Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za :>vstro ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta S K, za četrt leta 3 K ; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. PoasHievna iltvllke 10 v. Reklamacija so poitnine pr.iU Nefrankirana p Uma i« «< tpr* jtmij». Rokopisi te ■* vračaj., bUM&tt, Zn.stapma petil nsti.a (iirina 83 hm) h enkrat 10 vin., v*čknt p« slef.T.ru, 84. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 21. oktobra 1908, Leto XI. NASLOVA: Za dopis. in rakopia« za Ust: UndnMtfO «Kdateca Prapora», Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na Hat, reklamacije, inserate i. t. d.: UpraraUtve «Rdetofa Prapora», Iljnbljana, Dunajska cesta štev. 20' !! Sodrogi po deželi Kranjci!! Ba dan 1. novembra 1908 sklicujemo v Ljubljano deželno konferenco z dnevnim redom: 1. Deželnozborske volitve na Kranjskem. 2. Organizacija. 3. Raznoterosti. Lokal: Hotel Ilirija, dvorana na levo. Začetek točno ob '/«10. nro dopoldne. Udeležiti se smejo te konference zastopniki političnih in strokovnih organizacij cele Kranjske, ki se morajo izkazati z mandati. ,af, Priglasiti se je na naslov: >"" „Rdeči Prapor", LJubljana. V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1908. Okrajna Okrajna Okrajna organizacija organizacija organizacija V Idriji. v Ljubljani. v Zagorjn. Deželnozborske volitve na Kranjskem. Vlada je razpisala dopolilne volitve za kranjski deželni zbor. Dne 14. decembra voli splošna kurija, dne 22. decembra se volita dva poslanca za privilegirano kurijo v Ljubljani. Razpis volitev se je izvršil povsem nepričakovano in priznati se mora, da znajo klerikalci izvrstno inscenirati take reči. Kajti sami so že davno vedeli, kdaj se razpišejo volitve in kdaj se bo volilo. Ampak drugi niso smeli vedeti tega, da so se oni lahko pripravljali, ne da bi jih bil kdo motil. Razni slučaji so klerikalcem pomagali, varovati svojo skrivnost. S kranjskim deželnim zborom so zopet enkrat tako delali, kakor svinja z mehom. Ko so bili sklicani drugi deželni zbori, se je raz-g'asilo, da se snide kranjski parlamentck pozneje na kratko zasedanje. Dela ga čaka dovolj, zato je bila taka izjava potrebna. Po ljubljanskih krvavih dogodkih se nikomur ni zdelo čudno, da . vlada ne sklicuje deželnega zbora pod svežim vtiskom krvave tragedije. Toda zdelo se je naravno, da bo zbor pozneje, vsekakor pred koncem leta sklican. Ker se pa zborovanje in nova volitev nekako ne vjema prav, je bilo zopet verjetno, da bodo dopolnilne volitve, ki so se najprej obljubovale za jesen, še le po novem letu. Klerikalci so molčali. Oni, ki vladajo v deželnem zboru, niso govorili o njem ne toliko kolikor o dogodkih v južni Ameriki. Vse je bilo tako diplomatično vrejeno, da ne bi nihče mislil na deželni zbor in na deželnozborske volitve. A prav sedaj, ko so res drugi močni dogodki odstranili vse m>sli od tega vprašanja, se razpisujejo volitve 1 Presenečenje je sredstvo, ki na odru vedno učinkuje. Toda resne stranke ne smejo dogodki nikoli presenetiti. Volitve so razpisane in sedaj velja edino beseda: Na delol Položaj je pa socialno demokracijo težaven — to lahko priznamo brez ovinkov. Volilna reforma je bila spakedrana proti socialni demokraciji; klerikalci, liberalci in nemški veleposestniki so si podali bratsko roke in so s svojo volilno reformo zatisnili vrata deželnega dvorca tako, da upajo, da jih ne odpre delavstvo niti za enega svojega poslanca. Vpeljali so splošno volilno kurijo, ki ne pomeni nič druzega, kakor pluralni zi-s t e m, razdelili so volilne okraje skoraj do pike tako kakor za državni zbor in ker tam ni bil izvoljen ne en socialni demokrat, računajo, da tudi v deželni zbor ne prido nobeden. Za tisoče in tisoče zavednih slovenskih delavcev niso imeli ne enega mandata, za 50 nemških veleposestnikov so jih imeli deset. To so bili tisti liberalno-klerikalni narodnjaki, ki se sedaj prekopicavajo zaradi vsake nemške tablice, a v deželnem zboru so hladnokrvno dovolili, da deset nemških baronov lahko za vse čase prepreči vsako izboljšanje volilnega redal ¿>! Ampak socialna demokracija, ki je odločno obsodila to izdajstvo, se ne sme ustrašiti zapreke in čim težavnejši je položaj, tem odločnejši mora biti naš boj. Volitve so razpisane — pripravimo se na volitvgi Vzlic vsem težavam je v sedanjem položaju vendar tudi nekaj dobrega. Razmere so jasne kakor še nikdar niso bilel Danes vidi lahko vsakdo, če ni popolnoma slep, da imamo samo dva tabora: Na eni strani združen a liberalno-klerikalna reakcija, na drugi socialna demokracija. Odkar je Tavčar, zapriseženi protiklerikalec Tavčar, po sklepu svojega izvrševalnega odbora potrkal na Sušteršičeva vrata, odkar je v liberalni stranki zmagala Hribarjeva struja, ni več izven delavstva