za sv. vero, list Ave Maria. Ko bodo iipeli naši katoliški listi redno pot v naše hiše, bo katoliška in narodna zavest med Slovenci v Ameriki rastla v čast in ponos milega našega naroda in v našo skupno korist.
Vsem katoliško mislečim Slovencem in čitateljem Ameri-
Bridgeport, O.
Pred kratkim je premogar-
Creek, ki je bil eden najstarejših in najboljših za varnost delavcev v državi Ohio. Dasi je posloval nad 50 let, je še vedno ohranjen v dobrem stanju. Ker je premogorov v nepo-
i .	• .	, . „ ,	„ -	.srednji bližini slovenske našel-
venski naselbini v Milwaukee je na tem samo častita«, da se bine, kjer so vedno Slovenci bije res.la in tako temeljito presc.st.la v svojih preizkušnjah. 2i- u D0 večini 2finnsW t„ vela Milwauska in West Alliska naselbina!
Socializem in komunizem, sta od tega dobrega ljudstva sama odpadla, kakor zajedavi bakcil pade proč od zdravega telesa po katerem polje zdrava vroča kri. Tako je te dni zadnji bakcil, ki je ujedal to naselbino odpadel, pobral svoja šila in kopita in žalostno napovedal, da se preseli v Chicago. Slo
Slovenci v Chicagi pa s tem ne bomo nič pridobili, pa tudi nič na slabšem ne bomo. V Chicagi ne bo najti simpatij za komuniste. Za ruski boljševizem, katerega Del. Slovenija prodaja in vsiljuje našemu ljudstvu med chicaškimi Slovenci ne bo posebnega polja. 'Del. Slovenija" kot razvidno pa tudi ni čisto slovenska last. Publikacijo izdaja jugoslovanski prosvetni klub, ki je privesek znane Workers Party, v kateri se zbirajo komunisti. Torej pravi lastnik publikacije je nazadnje Workers* Party, v kateri je pa zbrana vsa mešanica komunistov od vseh vetrov. Kako se mora pravi Slovenec zavzemati za tako stvar? Gospodje komunisti naj le poskusijo, bomo videli, kako
po večini zaposleni, je to precej občuten udarec za naše rojake, kakor tudi za cel ta kraj. Ta družba sicer lastuje še druge štiri velike premogo-rove v tej okolici, ki so pa bolj oddaljeni, da se je treba s poulično železnico voziti na delo.
Tako je na svetu vse minljivo; nekdaj tako sloveči in edini premogorov v tem kraju, kjer je na tisoče delavcev služilo svoj kruh, sedaj počiva v žalost celega tukajšnega kraja. Delavske razmere bo še yed-
tu okrevanja.
Rojak Josip Simončič je tudi moral prestati hudo operacijo v glavi, ter se sedaj že počuti precej boljšega. Ravno tako se polagoma vrača zdravje rojakinji Josephini Hočevar, ki si je pred tremi meseci zlomila nogo.
Vsem prizadetim želim kmalu ljubega zdravja.
Na starega leta večer, 31. decembra se nam obeta zopet nekaj zanimivega. Tukajšnje
(Dalje.)
Z vstopom Radičevcev v vlado je torej ostalo vse pri starem. Na čelu politične in prosvetne uprave so ostali možje, ki jih je postavil na njihova mesta Žerjav v sporazumu s Pribičevičem. Velikanske, vne-bovpijoče krivice, ki so se bile naredile zlasti učiteljskemu stanu in šolstvu sploh, so ostale neporavnane. K večjemu dva, trije najbolj kričeči slučaji so se popravili, o ostalih ni hotela prenovljena vlada ničesar slišati.
To okolnost so izrabili nekateri nezadovoljneži in so skušali ustvariti javno mnenje, da je tega kriva Slovenska Ljudska Stranka, ki ni sledila Radi-ču, zatajila svoj program in stopila v vlado. O tem se je mnogo govorilo in pisalo — seveda več v vrstah nasprotnikov nego pri nas. Obstoječih razmer* je bilo in je sito prav za prav vse, in tudi manj zagrizeni nasprotniki bi se oddahnili, če bi prišlo do .kakršnekoli izpremembe. Saj so na pr. liberalni učitelji — deloma tudi javno — odkrito obsojali nečedni sistem nasilnega preganjanja krščanskih tovarišev in sploh silni pritisk, ki tišči k tlom vsako resno krščansko in slovensko gibanje v domovini.
"Nezadovoljni in nepotrpež-ljivi elementi v ljudski stranki so začeli razširjati nezaupanje do i*trankinega vodstva, posebno do političnega voditelja dr. Korošca. Namigavali so, da bi moral, nastopiti Radičevo pot, ako hoče sploh še kaj rešiti. Trdili so, da v obstoječih razmerah pomeni vztrajanje pri strogo opredeljenem slovenskem programu zaslepljeno
je tako trdno, da je bila vsaka bojazen neosnovana in nepotrebna.
Dosegli so pa posamezni nezadovoljneži in godrnjači to, da je nasprotno Časopisje dan za dnem z velikim veseljem in slastjo poročalo o razcepljenosti v _strariki in celo o njenem rapidnem razpadanju. Kdo bi ne privoščil nasprotnikom tako praznega veselja? Če se je ta ali oni dosedanji pristaš ljudske stranke odcepil od nje, in iz sebičnih namenov ali v upanju, da se izmota iz kakih škripcev, v katere je zašel po lastni krivdi, prestopil n. pr. k radijcalom ali začel simpatizi-rati z Radičevimi zastopniki v Sloveniji, to še pač ne pomeni razpadanja stranke. Saj stranka, ki ne more prenesti odpadanja suhih vej, ni vredna, da kdo resno računa1-^ njo.
Mislim, da se sedaj že tudi v tem oziru jasni. Vse kaže, da bo Koroščeva taktika le prekmalu dobila spričevalo z izvrstnim redom v dejstvih, ki so plod najnovejših dni. Sicer bomo pa videli, kaj prinese bližnja bodočnost.
* * »
Trije činitelji so, mislim, v povojni dobi, ki utegnejo vzbujati bojazen, da gre naša katoliška slovenska domovina nasproti slabim časom, oziroma da so slabi časi zanjo že napočili. Prvi činitelj je takoimeno-vana povojna "psihoza", mišljenje in čustvovanje ljudskih mas, ki je precej drugačno, nego je bilo pred vojsko in ni prineslo izpremembe samo Sloveniji, temveč več ali manj vsemu svetfl, tako tudi menda ne dosti manj Ameriki ko Evropi. Javna morala je občutno padla
in srečno novo leto 1926. Dal Bog, da bi prihodnje leto prineslo še večji napredek v našem verskem in narodnem življenju. Mihael Hočevar. -o-
IZGNAN, SE VRNIL IN REŠIL SVOJEGA TASTA POLOMA.
Knoxville, Iowa. — How Waite Phillips, knjigovodja, je poročil hčerko svojega gospodarja J. B. Eliotta, bankirja in milijonarja. To je bilo pred 18. leti. Stariši mlade žene pa niso
trdovratnost in fanatično za-' z one višine, na kateri je bila ljubljenost v lastno namišljeno j nekdaj, neka splošna posurove-moč. Nasprotni ali pol nasprot- lost in srčna neolikanost se je ni listi so pridno sekundirali. polastila tako splošnosti kakor Ce si nasproti temu mnenju tudi posameznikov. Uživanja-
poudarjal, da je vendar preveč nečastno za resno stranko, ako bi se vrgla na pot Radiče-vih pustolovin in hitela kriviti hrbet pred lisjakom Pašičem, j so pač po svojih močeh uvide-vali resničnost teh trditev, toda nezadovoljstvo s stranko, oziroma z njenim vodstvom, so skušali vzdržati s tem, da so kazali v preteklost in poudarjali : Takrat in takrat je napravila stranka nepopravljivo in neopravičljivo napako. Bili
bili zadovoljni s svojim zetom
dramatično društvo se že prid-jin sta mogla iti brez sredstev ^ ^sC^o se'je Passim sku" živijo Mdaj"naši Jjudje"v' e^nl
željnost in hlepenje po mate-rijelnih dobrinah, ki se je zlasti pokazalo v obliki "verižni-štva" in kapitalističnega izkoriščanja slabejših, je utisnilo poseben značilen pečat naši dobi. To je gotovo prvi in poglavitni vzrok, da je izginil tudi pri nas prijeten značaj domačnosti in skupnosti v ljudstvu samem na eni strani, kakor tudi med ljudstvom in izobražen-stvom na drugi strani.
Drugi činitelj je dejstvo, da
no pripravlja z jako zanimivo svetu. Nista pa šla dalje kot igro, da bo presenetilo vse ob- do Oklahoma, kjer si je Phil-činstvo ta večer. Nekaj lepega HP8 s sv°i° marljivostjo in bo tudi predstava starega in sre£no špekulacijo pridobil ve-
novega leta o polnoči.
Ker vemo, da naše dramatično društvo vselej dobro izvrši svojo nalogo in ustreže občinstvu, zato bomo gotovo vsi pohiteli na zadnji večer leta v
slovensko dvorano v Boyds-jti Phillips si je v 18 letih pri-
šal približati Korošcu in ga pri- državi z drugovercj, ki so ne dobiti za sodelovanje v vladi, samo številčno približno enako Seveda bi bil moral Korošec v močni, temveč so na zunaj ce-nekaterih rečeh nekoliko popu- lo predstavniki naše države, stiti, toda danes bi mu ne bilo Naši ljudje niso bili nikdar va-
treba gledati tega strašnega razdejanja v Sloveniji...... ■
liko premoženja. Pred kratkem je pa bankirju Elliottu začela tako trda presti, da je bil na robu poloma. Ko sta Phillips in
soproga o temu zvedela, sta ta-; Stranki sami niso taki godr , ,	.v
koj vse prodala in prišla na po-! njači nič škodovali. V danih'	^ pn la?.° *ltl
moč očetu, oziroma tastu, kaj
jeni, živeti skupaj s pripadniki druge vere, zato jim je to stanje nekaj novega in ni čudno,
ville, da za nekaj ur pozabimo naše križe in težave ter v veseli družbi spremimo v večnost staro leto in pozdravimo novega.
Z veseljem sem prejel Koledar Ave Maria za leto 1926. Predno sem ga dobil, se mi je cena 75c zdela malo velika, a ko sem videl krasno knjigo
dobil nad $40,000,000. Sedaj ju oče ne bo več gonil od sebe.
— Helsingfors, Finsko. — Finski kabinet je podal ostavko, ker parlament ni hotel o-dobriti predlaganega kredita za gradnjo brodovja za obrežno obrambo.
razmerah, ko skoraj ni bilo vi-!'razmeram in zavzeti sta-deti izhoda iz obstoječih raz-l?\šc*' katoličanom v takih meri in ni bilo na vidiku nikake-1 ?k°I*ostih potrebno. Odtod boga konca neznosnemu pritisku'Jaz?n nekaterih, da se bo Slo-od strani vladajočih mogotcev,' vemja ,v do^ednem času poje sicer prav razumljivo, da se( PraJosla^la ~ Vre> Pa seveda je taka nezadovoljnost pojavi-!_p®®rblIa-la. Razumeti bi se celo dalo,I Tretja neva™ost naj bi bikV ako bi res zanesla v strankine1 pa vlzamotanih Političnih raz-vrste večji nesporazum in raz-l ™e.rah' kl take' k*kršne so, pri-cepljenost. Toda disciplina v|tlskaJ° katoliške Slovence k
stranki in zaupanje v vodstvo) (Dalje na 3. strani.)
DAYNA PRIČA.
ob
Še
Zgodaj v zgodovini že so odmevali jadranskih bregovih slovenski glasovi, predno je bilo kaj čuti od drugih plemenih so Slovenci prihajali v Štivan Devinski nižje Tržiča na božjo pot. Vsakoletni sejmi ob "žegnanju" so bili pravi tabori, kjer so se zbirali po večini le Slovenci. Ko so opravili svoje češčenje in sklenili na sejmišču svoje trgovanje, so se vpisali v spominsko knjigo, na rob evangelija sv. Markeža. Odpri in poglej! Ob robu so sama slovenska imena. Davna priča, da so tod živeli in u-mirali naši očetje.
Danes, če te pelje pot iz Tržiča proti De-vinu, boš opazil na desno roko kraj ceste razvaline stiyanske božje poti. Vse je že predano vetru in deževju, le ona stara priča je ohranjena in bo pričevala še poznim
rodovom.
Pa poslušajmo, kaj pravi slovenski zgodovinar Gruden.
Med najstarejše redovne naselbine na slovenski zemlji je prištevati samostan sv. I-vana Pri Devinu na Primorskem. Stal je ob čudoviti reki Timavu, katero imenuje rimski pesnik Vergil "mater morja," ker močna kakor veletok prodere izpod zemlje in se po zelo kratkem teku že izliva v morje. Začetki samostana segajo še nazaj v rimsko dobo. L. 611. je bil od Obrov razdejan, pa se je zopet dvignil iz razvalin. Akvilej-ski patriarh Ulrik I. iz rodu koroških E-penštajncev je leta 1112. samostan obnovil in ga bogato obdaril. Daroval mu je vso zemljo od Sočfe do Timava in še mnogo druge posesti. Štivanski samostan je bil sloveča božja pot, kamor so Slovenci romali v velikem številu. Do najnovejšega časa so
tja hodile procesije iz kraških župnij, toda nekdaj so tja prihajali obiskovalci iz daljnih krajev. In ta romanja niso služila le verskim, ampak tudi kupčijskim namenom. Ker je bilo pri sv. Ivanu pristanišče za ladje, je prišlo tja mnogo trgovcev s pomorske strani s katerimi je ljudstvo iz Primorja in Kranjske tržilo za svoje izdelke. Glavni sejem o prazniku sv. Ivana je trajal šest dni. Tedaj so pripeljali tja mnogo tujih vin, žita, konj, prediva in platna. Kakor je sedaj Trst, tako je bi4 tedaj -sv. Ivap važno trgovsko središče za naše dežele. Posebno znamenit spominek, ki je menda v zvezi s tem slovečim samostanom, pa je "štivanski ali Čedadski evangelij."® To je prepis evangelija sv. Marka na pergamen ali tanko kožico, ki ga je izvršil nek neznanec v petem ali štestem stoletju. V srednjem veku so pa mislili, da je to last-
noročni rokopis sv. Marka in so ga zelo visoko cenili. Nek patriarh je dal vezati ves evangelij, ki je obsegal sedem knjižic, v zlate platnice. Sedaj je ohranjenih le še pet knjižic. Tri se nahajajo v Čedadu, dve pa v Pragi. Za nas Slovence je ta evangelij zato velike važnosti, ker je na njegovern robu napisanih veliko število osebnih slcfc! vanskih imen. To so imena romarjev, ki so prišli v Samostan ((po vsej priliki je misliti na sv. Ivan pri Devinu) na božjo pot, kaj daroval^za cerkev in zato smeli svoja imena napisati na rob.svete knjige. Videti je, da jih je navadno zapisaval kak duhovnik. Po pisavi soditi, so bila skoraj vsa imena zapisana v devetem in desetem, stoletju (850 do 950). Med njimi nahajamo mnogo zgodovinskih oseb, tako bolgarskega kralja Borisa, ki se je leta 861. dal krstiti in se podpisal s svojim novim krstnim ime-
nom Mihael, moravskega kneza Svetopolka in njegove žene Svetožine. Iz onih krajev Panonije, kjer je gospodoval vojvoda Bra-slav, so se podpisali: Železna, njegova žena Hesla in njihov sin Stregomil. Mnogo lepih staroslovenskih imen, ki so pozneje popolnoma izginila, imamo še ohranjenih na teh listih. Tu so moška imena: Budislav, Grešič, Dražič, Zlebor, Nosimir, Unislav, Trebibor, Trudopolk, Sebidrag, Borižit, Predislav, Miromfsl, Zitomir, Motak, Vito-loj, Žilec, Radoslav; še izrazitejša so ženska imena: Ljuta, S6beslžva, Slavenka, Stranka, Mala, Zemdraga, Mojslavka, Miroslava in druga.