nasprotja med naprednjaštvom in nazad-njaštvom. Kakor ukaže Šušteršič, tako maršira cela armada. Boj proti klerikalizmu ostane le še socialni demokraciji. Morda odpre to dejstvo vendar nekatere oči, da spoznajo resničnost našega dolgoletnega političnega pouka. Če se ne posreči socialni demokraciji, priboriti si vsaj nekoliko zastopstva v deželnem zboru, tedaj ni več protiklerikalne opozicije, kajti liberalci so ustavili boj proti klerikalizmu in prepovedali so ga svojim pristašem. Tako so razmere in za socialno-demokratično stranko je sedaj sveta dolžnost, napeti vse moči, da ne ostane njeno delo brez praktičnega vspeha. Ze sedaj je treba, da postane vsak pristaš stranke agitator. Za počitek sedaj ni časa. Od danes naprej stojimo v znamenju boja! Idrijska afera. m Sklep kranjskega deželnega odbora, da se odstavi idrijski župan Šepetavec in razpusti idrijski občinski odbor, nam jasno kaže, kako samolastno namerava v deželi vladati klerikalna stranka, ki je s pomočjo liberalcev dobila zagotovljeno večino v deželnem zboru in odboru. Občinski odbor idrijski je sklenil, prezidati neko hišo in urediti v njej javno knjižnico in čitalnico z dvorano za predavanja in javne ljudske potrebe. Natančno se razume sklep sploh le tedaj, če se ve, da je bil to edini način, kako dobiti zopet v občinske roke hišo, v kateri bi drugače privatno društvo za neznaten prispevek uživalo vse pravice hišnega posestnika. Zoper ta sklep se je pritožil duhovni hujskač Osvvald in deželni odbor, ki se jezi, da Idrija ni v klerikalnih rokah, je potegnil svojo avtoriteto iz miznice in začel imponirati Idriji. Prepovedal je prezidavo in je to svojo prepoved utemeljil z duhovitim razlogom, da knjižnice in čitalnice niso naloga občine. Za glavo se mora prijeti človek, če čita to' salomonsko sodbo. Naš občinski zakon je res staro-kopiten, da je strah; ampak tudi v njegovih zaprašenih paragrafih ne bo slavni deželni odbor iz-taknil določila, ki bi mogel podpreti modri sklep Jakličevega duha. Ustanoviti javno knjižnico in čitalnico ima občina prav tako pravico, kakor sezidati si lastni dom, ustanoviti šolo ali pa napraviti cestni tlak. Samo mimogrede bi vprašali, ali bi se bil Odvalil pritožil, če bi bHa občina sklenila, darovati 40.000 kron cerkvi in pa če bi bil deželni odbor razveljavil tudi tak sklep. Na seji občinskega odbora, ki jo je bil zahteval deželni odbor, je sodrug Anton Kristan prav dobro povdarjal, da ima občina prav tako pravico, skrbeti za izobrazbo odraslih, kakor je imela pravico, ustanoviti realko. Klerikalec Goli je Ugovarjal, da koristi realka vsemu prebivalstvu knjižnica pa ne. To je menda za silo tudi stališče deželnega odbora, ki se pa zelo maje. V tem zmislu namreč sploh ne bi bilo javnih naprav, ki bi koristile vsem. Tudi v realke ne pošiljajo vsi starši svojih otrok in če se zgradi nov most, je prav lahko mogoče, da ta ali oni ne bo nikdar stopil nanj. Ampak kje je zapisano, da Goli ne bo smel v knjižnico, če bo hotel? Argumenti so torej sila piškavi, ampak cela afera je značilna za absolutistično dušo sedanjega deželnega odbora in za bodočnost, ki jo imamo pričakovati od klerikalnega zistema v deželi. Deželna vlada ima dolžnost, razveljaviti samo-lastni sklep deželnega odbora. Ljudstvo naj pa premisli, če ne kaže ta dogodek, da v občinskih stvareh ni upati izboljšanja, dokler ne zmaga splošna in enaka volilna pravica tudi za občine. Predpogoj za to je pa splošna in enaka deželno-zborska volilna pravica in to naj imajo volilci ob dopolnilnih volitvah pred očmi. Hrvatska socialna demokracija o aneksiji. Glavni odbor hrvatske socialno-demokratične stranke je na svoji seji v nedeljo, 11. t m., sklenil sledečo izjavo: Aneksija Bosne in Hercegovine, ki samo stalno ureja in pravno vtrjuje razmere okupiranih dežel do Avsstro-Ogrske, je v državi zgenila mnogo visečih vprašanj državnopravno-političnega, gospodarskega in kulturnega značaja. Problem ureditve te monarhije po gospodarskih in narodno-kulturnih interesih v njej živečih narodov se zopet z neizogibno potrebo vsiljuje samposebi. Politične krize, ki so v Avstro-Ogrski postale normalen in trajen pojav, dobivajo novo hrano, narodno vprašanje pa prihaja v nove zmede. Potreba ekspanzije kapitalizma in daljnega razvoja gospodarskih moči Avstro-Ogrske jo goni na polje kolonialne politike, na Balkan, brez obzira na to, da pomeni ta razvoj tudi izzivanje novih kriz in vedno večje naraščanje in razširjanje kroga prepornih vprašanj kakor tudi vstvarjanje novih problemov. Polovičarsko in posamezno reševanje teh kriz n problemov sicer lahko provizorično vspeva in za trenotek odvrne žugajoče nevarnosti, ampak trajnega miru, skladnega napredka in edinstvenega razvoja narodov te monarhije ne more