Ni-li to živa priča, kdo je živel že pred tisoč leti na naši tepi zemlji ob sinjem Jadranu ?

jI


^ ;_

Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIH JAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
4. LETA.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Adolph Anžicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado.
1.)	Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — 1, Bose 171, Pueblo, Colorado.
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 448S Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBO.R:
1.)	Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado.
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John StareŠinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado.
URADNO GLASILO: "Amerifcanski Slovenec	Chicago, IU.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajfika, Vse pritoibe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
imenik in Naslovi kra
jevnih društev z. s. z. za leto 1925. ,
Štev. 1. dr. sv. Martina, Den«er,
Colo. — Predsednik Frank Okoren. Tajnik Geo. Pavlakovich, 4717 Grant Str. Blagajnik Frank Tanko. Seje se vrše vsako drugo sredo v Domu Slov. Društev. Vsi v Denver, Colo.
Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo. — Predsednik John Merhar. Tajnik Josip Pritekel 322 \V. Northern avenue. Blagajnik Jolin Germ. Seje se vrše vsako četrto nedeljo ob 9. uri dopoldne v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 4. Mildvale, Utah. — Predsednik John Vidic. Tajnik Joseph Perčich, Box 288. Blagajnik Dan Prc-dovich. Seje se vrše vsakega 10-tega v mesecu. Vsi v Leadville, Colo.
Štev. 5, dr. Planinski Bratje, Leadville, Colo.y— Predsednik John Faj-diga. Tajnik Jos. Novak, 314 W. Chestnut Str. Blagajnik Frank Zaitz Jr. Seje se vrše vsakega 11-tega v mesecu v lastni dvorani na 527 Hira Str. Vsi v Leadville, Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs. Colo. — Predsednik Joseph Kapsch. Tajnik Mike Kapsch, 508 N. Spruce Str. Blagajnik Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu. Vsi v Colorado Springs, Colo.
Štev. 7. dr. sv. Rožnegavenca, Denver, Colo. — Predsednica Angelina Andolšek. Tajnica Josephine Maring, 4822 Washington Str. Blagajnica Mary Star. Seje se vrše v Domu Slov. Društev na 4464 Washington Str. vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi v( Denver, Colo.
Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans. — Predsednik Peter Medoš. Tajnik Joe Bohorič RFD. 8. Pittsburgh, Kans. I Blagajnik Joe Bohorich. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v Pittsburg, Kans.
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John j Levstik. Tajnik Joseph Skrabec, 4121 VV. New York ave. Blagajnik Anton j Stariha, Seje se vrše vsako prvo ne-J delio po 10. v mesecu v Louis Pirčevi
Stev. 11. dr. Sv. Janeza Nepomuka, dvorani na Prospect Hgts. Rockvale, Colo. — Predsednik John Kanibich. Tajnik Jacob Zalar, Box 250. Blagajnik John Reilich. Seje se vrse vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v Rockvale, Colo.
Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-field, Utah. — Predsednik Blaž. Ravnik. Tajnik John Pašič, Box 53. Blagajnik Frank Gorišek. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v j Scofield, Utah.
štev. 13. Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Trlep. Tajnik Anton Lesjak, Box 118. Blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo | nedeljo v mesecu. Vsi v Frontenac, Kans.
Štev. 14. dr. Sloga Slovencev, Stan-
dartville, Utah. — Predsednik Joe, Pogačnik. Tajnik Leo Pirnat, Box 624. Blagajnik Leo Pirnat. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v Standartville, Utah.
Štev. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Predsednik Geo. Badovinac.!
Tajnik' Frank Pancc R. R. Box 33. Blagajnik Nick Balicii. Seje se- vrše vsacega 15-tega v mesecu. Vsi v Bingham, Utah.
Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Anthony Jeršin. Tajnik Anton Rupar, 408 E. Messa avenue. Blagajnik Anton De-lach. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Vsi v Pueblo, Colo.	|
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major. Tajnik Anton Suklje, RFD. 1, Box 49. Blagajnik Joseph Smidt. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Frederick. Colo.
Štev. 20. dr. Planinke, Leadville, Colo. — Predsednica Julia Blatnik Jr. Tajnica Zalia Drobnich. 410 W. 3rd Str. Blagajnica Julia Blatnik. Seje se vrše vsak odrugo nedeljo v mesecu v dvorani na 527 Elm. Str. Vse v Leadville. Colo.
Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn. — Predsednik John Zaiz. Tajnik Frank Strbenk, Box 707. Blagajnik Frank > Strbenk. Seje se vrše vsako 3-tjo /edeljo v mesecu. Vsi r.a Ely, MintK
Štev. 22. dr. Sv. Mihaela, Tooele, Utah. — Predsednik Mike Milinko"-1 vich. Tajnik Frank Amrose, Box 75. Blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Tooele, Utah.
Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland. Ohio. — Predsednik Frank Aupich. Tajnik Joseph Ponikvar, 1011 E. 64th
Str. Blasrainik Mike Svete. Seje sc vrše vsakega 18-tega v mesecu. Vsi v Cleveland, Ohio.
Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sa-lida, Colo. — Predsednica Johana Kocman. Tajnik Frank Zavrl F.F.D. 92. Blagajnica Katie Drobnich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Salida, Colo.
Štev. 25. dr. WUburton, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich. Tajnik John Podbevše^ R. 2. Bo* 16. Blagajnik John Podbeviek- Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v West Fra'nkfort. 111.
Štev. 26. dr. Venček, Cairnbrock, Pa. — Predsednik Jakob Melle. Tfei-nik Frank Zorman, Box 193. Blagajnik Louis Rudolf. Seje se vrše vsako 2-go nedeljo v mesecu. Vsi v Cairnbrock, Pa.
štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Frank Logar, tajnik in blagajnik Primož Modic, box 188. Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu. Vsi v Thomas, W. Va.
Opomba: Ako je v imenijp kaka pomota, ali kadar se dogodi Vri odborih lokalnih društev, kaka sprememba se naj to javi gl. tajniku Z. S. Z. da se to potem v imeniku popravi.