zajamčiti. Politika protežiranja posameznih narodov, umetno vstvarjene državne skupine in nenaravne razmere, nastale, ker se ne omogoči vsakemu narodu vplivati in odločati o svoji usodi, so vir novih kriz, bojev in nemirov. S tega stališča vidi socialna demokracija na Hrvatskem in v Slavoniji edino opravičeno tisto smer politike, ki se je začela v Avstriji z vpeljavo splošne volilne vpravice in ki se mora na Ogrskem in Hrvatskem nadaljevati v zmislu kraljeve obljube. Samo ta pot popolne demokratizacije cele Avstro-Ogrske kakor tudi anektiraue Bosne in Hercegovine more biti jamstvo miru in pogoj pravične, zadovoljive in popolne rešitve visečih problemov te monarhije po načelu svobode in samostalnosti vseh narodov. Reševanje usode posameznih narodov na drugačni podlagi, bodisi z ozirom na anabronistična historična prava posameznih zgodovinskih teorij in razredov, bodisi na podlagi sedanje fevdalno • ariitokratiCne dualistiCne uredbe monarhije bi samo pomenilo, odpreti nove yire narodnih spopadov in političnih kriz. Socialna' demokracija stoji na stališču, da je predvsem nujna zahteva, ki jo mora staviti v interesu delavskega razreda in naroda, o čegar usodi se danes odločuje, vpeljava enake pravice in politične polnopravnosti. Defmitivna rešitev političnih kriz in problemov, vseh državnopravnih, gospodarskih in narod-1" nih vprašanj v Avstro-Ogrski bo šele tedaj mogoča, kadar bodo vsi narodi to monarhije razpolagali s tisto politično močjo in s tistim vplivom, ki jim sodi po pravici, to se pravi, kadar postanejo enaki, enakopravni in narodno samostalni v demokratični državni skupnosti, odgovarjajoči skupnim interesom federacije narodov te monarhije. Vendar pa že danes izreka socialna demokracija Hrvatske in Slavonije, da smatra za neovržno pravo naroda hrvatskega in srbskega imena — brez ozira na vse državnopravne in politične momente — in tudi za svoj cilj in svojo zahtevo: Narodno zedinjenjez narodom enakega imena v Bosni in Hercegovini. Mednarodna socialistična konferenca V Bruselju so se v n'ideljo sešli člani mednarodnega socialističnega tajništva na posvetovanje o važnih vprašanjih. Iz Avstrije so prišli za nemške socialne demokrate dr. Adler in P em erst orfer, za češke Nčmec. V nedeljo je bil velik shod v glavni dvorani «Ljudskega Doma», ki je bila do zadnjega kotička napolnjena. Govorili so drugi Molkenbuhr (Nemčija), Hyndman (Anglija), Varandira (Turčija), Vaillant (Francija), Pernerstorfer, Nčmec in dr. Adler (Avstrija) ter Broukčre (Belgija). Konfcrcnca je imela prvo ssjo v pondeljek. Prva točka dnevnega reda je bilo vprašanje, ali se sprejme predlog angleške Labor Party, ki je prosila za sprejem v mednarodno socialistično zvezo. Predlog je bil sprejet; Labor Party je torej smatrati za socialistično stranko. Druga točka je bila «Politični položaj in razmere na Balkanu». O tej stvari se je razvila zelo obširna debata, po kateri se je sprejela od sodru-gov Vaillanta in Adlerja predlagana resolucija, ki izreka, da je dolžnost socialistov vseh dežela, upreti se vsakemu motenju miru, za katero so odgovorne vladajoče stranke. V torek je imela sejo medparlamentarična komisija. Na dnevnem redu je: 1. Parlamentarična dela tekočega leta. 2. Kolonialne reforme. Politični odsevi. Ministrska kriza, ki jo imamo sedaj v Avstriji, spominja nekoliko na zadnjo Ebenhocbovo demisijo. Vendar pa stvar nikakor ni tako lahkega značaja, kakor bi radi prikazali vladni časopisi. Fiedler in Prašek, oba Ceha, sta podala demisijo koncem dolgotrajne seje ministrskega sveta, ki je sklenila, odgoditi češki deželni zbor. Na zadnji seji tega deželnega zbora so se vršili prizori, ki so že prav živahno spominjali na žganjarijo. I/prva so se poslanci prepirali, zmerjali in psovali, končno so se pa pretepali do krvi. Deželni maršal je napovedal sejo za drugi dan, namreč za petek, a večina ministrov se je postavila na stališče, da bo v takih razmerah zborovanje zopet nemogoče in ni našla iz te zagate druzega izhoda, kakor odgo-ditev deželnega zbora. Češka ministra sta smatrala ta sklep za reti-rado pred nemško obstrukcijo in to je bil povod njuni demisiji. Vladi prijazno časopisje pravi, da bo Beck predlagal vladarju, naj odkloni demisijo. Prav lahko je mogoče, da bosta takrat, ko zapusti ta list tiskarno, portfelja čeških ministrov zopet potrjena. Ampak drugo je vprašanje, če bo s tem kriza sploh rešena. Demisija Fiedler-Praškova je samo posledica globoke notranje krize, ki se ne da rešiti ne s potrdilom teh, ne z imenovanjem drugih ministrov. Kako misli Beck sedaj izvršiti, kar se mu ni posrečilo ob zadnjih poskusih sprave Nemcev in Čehov ? Deželni zbor češki je vlada od-godila. Toda sklicati bo morala državni zbor. In kako naj ta pride do rednega dela, če se