RAZNO.
Italijanska kultura v Idriji.
Poročajo iz Idrije: Da se narod prej poitalijanči, so v Idriji vse učiteljske moči deloma penzijonirali, deloma prestavili v tolminske hribe. Tudi take, ki imajo starše in dom v Idriji in ki so že veliko let tam službovale. Tako bi morala ne-j ka učiteljica v neko vas v hribih, ki šteje 5 hiš, kar je odklo-; nila in sedaj ne ve, kaj se bo z^ njo zgodilo. Namestili so same| italijanske učitelje, ki deco tu-j di pretepavajo, ter so morali 3 dečki nedavno iskati zdravniške pomoči. Ker pa je zdravnik tudi Italijan, ne bodo seveda ničesar dosegli. Pred kratkim se je odpeljalo v avtomo-: bilih polno ljudi na delo na Francosko, ker ga v Italiji ni, oziroma se dela nalašč tako, da ga za domačine ni, da bo njegovo mesto lahko zasedel Kalabrez. tfako se dela po nekem gotovem načrtu. Ko bo vse poitalijančeno, pa napravijo korak naprej.
-o-
Ustavimo nadprodukcijo, pravi Davis.
Delavski tajnik Davis priporoča v svojem letnem priporočilu da je potreba, da se zaustavi nadprodukcije v deželi. Ako se tega pravočasno ne bo storilo zna nastopiti brezdelje v bližnji bodočnosti.
koliko inbuanctv je v združenih drŽavah?
Glasom štetja, ki ga je rav nokar dovršil federalni iiidi janski urad, število indijanskega prebivalstva v Združenih državah (izvzemši Alasko) Je koncem preteklega fiskalnega leta (80. Junija 1925) znašalo 2693 več ljudi kot leto poprej. To pomenja, da indijansko pleme v Združenih državah ne izginja, marveč da se pomnožuje.
Skupno število Indijancev v Združenih državah je dne 30. junija 1925 znašalo 349,595 ljudi. Tekom zadnjih dvanajstih let se je število rdečekož-cev povečalo za 18,976 ljudi. Bržava Oklahoma ima največje indijansko prebivalstvo Izmed zveznih držav, namreč 120,163 ljudi. V Arizoni jih je 43,950, v South Dakoti 24,241, v državi New Mexico 22,481. California ima 18,812 Indijancev, Minnesota 14,300, Montana 13,142, North Carolina 11,969, Washington 11,695, in Wisconsin 11,268. Cez 5000 Indijancev živi še v sledečih državah: North Dakota, Michigan, New York, Nevada in O-regon.
letina v jugoslaviji in druqe gospodarske vesti.
Glasilo trgovinskega depart-menta "Commerce Reports" od 23, novembra piše:
Zadnje uradne cenitve izkazujejo najboljšo (record) letino za vse jugoslovanske pridelke razen koruze. Ceni se, da je skupna letošnja letina za 30 odstotkov boljša od lanske. Kar se pa tiče koruze same, je letošnji pridelek le za malo manjši od lanskega, kg je letina koruze dosegla rekord, ali Še vedno 50 od sto večji nad normalnim pridelkom v 1. 1923.
Resno vprašanje pa je, kako spraviti na trg veliki prebitek, ki je na razpolago za izvoz, in to vsled zboljšane dinarske valute in zmanjšanih cen poljedelskih pridelkov na svetovnem tržišču. Železniške vozni-ne so bile znižane za povprečno 30 odst., in upajo, da bo novi tarif olajšal izvoz ter da bo izvoz v zaključnih mesecih tega leta razmerno večji od o-nega v letu 1924.
Bančne vloge so se povečale in je polno razpoložljivega denarja ; tesnost na denarnem trgu, ki je obstojala od avgusta ! 1922, zdi se da je prešla. Obcestne mere padajo in nekatere
banke sedaj posojujejo denar solidnim izposojevalcem ob istih obrestnih merah, kakršne plačujejo na vloge.
drobtine
DOMOVINE.
( Nadaljevanje 2. strani.)
ŽALOSTNA SMRT VOJAKA.
t
Chicagot 111. — Thomas Cle-j mens, 4949 Indiana Ave., vo-J jak pri 129. topničarskem pol-<
ku, se je pri ježi, ko se mu je konj splašil na Lake Shore Drive, tako zapletel z nogo v stremen, da se ni mogel rešiti, konj ga je vlekel s seboj in ko-nečno treščil ob kup žlindre, kjer je obležal nezavesten. — Neki šofer videč nesrečo, je vojaka takoj pobral in odpe-; ljal v bolnico, a je nesrečnež že med potjo izdihnil.
-o-
VSOP AMERIKE K SVETOV-NEMU SODIŠČU SE PRIČAKUJE New York. — V tukajšnem republikanskem klubu se z za-gotovostjo trdi, da bo predloga za pristop Zdr. držav k svetovnemu razsodišču dobila potrebno dvetretinsko večino v senatu. "Mi moramo pristopiti k razsodišču" tako je rekel senator Lenroot, iz države Wisconsin, "kajti kot naj večja sila na svetu hočemo dati poguma drugim, za delovanje za mir."
steni, jih skušajo gospodarska izm-ozgati, jim izi)odkopati te* melje krščanskega šolstva, zve-zati roke pri delu ža krepko
versko udejstvovanje, uničiti njihov jezik in i njim satlio-stojnq narodno k&lturo itd.|
Deloma sem že v dosedanjih drobtinah o teh rečeh govoril* pa he bo napačno, če se spustim še malo bolj v posamezne podrobnosti in skušam pokazati, če in kako se naša krščanska Slovenija postavlja v bran napram navalu tega trojnega sovražnika, ki hoče uničiti rijend dosedanjo samobitnost.
(Dalje sledi.)	!
IZŠEL JE
KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1926.
Krasen koledar je in vsakdo, ki ga bo dobil ▼ roke, ga bo vesel.
Koledar je krasno ilustro-van. Krasijo ga zanimivi, moj* Stersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj poseb* nega je v letošnjem koledarju kronika, katero je sestavil tako strokovnjaiko prof. Rev. Pav. lin. Rojaki, sezite po njem!
Stane 75c in se naroča pri: - AVE MARIA, 443,	Lemont, III.
___ i
Našim somišljenikom!
Kakor smo že obelodanili najboljši predlog, ki smo ga prejeli od naših naročnikov za razširjevanje katoliškega dnevnika, ga danes ponovno prinašamo. Ta predlog je stavila Mrs. K. Tomazich i* Walker-ville, Mont. Njen predlog še glasi:
"......List naj bi se razpoSiljalt tudi med take, kateri niso naši naročniki, ker je dosti takih, ki ne vedo, katera stran je prava. Take bi se še dalo dobiti na-katoliško stran. Naj bi se takim pošiljal list vsaj tri mesece brezplačno. Za pokritje teh ekstra-stroškov, naj bi prispevali nekoliko naši katoliški rojaki od čistega dobička pri igrah in vsakovrstnih zabavah- Jaz mislim, da bi se nihče ne protivil proti temu. ker to bi bilo pravo misijonsko delo in take prispevke naj bi se nabiralo po vseh naselbinah, marsikdo si bo potem list naročil, ko ga bo do dobra spoznal. To so moje misli v tem oziru "
Ideja Mrs. Tomazich je vzvišena in nasvet praktičen. Zato ga moramo katoliški Slovenci skušati izvesti v kolikor se da. Saj se vendar zbirajo skladi za vsake raznovrstne stvari, pa naj bi se ne za katoliški tisk. ki jc največja potreba današnjega časa? Za to stvar moramo vsi na delo.