prej ne pomirijo duhovi ? Položaj je že preklicano podoben onemu v Badenijevih časih. Državni zbor hoče vlada sklicati šele okrog 20. novembra, dočim je bilo prej določeno, da se snide 3. novembra in je bil celo minister za notranje zadeve obljubil, da ta dan predloži načrt o starostnem zavarovanju. Razlog te odločitve niso delegacije, kakor zatrjuje oficiozno časopisje, ampak skrajna napetost, ki je nastala vsled dogodkov v češkem deželnem zboru. Od 20. novembra ni daleč do 2. decembra in vlada misli, da bodo imeli po* slanci vseh strank tem manj volje, razsajati, čim bolj se približa datum cesarjevega jubileja. Gospod Beck pa menda ne misli, kakšno odgovornost prevzema, če zopet odlaša starostno zavarovanje. Petsto milionov kron hoče vlada zahtevati za zgradbo kanalov in za regulacijo rek. Ker bi kanali povzdignili gospodarsko življenje v državi in ker bi mnogo delavcev pri zgradbi dobilo delo, je misel vlade vse hvale vredna. Izvršila bi se s tem tudi zahteva socialne demokracije, ki je ostro obsojala rogoviljenje raznih protikanalskih demagogov. Ampak stvar ima Se eno pikantno stran. Da pred- laga Beckova vlada svoj načrt prav v sedanjem trenotku, ko ji teče voda v grlo tudi brez kanalov, je na vsak način zanimivo. Gospodarsko delo je v Avstriji torej samo tedaj kaj vredno, kadar je treba potolažiti razburjene duhove in prisiliti stavkajoče poslance na delo. Pa kdo ve, če bo Beck imel več sreče kakor Koerber? Ogrski trgovinski minister Koint je razpustil organizacijo železniških delavcev na Ogrskem in Hrvatskem. To so obupni poskusi bečarskega zi-stema, «ukrotiti» delavce. Tudi Košut se bo pre-pričal, da je delavska zavednost močnejša od volje tirančkov. Aneksijo Bosne in Hercegovine je označil Košut za nujno posledico velesrbske veleizdajniške agitacije. Sarajevski Srbi so mu zato poslali pismo, v katerem ga pozivajo, naj jim povž, kateri bo-senski Srb se je pregrešil v veleizdajniškom smislu. Prav dobro mu kličejo v spomin tisti čas, ko je bil Košut še sam «veleizdajnik». Program evropske konference še ni definitivno določen, ampak nesadovoljni so ž njim že vsi. V Belgradn silijo avstrijske trgovce, naj sna-mejo napise in naj zapr6 svoje trgovine. Bojkot avstrijskega blaga se nadaljuj e v Turčiji. Tudi bojn> razpoloženje se baje širi. Iz jažne Hercegovine prihajajo vesti o nekakšni ustaji. Baje so ustaši razstrelili neki most in poškodovali železnico. Seveda je sedaj sploh težko, kontrolirati vesti iz teh krajev. V srbski skupščini je socialni demokrat Lap-čevid ostro govoril proti vojni agitaciji ia proti novim vojaškim bremenom. Seveda ga nacionalisti sedaj imenujejo izdajalca naroda. Klofačevi «Narodni socialisti» so v nedeljo v Pragi vprizorili narodnjaško kravale z razbijanjem šip na nemškem gledališču i. t. d. Poklicali so bataljon vojakov. Okrog 80 oseb je zaprtih, sicer se ni zgodila nobena posebna nesreča. Klofač bi na vsak način rad postal slaven. Ker njegova tepčasta donkihotiada v Belgradu ni zalegla toliko, da bi ga vpoštevali kje drugje kakor v tržaškem in pulj-skem «Narodnem Domu», začenja njegova družba zopet z narodnjaškimi rabukami. Torej zopet tisto zločinsko slep lo, ki naj bi ljudstvo upijanilo in ga odvedlo od njegovih pravih interesov. Med Bolgarijo in Turčijo se je napetost, ki je prikipela že do vrhunca, polegla. Turški poslanik v Parizu je dejal, da je sporazum med Turčijo in Bolgarijo zagotovljen. Šovinizem v Belemgradu se ne zna pomiriti. V nedeljo so bile tam zopet vsakovrstne demonstracije, avstrijskim trgovcem so se razbijali napisi in da postane komedija bolj slikovita, so demonstrirali tudi v Belemgradu živeči Italijani, ki so klicali «živio» Petru in Viktorju Emanuelu. Kron-pric Jurček se je strahovito postavljal, ko je odhajal minister Milovanovič v Berlin. Govoričil je o 250.000 srbskih bajonetih, on, ki najbrže niti enega ne bi znal sukati, če bi nastala resna potreba. Z jezikom so taki fantje vedno resni, ampak izkušnja kaže, da na bojnem polju prokleto slabo prenašajo smrad smodnika. Tudi pri nas je prišlo občudovanje teh balkanskih «slovanskih» princev nekako v modo; na zgodovinski ražvoj to pač ne bo zelo vplivalo, ampak če že kdo misli, da njegova beseda kaj zaleže, naj bi rajši tem fantalinom svetoval, da naj se gredo kaj učit, ne pa da v neodgovornem položaju ščujejo narode v neizogibno nesrečo. Menda tudi ne bi bilo škodljivo, če bi se razni tendenciozni dopisi iz Belgrada nekoliko bolj kritično čitali, preden se objavljajo. V koži kralja Petra mora biti sedaj precej neprijetno. Belgrajski šovinisti so s pomočjo njegovega ljubeznjivega sinčka tako razburili strasti, da si ne more pridobiti popularnost na drug način kakor z bojnim rožljanjem. Vsa težko pridobljena priljubljenost