Zato vse naše somišljenike uljudno prosimo, da nam dopošiljajo naslove onih rojakov, ki še ne dobivajo lista "Amerikanski Slovenec", da ga jim bomo poslali za nekaj časa na ogled. Pošljite nam kolikor mogoče veliko naslovov. Na naslove, poslane nam brez podpisa pošiljatelja, se ne bomo ozirali. Lahko se poslužite spodnjega kupona, a če imate ve čnaslovov, rabite večji papir.	«
KUPON.
\
Ime
Naslov ......__________a——........
line .......................................................
Naslov ................................................................—_________________________________
Podpis pošiljatelja....__________________________________...._____________________
Naslov..............'.______________________________________________________
Gorenji oglas bo objavljen v našem listu tedensko na podlagi propagande za katoliški dnevnik, da dobimo več novih naročnikov. Stroški za pošiljanje lista naročnikom se bodo pokrivali iz posebnega tiskovnega sklada, ki je ustanovljen v to svrho iz prostovoljnih prispevkov. Kdor žeti nabirati darove- za ta sklad, naj nam piše po posebne nabiralne pole. Vsak najmanjši prispevek bo uporabljen za propagando katoliškega dnevnika. Od zadnjih objavljenih darov smo sprejeli naslednje prispevke:
Jos. Medic Jr., Ottawa, III., $2.00 John Pelhan, Strabane, Pa., $1.00 Ana Lumbert, Farrell, Pa., $0.50 John Zalaznik, Cleveland, O., $1.00
Vsem iskrena hvala!
-
■ _
—
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo- tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt ugrabila našega ljubljenega soproga, oziroma očeta,
Frank Brulc-a
Umrl je dne 23. novembra 1925 ob 3. uri popoldan, zadela ga je srčna kap v najlepši dobi svoje starosti -JV leL. Pokojni je bil rojen 17. aprila 187& v Luterskem selu št. 1, fara St. Peter pri Novem mestu na Dolenjskem. Glas i«egove smrti se je nepričakovano razširil med sorodnike, prijatelje iti znance, ki so prihiteli od vseh strani hi nam izrazili žalne sočutje. V znak sožalja so prinesli številno vencev in cvetlic, kropili pokojnega in ga spremili do groba, kjer sedaj njegovo truplo počiva poleg že prej umrlega brata John Brulca na po--kopališču Sv. Križa v Milwaukee. Mi ostali si pa štejemo v dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so v teh težkih žalostnih dnevih sočustvovali z nami, čuli pri mrtvaškem odru pokojnega ter ga spremili k večnemu počitku.
Hvala družinam, ki so prispeli z daljnih naselbin iz Pennsvlvanije in Sheboygan. Nadalje izrekamo srčno zahvalo družinam,' katere so položile lepe vence okrog krste pokojnega iu sicer: A. J. lirulc, L. M. Pangre, J, Sinkovitz. J. F. Vodu rte, L. Bevitz,. J. Tisel, F. PavliR, J. Jitrick, J^ Brule, A. Barborich, L Koseka, J. Mavrin, A. Pugerčar, M. L. Brula. J. Jaklich, A. Pucel, J. Bashel, T. Sebanc. Eighth Grade od Park Street School. M. Slatinšek. U. Zetle in Hoberle, G. Pauc, I. Kušljan, J. Brecko. L. Suban. J. Turek, J. Jankovich. J. Ercs. John Pangre. Prulcovi sostanovalci, F. Najgel, F. Zaitz. F. Mohar. V. Raz-bornik, A. Novak, Mr. in Mrs. KonctKjja, F. Ermcnc, F. Zertz. A. Be-vitz, F. Kralj, L. Kosinar. F. Golob, L. L. Rosman. Wisconsin Soft Drink League. Nadalje se zahvaljujemo društvu sv. Janeza Ev., št. 65 KSKJ., katerega član je bil nad dvajset let, ker so se člani*v tako obilnem številu udeležili pogreba ter inq v znak sožalja položili krasen venec. Hvala članom, kateri so ga nosili, kakor tudi onim, kateri so prišli s svojimi avtomobili. Nadalje ee zahvaljujemo Rev. M. Pa-kižu za opravljene pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču. Posebna hvala V. Razborniku, kateri je preskrbe! pevce, ki so mu zapeli v cerkvi in pri odprtem grobu, in tudi hvala pogrebniku F. Ermenc za tako lepi sprevod in onim, kateri so se pogreba udeležili s svojimi avtomobili, \fscm še enkrat najlepša hvala in Bog plačaj!
Tebi pa, dragi nam soprog in oče —\ težka bila je ločitev. Tudi Ti odšel si v večnost. 2c Te krije črna zemlja, s cvetjem grob Tvoj okrasili bomo v trajen Ti spomin. Rože s solzami zalili naših srčnih bolečin. Naj Ti večni Bog poplača za Tvoje delo in skrbi. Večni mir Ti podeli.
Žalujoči ostali:
Anna Brulc, soproga; Albin, Frances, Betty, Aroci; Anton Brulc, Mary Pangre, Ursula Zetle, brat in sestre. %
Milwaukee, Wis., 5. decembra 1925.
_____i._


_________
Slovenske Grafofonske Plošče.
Božične:
25008—Sveta	noč. Moški in ženski glas. Sveta nebesa. Moški in ženski glas.
25009—Angeljsko	petje. "Moški in ženski glas. Zvezdice božje. Moški in žeuski glas.
25010—Raduj	se, človek moj. Moški in ženski glas. Sveti večer. Moški in ženski glasi
2*033—Sveta noč, blažena noč. Godba in zvonovi.
Božično drevesce. Godba in zvonovi. 24034—Božični glasovi. Godba s cerkvenimi zvonovi.
Rodilo se je dete. Umetniška godba. Druge izbrane:
25001—Na	ohcetL Marš. Frank Lovšin, harmonika. Juhu polka. Frank Lovšin, harmonika.
25002—Juhu	valček. Frank Lovšin, harmonika. Domžalska polka." Frank Lovšin, harmonika.
1870—Dekliška	tožba. Moški glas. Da ne smem. Moški glas.
1871—O	j rožmarin, oj rožmarin. Moški glas. Strune milo se glasite. Moški glas.
35W—Visoka je gora. Ženski duet.
Ljubi Janez. Polka. Kranjska godba. 3596—Ti si mila. Valček. Harmonika.
Ko sem k njej periov. Ženski duet
4220_Polka je ukazana. Kvartet slovenskih pevcev s harmoniko
Po goraj jeivje. Kvartet sloven&kih pevcev s harmoniko
7993—Deklica	mila. Poje mešani kvartet. Vabilo. Poje mešani kvartet.
7994—Pastirček.	Poje mešani kvartet.
KoaarČek Se. Poje mešani kvartet.	*
24044—Kranjski valcer. Igra harmonika, banjo in kitara.
Nolo-haker marš. Igra harmonika, banjo in kitara. Posamezna > plošča st^nt;- skupno s poštnino 85c, — S plošč $4.00, ^ _ 10 pk>ŠQ $7.50/ —- vseh 15 plošč $10.00. -
i ? >n J> i < i
Vsa naročila pošljite na:
JUGOSLAV AMERICAN CORP.
(prej Jos. Vogrič)	JLiL
455 W. 42nd STREET,	NEW YORK, N. Y.

Nemški premog prihaja v Ameriko.