kraljeva se že večinoma guga na savskih in donavskih valovih. Če bi pa oča hotel tako postati popularen kakor sinček in iz-pregovoril le eno bojevito besedo, nastane največja nevarnost, da se res zgodi norost in napove vojna, kateri sledi neizogiben poraz in s porazom na bojnem polju je tudi Petrova krona naenkrat tam, kjer je Aleksandrova. To so torej prokleti škripci. Francoski kongregaclonistl so v Budimpešti nakupili 750.000 kv. metrov stavbišč za 15 milionov. Med neklerikalnimi krogi je zaradi tega veliko razburjenje. Japonski maršal Nodzn, znan izza zadnje rusko-japonske vojne, je umrl. Dopisi. Zagorje ob Savi. Občinski svet je imel sejo dne 19. t. m. Zapisnik zadnje seje se je prečital in vzel na znanje. Prečitala se je vloga c. kr. okrajnega glavarstva radi vpeljave maksimalnega tarifa na meso m se soglasno sklenilo, deželni vladi predlagati ceno 1 K 4 vinarje za kilogram. Izvolila sta se dva živinopreglednika. Potem se je dala podpora ; Katarini Jurjovec 6 K mesečno, Heleni Vičič povišala na 6 K. V občinsko zvezo se sprejme Jakob Dolenec. Občinskemu tajniku se poviša plača za 10 K mesečno in redarju za 8 K 33 vin. mesečno. Potem predlaga sodrug Čobal sledečo resolucijo v zadevi izgredov po Slovenskem in dogodkov 20. septembra: «Občinski odbor v Zagorju ob Savi protestira, da se v narodno meflanih krajih vprizarjajo brutalni izgredi proti članom drugih narodov in da se na ta način strupi in omadežuje narodni boj, da se zbujajo najnižje strasti in ovira mirni kulturni in socijalni razvoj, ki je potreben vsem narodom. Občinski odbor pa tudi protestira, da poklicani faktorji popravljajo svoje politične grehe na ta način, da brez nujne potrebe postavljajo oboroženo silo proti neoboroženemu ljudstvu. Občinski odbor obsoja, da so poplačujejo razbite šipe s človeškim življenjem. Žrtvam 20. septembra v Ljubljani in njihovim družinam izreka občinski odbor svoje globoko sožalje in sklene v znamenje svojega iskrenega sočutja odkazati 100 K iz občinskih sredstev fondu za nedolžne žrtve v podporo.» Predlog je bil soglasno sprejet. Tomo Koprive predlaga za spomenik dveh padlih s dne 20. septembra 25 K, kar so tudi sprejme. Umetnost in književnost. «Narodno vprašanje in Slovenci». Spisal E. K. Cena 24 vin. Ta prezanimiva brošura je pravkar izšla. Naroči si jo naj vsakdo. «Strahovi». Spisal Etbin Kristan. Cena 30 vin. — Opozarjamo vse čitatelje na to poučno berivo. V socializmu vidi še premnogo ljudi resnične strahove, ki so seveda v sredi votli, na okrog jih pa nič ni! «Strahovi» bodo pregnali marsikomu neopravičen strah! Domače stvari. Kakor hndič na grelno dušo je včasi «Slovenski Narod» prežal na vsako lapalijo v klerikalnem taboru in zlasti ljubljanskega J gliča je imel na piki. Imenitna pastirska pisma tega učenjaka z mitro so mu dajala gradiva za cele tedne. A prav pred kratkim je Jeglič izdal pastirsko pismo, ki je pravi dokument škofovega protislovenskega mišljenja. Že v času krvave ljubljanske «afere» se je Jeglič proslavil, ko je poslal grofu Barbotu znano sožalno pismo, v katerem se je škandaliziral nad divjaštvom slovenskih demonstrantov. Ne glede na to. da so bile škofove drastične besede v slabem razmerju s faktičnimi dogodki, je bilo najmanj čudno, da ni znal Jeglič nikomur kundolirati zaradi smrti popolnoma nedolžnih žrtev na Pogačarjevom trgu. Če je potrebno sožalje zaradi pobitih šip, bi človek sodil, da bi bilo sožalje povodom prelite krvi še bolj umestno in menda tudi krščansko. Toda «knezu in ilofu» ni zadostovala tedanja pri-stranost. Podčrtati jo je moral še v svojem pastirskem listu. In glejte! «Slovenski Narod» molči kakor klerikalec, kakor glubonemec, kakor grob. Kdor ne%pi, bo menda uganil, kaj to pomeni. Smeknl so klerikalci, kadar utajujejo gotova dejstva. Pretečem teden smo povedali, da je med istrskimi narodnjaki sloga tako potrgana kakor stara slemnata strtha. Modri «Slovenec» je na to dejal, da slišimo tra?o rasti. A glejte! V soboto poroča «Slovenec» sam sledečo komedijo: «Krščansko-soc'a'ni zaupniki kandidirajo v splošni kuriji za koprsko-pograjski okraj Jakoba Štrajna . .. Stvar se je pletla takole: Politično društvo za Istro se je jelo z dozdaj čisto prezira-nimi krščansko-socialnimi pristaši v navedenem okraju pogajali glede na kandidate, kar je na vsak način jako značilno. Postavili so kompromisnega kandidata v osebi župnika Matevža Skrbca. Zdaj pa je župnik Skrbeč odstopil od kandidature in do form. podpisanega kompromisa ni prišlo .., G. Škrbec je to storil zaradi tega, ker je uvidel, da mu na podlagi programa «Pol. društva za Istro» ni mogoče kandidirati. «Pol. društvo» je na to postavilo na mesto njega za kandidata župana v Dolini, Pangerca. Seveda je zdaj samoobsebi umevno, da bi bil ali g. župnik Škrbec moral nastopiti kot protikandidat na krščansko-socialnem programu ali pa kdo drugi. Ia res, krščansko-locialni somišljeniki so postavili za kandidata Jakoba Štrajna, posestnika v Dolini. ..» Kdo torej sliši travo rasti P Istrskim narodnjakovcem ni všeč, da poroča «Rdeči Prapor» o volilnem gibanju in da ve, kako pasje-mačja je «sloga» v nj hovi družbi. V «Slovencu» vihte svojo kopje proti socialnim demokratom, ki vedo, da v puljskem «Narodnem Domu» no gre vse tako gladko, kakor pravijo. A nič druzega ni treba, kakor malce pazno Citati «Sloven-čev» dopis, pa se ima najbolji dokaz, da poka marsikaj in da je bilo tudi s «složnim» imenovanjem narodnjakovskih kandidatur več težav kakor z zobanjem grozdja. «Slovenec» piše: «Re3 je, da so proti temu kompromisu (za koprski okraj) ro-vali neki štreberji med učitelji in pa večni kandidat Karlo Šiško vič iz Crnikala. Temu zahrbtnemu rovanju je tudi pripisati sklep župnika Škrbera, da seje «moralno» prisiljen odpovedal kandidaturi. Zatrjuje se nam namreč, da govorica, da bi bil dobil župnik Skerbec migljaj iz ordinariata, ne odgovarja resnici.» Potem pripoveduje, kako so se premikale kanjidature in nadaljuje: «Treba bo torej sporazumno določiti še enega kandidata in ta bo pripadel pač krščansko socialni - stranki». Ih na-rodnjakovci se še upajo trditi, da sliši «Rdeči Prapor» travo rasti, če pravi, da imajo kandida-turne težave, katere tukaj — sami priznavajo. 8tara bedasta bajka kroži zopet po narod-njakarskem časopisju: Da kandidira jugoslovanska socialno-demokratična stranka v Istri le zato, da bi pomagala italijanskim liberalcem. StraSno nizko morajo ceniti svoje čitateije, da se jim upajo ser-virati tako godbo. — Volilni okraji v Istri so vendar narodno ločeni. Kako vraga naj bi torej katerakoli kandidatura v slovanskem volilnem okraju pomagala Italijanom? Z enako pravico bi lahko trdili, da kandidirajo socialisti sodruga J e 1-čiča, ker hočejo pomagati princu Gjorgju v Novi Pazar. Neumnost ne bi bila nič večja. Narodnja-kovci so tudi prepričani, da je socialno-demokra-tična kandidatura popolnoma brezvspešaa. Zakaj se pa potem tako jeze, če so prepričani? Puljski «Omnibus» piše ime socialističnega kandidata Jelčlča «Jelcich». Ljubljanski «Slovenec» pa pravi, «Omnibus» že ve, zakaj. To je pač prvič, da «Omnibus» ve, zakaj mu je kakšna neumnost ušla iz peresa. Velika železniška nesreča se je zgodila v torek zjutraj na postaji v Rimskih Toplicah. Dva vlaka, ki se tukaj srečata, sta zadela drug ob dru-zega. Vlakovodja in manipulant enega vlaka sta, prvi ubit, drugi pa smrtno ranjen. Konsumne društvo za Ljubljano in okolico vpisana zadruga z omejeno zavezo odprč prihodnjo soboto, to je 24. oktobra, prvo svojo prodajalno na Glincah. Opozarjamo vse čitateije na inserat v današnji številki. Shod koniumentov bo v četrtek 22. okt. na Glincah pri Korošču. Glej zadaj oglasi Kranjski klerikalci hite z volitvami. V Vipavi so že razglasili kandidata za splošno kurijo, trnovskega nadučitelja Ravnikarja. To kaže, da niso bili «nič pripravljeni» na razpis volitev. Klerikalni agitator Trseglav je v Preski govoril o «mladeniški organizaciji», a pri tem je agi-tiral zoper liberalce. «Slovenec» poroča o njegovi deklamaciji precej obširno in z velikim zadovoljstvom. To je res pogled za bogove! Liberalci klečeplazijo pred klerikalci, «Narod» ne napiše vrstice zoper klerikalizem, naglaša «narodno slogo» na vsaki strani, klerikalci pa dajejo svojim zaveznikom brce, da je strah. Kam bodo še prijadrali s svojo politiko blamaže! Za spomenik in za oskrbo ranjencev 20. septembra se je dosedaj nabralo čez 12.000 kron. Klerikalci so zapeljali delavce v Vevčah in Medvodah v nepremišljeni štrajk, ki se je docela ponesrečil, kajti štrajkujoči so šli na delo, ne da bi dobili kaj takega, kar bi bilo vredno omenjati. Klerikalna podpora je bila tako majhna, da se niso upali niti objaviti številk. Dr. Šušteršič, ki ima vsak mesec do 10.000 kron dohodkov, je dal za štrajk celih — 200 kr on. I. t. d. i. t. d. Skratka: Ysled zanikrnosti klerikalne stranke se je štrajk ponesrečil. Sedaj iščejo ti ljudje najrazličnejše izgovore. Seve: nesramneži jih ne iščejo v svojih vrstah, čmpak pri — socialnih demokratih ter seve pri sodrugu — Antonu Kristanu, katerega sovražijo ti razširjevalci ljubezni do bližajega bolj kot samega hudiča. Mi jim za danes povemo eno: 1. naše strokovne organizacije nimajo že več časa nobenega člana ne v Veviah in ne v Medvodah; vsled tega niso imele nobenega povoda vtikati se več kot informativno v celo gibanje. Konšta-tiramo le: da so klerikalci, ko so videli sodruga An t. Kristana le v informacijski svrhi v Medvodah, začeli takoj raztresati podle laži, češ, da je vabil odbor stavkujočih v