Medtem, ko so antracitni premogarji že skoro štiri mesece na stavki, je začel zadnje dni prihajati v Ameriko nemški trdi premog. V Boston je te dni dospelo 1000 tonov westfal-skega antracita. Poročilo pravi, da je to prva pošiljatev premoga, ki je še kedaj v zgodovini dospela v Boston iz Nemčije. Sedaj je popolnoma umevno, zakaj antracitni baronje zavlačujejo s poganjanjem z antracitnimi . premogarji. Pri tem nosi pa tudi vlada veliko moralno odgovornost, ker dopušča, da se uvaža nemški antracit, domače antracitne pre-mogarje drže pa v brezdelju.
LOUIS STRITAR "
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-itve ob času selitev in vse kar •pada v to stroko.
Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Propadanje hrvatskih obrtnikov.
Te dni se je mudila v Belgra-du deputacija hrvatskih obrtnikov in malih trgovcev. Prinesli so s seboj peticijo ž 2000 podpisi. V njej so narisali nevzdržno propadanje obrtništva v Hrvatski. Lani je n. pr. samo v Zagrebu prenehalo delati nad 800 obrtnikov. Vzrok za to so davki, visoke bančne obresti itd. V peticiji zahtevajo ustanovitev filijale Državne hipo-tekarne banke v Zagrebu.
-o-
NAZNANILO.
Chicaškim naročnikom A. S. in drugim rojakom naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Andrew Glavach ki je pooblaščen pobirati naročnino za Amer. Slovenca. Obenem bo naročnikom delil tudi naše krasne letošnje stenske koledarje. Uprava A. S.
-o-
OBJAVA.
Naš novi zastopnik za Leadville, Colo., je Mr. Frank Klun, ki je upliven mož v naselbini. 2elimo mu obilo vspeha pri agitaciji za naš list ter ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo.
PREMOG
Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah.
Kazvažam pohištvo ob času selitve.
Pokličite me na telefon:.Canal 2686.
Priporočam se rojakom v na klonjenost.
JOE PAPESH
: Lepa knjiga:
je lep božični dar, ki jo lahko podarite starišem, bratom, sestram, prijateljem(icam) itd.
IZBERITE ENO ALI VEČ IZMED SLEDEČIH
v	KNJIG:
Lepa in koristna knjiga je dober prijatelj. Oni, kateremu podariš lepo knjigo, bo mislil nate, kot na dobrega prijatelja.
Zaročenca. Klasičen roman iz 17.'stoletja, zanimiva milanska zgodba, priredil A. Manzoni, poslovenil Andrej Budal. Kogar zanima duševna stran življenja, tega bo zlafeti zanimal ta roman. Knjiga je izšla pred kratkim. Obsega 566 strani in je trdo vezana. Kot božično darilo bo zveselila vsakogar, ki ima smisel za slovensko književnost. Cena je $3.00.	,
Pod svobodnim solncem, v dveh zvezkih izpod peresa našega slavnega pisatelja Finžgarja. Naj-krasnejši izvirni slovenski roman, kar jih imamo. Cena obeh knjig je $2.50.
Slovenska kuharica. Vsakdo jo pozna, veliko bogato ilustrirano knjigo, ki zveseli vsako gospodinjo in koristi vsaki družbi. Cena $5.00.
Angleško - slovenski besednjak, trdo vezan v platno. Vsakdo si ga želi in ga tudi potrebuje, pa si težko odtrga potrebni -denar, zato je kot božično darilo dobrodošlo. Cena $5.00.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, izdala družba sv. Mohorja; dve veliki knjigi, elegantno vezani, bogato okrašeni s slikami. Nad vse koristna knjiga za vsakogar. Cena obema knjigama skupno $10.00. p,
Življenje svetnikov in svetnic božjih. Vsebuje
Življenjepis vseh bolje poznanih svetnikov in svetnic, dve irdo vezani knjigi. Cena $5.00.
Naroča se pri:
KNJIGARNA "AMER. SLOV."
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ill.

_________

ff KRIŽEV POT %
ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA.
PREVEDEL VOJTEH HYBASEK.


"Kaj pa za duhovnika! Ali moraš biti vpray duhovnik ? Ne čutiš poklica za ta stan! — Pojdi za učitelja! Pojdi k pošti — k železnici
--» mu je siknilo v glavi. . . *'Tu boš prej
gotov!"
"In za to imaš veselje ? Za to čutiš poklic?" je vprašal drug glas v njegovem srcu. "Tudi ne." — "Zakaj torej nočeš biti duhovnik? No, dakaj? — zakaj?"
Mimo njegove duše je švignilo belo dekliško lice. Da, da, tu je glavni vzrok. Oče je to slutil, ko je sinoči govoril tudi o njegovi bodoči ženitu je tidaril na pravo struno in odkril eno in morda najmočnejšo korenino njegovega odpora do semenišča.
Videl je to mehko, gladko ličece, toda ne samo. Tesno poleg njega je ugledal tudi stari, orumeneli. in razorani obraz: svojo postarano, izmučeno mamico — in takoj za njo upognjeno postavo očetOfvo. Ta dva tako zahtevata. Radi njega sta se ta dva tako zdelala, njemu sta vse dala, radi njega se boji oče dežja in se trese za ječmen; zavoljo njega nimajo v njunih glavah druge misli prostora. Užalil ju bo. Strašno užalil. Vidi ju oba jokajoča, sedeča poleg sebe — jok ju je pretresal — in zdi se mu, da razločno sliši glasno ihtenje staršev. Tako žalujeta za njim — izprijenim sinom.
Zunaj se je pripravljalo k nevihti. Nebo je sipalo blisk in grom.
Med tem strašnim bojem v naravi se je zvijal Jurij na svojem ležišču v še strašnejšem — dušnem. Kadarkoli je zabobnel grom, se je zdrznil in v njegovi duši se je oglasilo: "Za katero? — Torej za katero se boš odočil? Kaj?" Vedno je v teh trenutkih videl dva o-braza pred seboj — dekliški, mladi — in materin — izmučeni. Kakor vihar je šlo skozi njegovo dušo, ugašalo vse druge luči in načrte, odpihovalo vse druge misli; samo to vprašanje je tolklo v srcu, na sencih, napa-ro?" V njegovi duši je bila kalna megla, tema, da ga je kar tesnoba prevzemala. "Za katero?" Katero pahne z oltarja, kateri se odreče? Katero bo smrtno ranil? Katero? To vprašanje je ostalo, gorelo, žgalo. "Za kate-dalo ga je, šibalo in bičalo neizprosno.
Zraven v sobi je zakašljala mati in glasno je zastokala. Razločno je slišal njen globoki tarnajoči glas — in videl jo je — že samo* Videl njene izsušene, upadle prsi, ponošeno hodnično krilo — modro pobarvano — sključeni hrbet. . . Poosebljena skrb, težka, dušeča, ki pade na človeka in mu spati ne da. "Moj Bog! — moj Bog! to so skrbi!" je šepetala cesto že iz navade, in te skrbi, samo te, so nanjo tako pritiskale, jo tako težile in pri-pogibale k tlom, da se že zdaj ni mogla zravnati in pogledati kvišku. . . Kaj je že vse pretrpela! Zanj pretrpela! In sedaj naj vnovič trpi ? V grlu mu je! zastala sapa in v očeh ga je zapeklo. . . Hitro je trenil in po razbeljenih licih sta zdrknili dve vroči solzi — imel jih je polno dušo, da so mu kar vrele iz oči... Nič več ni vprašal, "za katero"; jasno*, je videl, da je premagan, da se zastonj upira...