gostilno, pa ni botel noben iti. Sodr. Ant. Kristan je pozval lažnjivce, naj navedejo le eno ime: koga je vabil — navedli ga niso, ker nobenega vabil nil 2. Sodr. A. Kristan je bil v Podgori, tudi razgovarjal se je o štrajku; konštatiramo pa, da se ni ne njega, ne tamošnjih zaupnikov naših nikoli vprašalo: kako sodijo o štrajku, ali se priklope ali ne! Pač pa so ob času, ko so v Medvodah štrajkali, gnjusno napadli naše podgorske sodruge v svojih umazanih glasilih. Toliko za dane3. Več prav kmalu. Klerikalcem v Vevčah in Medvodah prede. Delavci in delavke se jeze nad klerikalci, ker so jim dali premalo podpor. Vsi pravijo, če bi mi bili v socialističnih organizacijah, bi dobili vsak teden po 10—15 kron, tako pa nismo dobili skoro nič. Zlasti med delavkami je veliko nevolje, ker so jim sedaj po štrajku utrgali plače in so sedaj na slabšem nego poprej. Zopet vre: zopet bomo šli v štrajk. No, mi bomo storili tudi to, kar nam veleva naša vest! Iz narodno-socialnih praških kravalov. Te dni se je oglasil pri nas akademik g. Ernest Krulej iz Sevnice, ki se je vračal iz Prage. Glavo je imel obvezano, kot bi se vračal iz vojske. Na naše vprašanje, kaj mu je — pripovedoval nam je naslednje. Minoli teden smo se izprehajali po Priko-pech v Pragi štirje slovenski akademiki in govorili so slovensko. Kar nas nahruli množica čeških Klo-fačevih narodnih delavcev ter nas začne kamenjati s kriki: pereat, Nemci! Mi smo se branili in jim pripovedovali, da smo Slovenci — nič ni pomagalo! Šele, ko so drugi prišli, ter ti narodno-socialni čredi pojasnili, da se moti, če smatra slovenski jezik za nemški, je začela tolpa: peti Hej Slovane in vpiti: Nazdar Slovenci! — In ti ljudje so vzgled — Slovencem! Sramte bodi Ribnikar!! Naroliaa Delavska organizacija je v Pulju doživela bridko razočaranje. Pretečeni četrtek so Smeli narodnjaki nekak volilni sestanek, o katerem poroča «Omnibus» sledeče: «Volilci so vzeli na znanje objavljene kandidate hrvatske stranke, predložene od političnega društva, objavljene v «Naši Slogi». Ampak padle so ostre besede glede na kandidature, za katere so puljski volilci stalno mislili, da bodo predložene že za prve volitve. Na predlog volilca Ivana Ž;ca se je sklenilo, da predsednik shoda takoj naznani političnemu društvu v Pazinu enomiselno voljo poljskih volilcev ... Težki razlogi nas silijo, da v tem času ne poročamo natančno o tem shodu. Volitve so pred vrati in treba je storiti svojo dolžnost.» Mi pa lahko povemo skrivnost tega shoda. Nekoliko dobrijanov «Narodne Delavske organizacije» je mislilo, da narodnjaški komandanti res kaj vpoštevajo to organizacijo. Zahtevali so, naj se postavi kakšen kandidat tudi izmed njih, ne pa sami popi in klerikalni advokati. Ampak s svojo zahtevo so ostali na cedilu. Gospodje v «Narodnem Domu» potrebujejo «Narodno Delavsko Organizacijo», da bi preprečili pravo organizacijo delavstva in da bi imeli štafažo. Ampak dobre duše, ki so mislile, da bodo med narodnjaki tudi kaj veljale, so morale spoznati, da tam ne trpe nobene samostalnosti, pa naj bi bila še tako skromna. Toda če kdo misli, da bodo govorili po volitvah, se tudi moti. Iz stranke. Volilni fond. Sodruge opozarjamo, da se začne volilno gibanje za volitve v deželni zbor. Prispevke v volilni sklad se naj pošilja na sodr. Fr. Bar ti a, Dunajska cesta štev. 20. Pri poši-ljatvah naj se izrečno pripomni, da je to za volilni sklad. Shodi! Shodi V Ljubljani. Shod mizarjev se je vršil v nedeljo 18. t. m. dop. pri Levu. O nalogah strokovno organiziranega delavstva je govovil sodr. Anton Kristan, 6 ostalem dnevnem redu pa sodr. Jan Tokan. — Shod pleskarjev, slikarjev 1. t. d. je bil v nedeljo 18. t. m. pri Novaku na Sv. Petra c. Najprej je o delu podružnice ter o razmerah v slikarski obrti govoril sodr. Anton Petek, o nalogi slikarske organizacije ter o kolektivnih pogodbah pa je poročal sodr. Anton Kristan. — Shod čevljarjev se je vršil v pon-deljek 19. t. m. zvečer pri Pocku v Florijanskih ulicah. Poročal je sodr. Anton Kristan o nalogi ljubljanskih čevljarskih pomočnikov napram samemu sebi in napram ostalemu organiziranemu delavstvu Ljubljane. — Vsem shodom bodo brez dvombe sledili lepi vspehi. Zagorje, 18. okt. — Danes se je vršil pri nas lepo obiskani javni shod, na katerem smo razpravljali: 1. o starostnem zavarovanju rudarjev; 2. o narodnostnih bojih po Slovenskem. K prvi točki je poročal rudarski tajnik sodr. Ign. Sitter iz Trbovelj. Razložil je v markantnih potezah sedanje zavarovanje rudarskega ljudstva po bratovskih sklad nicah, omenil je vse nedostatke tega zavarovanja ter predložil resolucijo, v kateri se terja, da pridejo tudi rudarji v splošno zavarovanje vsega delavstva. Resolucija se je enoglasno sprejela. — O drugi točki je govoril