Zunaj je začelo tiho pršeti in nevihta se je hitro izgubljala v daljavi. Jurij se je pomiril na svojem ležišču; ni se več premetaval, samo solze sq tekle iz njegovih odprtih oči. . . Čutil je, da je sedaj, v tem trenutku, izgubil bit-
Katoliška
ko. — Starši, pravzaprav mati je zmagala. "In ona druga?" je še šinilo skozi dušo kakor blisk iz daljave. . . Izginila je iz duše. S krikom se je tam le dvignilo kakor jata lepo pisanih zlatih ptic — jata krasnih sanj in sladkih občutkov. . . Zatrepetale so' s krili in odletele iz duše. . . Gledal je za njimi in še bolj bolestno zajokal.
Tudi zunaj je začelo močneje deževati. . . in bližalo se je jutro. Danilo se je. "In druge tvoje ponosne sanje — načrti za bodočnost?" je še slabo, medlo vprašalo srce. . . "Utonili so!" je vzdihnil. .. Čutil je, da se je sedaj na tihem razbila ladja. Razbila se je, tako se mu je vsaj zdelo v tem trenutku, njegova ponosna ladja z vsem to\^>rom, še preden se je spustil z njo na odprto'morje. Iz viharja je brizgnila slana voda kvišku, celo v oči. .. Jokal je radi te svoje ladje naprej in vedno bolj. . . Poslavljal se je od nje. Slišal je, kako pokajo drogi, se lomijo jambori, se trgajo jadra. Naenkrat je videl pred seboj znano Sto-vvelovo sliko. "Z Bogom na veke." Ta kapitan — to je bil on sam — on, Jurij. Stal je na admiralskem mostiču, stiskal vsem sanjam in načrtom — dragim otrokom svoje duše — roke in šepetal: "Na veke z Bogom!" — in ladja se je potapljala — počasi izginjala in z njo vse; ta in ona. . . Zastokal je. .. V tem je zunaj zašumela ploha. Dež je bil na okna in v curkih je lilo s strehe pod kap.
"Dežuje," — se je oglasil naenkrat oče v sobi. Dež ga je zbudil. Glasno in jezno je kriknil,\ skočil iz postelje. . . "O, kako dežuje !" je zaklical še nekolikokrat.
Bilo je jutro, starši so vstali, hodili po sobi in tarnali. "Taka ploha, in naš ječmen — vsega imamo zunaj," je tožila mati. Tu so se odprla vrata pri čumnati in skozi nje se je privlekel Jurij kakor ranjen, razbit. . .
Mati je sedela pri peči na stolčku in nakladala na ogenj.
Pokleknil je k njej, objel njeno glavo in ji z veselim glasom rekel: "Ne tarnajte, mati, jaz bom šel gotovo v semenišče. . ."
Beli dan je gledal skozi okna in na nebu so se v kose trgali oblaki. . .
II. postaja.
"To je dober sin. . . priden otrok. . . ta dijak. Ubogal je, v semenišče pojde," so si pripovedovali ljudje po vasi.
"Pri Golobovih — v tej revščini — bodo torej imeli gospoda," so zavidali drugi.
"Saj še ni," so se veselili mnogi škodoželjno. Vsi so o tem govorili, samo Jurij je hodil kakor da ne sliši, in ha vsiljiva vprašanja ni odgovarjal. Nezaceljene rane so ga še vedno skelele. Sam se ni dotikal svoje razbolele notranjosti, tem manj je prenesel, da mu sega v bolno dušo mrzla tuja roka. . .
pgibal se je ljudi, sam je najrajši hodil po dolgih zelenih mejah, ali pa je blodil po visokem senčnatem gozdu. Bilo je zopet lepo po oni nevihti, solnce je sijalo včeraj, danes vse počitnice. Pridelke so srečno spravili domov.
Pri Golobovih so bili srečni, zadovoljni — tudi Jurij se je pomiril. Kakor strel pa je vznemirilo to mirno življenje važno poročilo. Bilo je že zvečer, ko se je prikazal na vragih cerkovnik. Vihteč nad glavo belo pismo, je klical čez dvorišče z močnim glasom očeta, ki je za drugi dan kose klepal v šupi:
Tiskarna
—NaroČila izdeljujemo Učno, točno in hitro, ^ —naie cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. a
Naša Speczjallteta so zlasti društvena dela,	.'	-'m «,
pravila, in vse druge tiskovine,	r5
prestave na angleško in obratno.
SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST
društvom in organizacijam, s|pTQQskim trgovcem in obrtnikom, tiskarska naročila.


KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO ^	NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO:
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
•HE k ' . * :
CHICAGO, ILL.
Ako hočete prodati hUo, loto, oddati stanovanje, oglasite to v "Amer. Slovencu!"
IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC".
Telefon Canal 0537
MRS NICHOLAS GOETTERT
POGREBNI ZAVOD1 Chapel 2046 W. 23rd Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem v naklonjenost.
Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu.
-db^PISANO POLJE j
JD^G?- J. M. Trunk. --
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me.	•
Se jajSlo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 —57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
i—umiiimiii miiimrhrnuflbom—aa— i
Phone: roosevelt 2586
SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, aH v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist. ki izdeluj« prav tako fine slike, če še ne toijii. kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST
U47 — W. Itth St, Cor. May St.
CHICAGO.
IlOOOOOOOOO <110000
Tudi g. Molek se govori.
Cerkev in cerkveni krogi. Stvar je treba natančno ločiti in pojmiti. G. Molek piše v št. 262 Prosvete: "Trunk ponavlja: Cerkev ne govori o vedi, govore pa cerkveni krogi. Cerkev se ne moti, lahko pa se motijo cerkveni krogi." Kje sem jaz kaj takega rekel ali zapisal? On je površen in zapiše: "Cerkev se ne moti/' ter izvaja potem posledice, ki slonijo na čisto napačni prenrisi, na napačni trditvi. Ako se zapise stavek: "Cerkev se ne moti," se mora natanko tudi zapisati, da se ne moti v zadevah vere in morale. Veda ne spada v vprašanja niti vere niti morale. V znanstvenih vprašanjih, ali je zemlja okrogla, ali je središče vsemira, ali se suče okoli
xEsssz&ss&sBBmmmmmMBsmm
vendar prišli? Ko se je je ta pričela, sem plačal dolar mesec, sedaj pa ni petača d potem pa še za žensko in o ke, tako da mora človek na rost pustiti, kar je zidal mlade dni."
Stvar malo čudno izgleda. Žarkometar pa piše v št. 265: "S. N. P. J. je na čvrstih, zdravih nogah, dokler je mister po* grebnik med njenimi nasprof-niki. Mnenje članov S« N. P. J. je, da mister pogrebnik najpr-vo pokoplje mrhovino, ki leži pred njegovim pragom, predejnt stika okrog sosedov/'
Ako je to napad, naj gospoda zahvali za to Mr. Pavra iff zelo čeden izraz o — mrhovinf«
9. A & Antologia ali zbirka rožic iz naprednih vrtov.
Ni treba poseči nazaj C3
OOOOOOOOOSf
e!
Clevelandčanje!
AU veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dali-nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
Jl\7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
»OCOOOCOrSOOQQOp'^O^OOC^OTW^OOOOOOOOOOOOOOOOOi
SLOVENSKE GOSPODINJE
wm prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najce-a«jie — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drago svež« in prekajeno meso. ter vse drage predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Car. Center and Hutchins Street.	JOLIET, fLL.
Chicago telefon 2917.
solnca...... "cerkev" v zgoraj-
šnem smislu ne bo govorila, in "svinjarja" in pocestno backo* če govori kak papež, se more d asi se ta "epiteta ornantia," motiti, in se morejo motiti cer- ki so namenjena meni, s kate-kveni krogi, in so se motili, če rimi se pa le pisatelji takih **o-je res, kakor g. Molek trdi, "da kraskov" same okinčajo, vedno so teologi svete stolice razgla- zopet ponavljajo. Slovar sme-sili dva dni prej doktrino, da šenja i zmirjanja je že ves izje solnce nepremično središče črpan, in je treba pograbiti našega svetovja za absurdno v obrabljeno orožje, in gospodsf filozofij in krivoversko, ker na- je na to navajena, saj sega Pa« sprotuje sv. pismu." Še dan- di toliko in tolikokrat nazaj V dans, ko imamo znanstvene — srednji vek in je moralo dokaze, da je solnce središče "ponavljanje" pri študijah biti našega svetovja, lahko kdo ve- zelo pogosto, ako je sploh kaj ruje, da se zemlja suče okoli študij bilo, in niso jim profe-solnca, pa ne bo noben krivo- sorji, kakor meni, vse samu verec.	"šenkali."
Zadeva z Gallilejem je imela Prav zdaj smo zelo nervoz-povsem drugo plat. S par stav- ni. Izrazi iz slovarja za zmir-ki se stvar ne da razvozlati. Pri janje kar švigajo. Evo nekaj priliki se povrnem na to vpra- eksemplara: Sanje in pričal bo zoper Mole- Prosveta št. 263: "On bo iS kove trditve eden, ki ga g. Mo- malo pokrampal/1 "zajodlala lek ne more zavrniti, filozof Trunk in. . ." "kvartet črnili Huxley.	, kosov." Številka 364 : "priden
Še tega, kar jaz zapišem, g. delavec" (se poznamo), "rev-Molek ne citira natanko, kaj ščina," "bogat na revščini," "o bo potem šete s tem, kar se je sveta, sveta, trikrat sveta bu-vršilo 1. 1616. ali 1633?	j dalost, tvoje ime je Trunk."
1 | |	Pred vsem se pa odlikuje šf«
ROJAKI V SO. CHICAGO
al: Se ne veste da ima
JO S. GORNIK
na
9476 — Ewing avenue
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem ae priporoča v po set I
5SSSSSSSX
Zakaj trpite??
AJT«ctien* al unr of the following part* may b« canaad by NERVES impLf^d at the ipinc by a aubliutaud vertebra:
t Chiropractic
(SPINAL)
Adjustments
Will Remove the Cause of
KIROPRAKTIK vam takoj pojasni kaj je vzrok bolezni. — Ko ugotovi vzrok, tudi sigurno bolezen pozdravi. — Prepričajte se in ne trpite.
Ako so drugi zdravniki nad vami obupali, jaz nisem.
Revmatizem, božjast, krof itd. zdravim vspešno.
Steve Vlasič
Govori slovensko. 'Phone: Roosevelt 8772. Od 1.30 do 5 ure in od 6.30 do 8.30. 1829 Blue Island Ave., blizu 18. ceate, Chicago, 111.
_
r.'^V
Za kaj gre pri sv. pismu?
Katoliku je sv. pismo resnična beseda božja. Kolikokrat se to zasmehuje! Naj se le, za-smeh ne podere resnice, bo podrl le zasmehovalca. Veljajo v takih slučajih besede aposto-love: "Preklinjajo, česar ne poznajo/'
Kdor hoče sv. pismo prav u-meti, mora pred vsem imeti pred očmi dejstvo, da govori Bog po pisatelju. Treba je toraj vedeti, kaj je pisatelj nameraval povedati. Ce je pisatelj pisal o zgodovini, potem je hotel podati zgodovinske podatke, ki so toraj resnični. Ako je pisal v prilikah, alegorijah, potem je prilika ali alegorija resnična. Kadar pa pisatelj očivid-no ni nameraval učiti kakega znanstvenega fakta, vede, znanstva, potem je absurdno misliti, da je učil vedo, znan-stvo.
V sv. pismu n. pr. stoji, da solnce vzhaja. To toraj pomeni samo to, kakor tudi še danes govorimo, ko pravimo, da je solnce vzešlo; zdi se nam, da solnce izide.
Ako kdo tega nima pred očmi, potem bo zašel, se motil, in motiti se more ne samo posameznik, celo "teologi svete stolice," kakor pravi Prosveta. .* *
Rekli bodo, da je napad.
Gospoda pri S. N. P. J. je zelo občutljiva in vidi povsod same napade, če se le količkaj omeni o jednoti.
S. N. P. J. je največja organizacija, to je res. Ali je tudi
najboljša glede gospodarske »aw .^^m	*
v. ^ .	.. j Dv^H na svetu za proti iz-
moCi, o tem nočem razpravlja-; ^^m padanju in 2a rast las.
ti. Razni dopisniki se tako iz- Brus,in tinktura zoper sive lase, od
ražajo. Mene to ne briga. j „rtncJre	lasie popolnoma na-
Tr. ,.	, . . ° , urni- Dalje imam najbolj uspešna
Vidim pa dopis IZ Girarda,' zdravila, kot za rane, opekline; bule,
Kans., kjer se M. p&ver, ki "je	tx""ove. fcraste, grinte, lišaje, aolnčate
katolištvo vse opustil, komunist	? prahu?e na za revmati-
i* ni bi,, socialist noče bSffl
je prestar, veruje pa v enega	*dravil* brez vspeha mu povrnem
— prav bridko izraža, ko t"' Pišit® tok°j P° ct0*>
• v (f	j . .	, ; . sijem zastonj,
pise: «... sedaj se angleški časopis. Spet naloga. Kajn borno E> 9}£K£E WAHČie-
192 Glasu Svobode, kjer so take — rožice kar druga poleg druge. Avtoriteta je postal Peter Zgaga in mu pripozna prvenstvo za "packo." Dalje Š€J najdem: ". . . neumnosti iri packanje na duhu ubogega Trunka"; "ki mora na povelja čikaškega flačkajnarja napisati par kolon neumnosti in neslanosti"; . se je ta Trunk d prazno glavo, trunki nimajo glav, ampak ta za Barnuma zreli specimen ima nekak izrastek, za katerega bi se lahkcf reklo — ta slovenščina prekaša koroško! — da je praznfli buča. ."; "hribovskega fajmo-štra"; "ne znal ubraniti direktivam, ki prihajajo od bosa —-flečkajnarja? ?"; "zavija stvari"; "pita v temi tavajoče ljudi z verskimi neslanostmi"; ne sme upreti povelju"; "to duševno revšče v koloradskih hribih"; "mora biti precej leno"; "zmešal vse otrobe v enem koritu" : "Korošec, ki se je s pif-lanjem privlekel do lemena« ta"; "za nobeno drugo delcf sposoben, postal kranjski faj-mošter (pristna koroška predrznost, da se upa iti med Kranjce!)"; "gobezdavi in puhli Trunk."
To bo za enkrat zadostovalo« o
PAZITE NA OGLASE V
"AMER. SLOVENCU!"
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahcicevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna n4