sodr. Anton Kristan, strokovni tajnik iz Ljubljane, ki je pojasnjeval prave vzroke narodnostnih prepirov v dosedanji buržoazijski družbi. Preciziral je narodnostno stališče mednarodne socialne demokracije, ki je edino pravilno. Sodr. MihaCobal je ožigosal narodnostno fraziranje zagorskih nerodnjakov ter pozival delavce, naj se drže tudi gesla «svoji k svojim» ter naj zahajajo kupovat v tiste gostilna in obrtnije, ki so naročene na delavska časnika «Rdeči Prapor» in «Naprej!» — Končno je še sodr. Anton Kristan omenjal bližajoče se deželnozborske volitve in poživljal zbrane na čilo agitacijo. Strokovni pregled. Pozor! Kranjska stavbinska družba v Ljubljani je sicer znana kot največja sovražnica delavcev. Sedaj se je spravila nad zidarje in jih odpušča brez vzroka. Prosi se vse zidarje, da nobeden ne sprejme dela pri Kranjski stavbinski družbi v Ljubljani, dokler niso diference poravnane, ki so te dni nastale. Vsakdo povprašaj, predno v Ljubljani v delo stopiš, pri zvezi zidarjev, podružnica Ljubljana, Resljeva c. št. 22. Neki Nachtigal, ki je polir pri Kranjski stavbinski družbi, odpušča sedaj organizirane delavce brez odpovedi. Neki gotovi Metelko, ki je prišel iz Zagreba, je pa desna roka Nachtigalova. Vsi organizirani delavci so s tem opozorjeni na ta dva ptička, ki sta velika sovražnika delavcev. Zlasti naj na Metelkota vsakdo pazi! Več o tem prihodnjič. Mednarodna železničarska konferenca na Dunaju je soglasno sklenila: «Treba je, da se ustanovi v vsaki državi po ena centralistična organizacija za vse železniško osoblje. To je edina oblika, ki omogoča vspehe in vstvarja protitežo proti privatnim in državnim podjetjem. Izjema od tega načela je le tedaj dovoljena, če zakoni kakšne države ovirajo centralno organizacijo.» Na predlog avstrijskih sodrugov se je sprejel še ta dodatek: «S posebno odločnostjo povdarja konferenca mednarodni in medverski značaj strokovne organizacije železničarjev. Z ozirom na dejstvo, da je podjetništvo, proti kateremu se moramo braniti, mednarodno in medversko združeno, se mora smatrati vsak poskus, ki hoče železničarje ene države ločiti po narodnih skupinah, za oslabljenje skupne moči in vsled tega za oslabljenje naših gospodarskih interesov, ki so tem bolj v nevarnosti, ker skušajo podjetja izigrati narode ene države v vzajemnem gospodarskem boju. Z ozirom na ista načela protestira kongres končno proti vsakemu poskusu, ki hoče zanašati verske momente v strokovno organizacijo in odklanja zlasti vse pod katerokoli pretvezo storjene poskuse, vkloniti železničarje klerikalnim namenom, kakor tudi stremljenje, odvesti železničarje od odločnega zastopanja svojih gospodarskih interesov.» Cenjene naročnike, ki še niso ponovili naročnine za IV. četrtletje, prosimo, da store to v najkrajšem časn, ako nočejo, da se ]im list nstavl. — Tndl zaupniki, ki so dobivali v zadnjem časn po več iztisov lista, naj blagovolijo čimprej odračnnati. Za oskrbo ranjencev 20. septembra nam je izročil g. Simon Kmetetz v Ljubljani 20 kron. Svoto smo izročili blagajniku g. drju. A. Kokalju. Najboljši in najcenejši koledar slovenski je Žepni koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1909. Ta koledar izhaja že deveto leto in se ga razpeča vsako leto nekaj tisoč. Posebno se odlikuje po vsebini koledar za leto 1909. Vsebina mu je naslednja: Ob novem letu (pesem), Koledar, Mno-žilna razpredelnica, Kolkovne lestvice, Poštni tarif, Inozemske denarne vrednosti, Stara mera in nova, Koliko plačam osebne dohodnine, Vojna taksa (po novem zakonu), Podpore svojcem k orožnim vajam klicanih mož, O volitvah, Centralni sedeži avstrijskih strokovnih organizacij, Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov, Organizacija avstrijskih državnih in privatnih železnic, Primož Trubar, Spanje, Drobiž in beležke za vsak dan v letu. Razen te vsebine prinaša koledar pet slik socialno - demokratičnih državnih poslancev, in sicer: Hudec Jos., Renner Karol, Scabar Rajko, Skaret Ferdinand in Tomschik. Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se je pričel v drugi polovici meseca oktobra. Organizacije in posamezne naročnike kar najuljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno. Cena v platno vezanemu izvodu je 80 v, po pošti pa 10 v več. Naroča se pri «Delavski tiskovni družbi» v Ljubljani (Dunajska cesta št. 20) in pri upravništvu «Rdečega Praporja». MfflfiJflMliararaiaiararararMffg] i i I 1 11 1 i ll m Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode Ljubljana Mestni trg štev. 19 os»»*>w-UKi».-.«. • «¡gumB^K-g» se najtopleje priporoča. 104—2 illiHlBlPPiiliiliiiiHEllBlIBlIBlPiilli ¿/iUni/cč -v _____ Materi telijo ¿obrv, r _ xxtld). Ce blago ne ugaja se lameai ali pa vrne denar. — Cenik zastonj In franko. A? v <