LETO IV. ŠT. 9 (154) / TRST, GORICA ČETRTEK, 4. MARCA 1999 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR / 0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 TEZA TIŠINE ■ Ob letošnjem 8. marcu Skoro bo 8. marec: spet se bodo cvetličarne napolnile mimoz, časopisi pa člankov, posvečenih ženski problematiki. V teh dneh bodo natisnjeni uvodniki izpod ženskih peres in spet se bo izlilo precej črnila v zvezi z ženskim vprašanjem. Pisci se zadnja leta vse bolj sprašujejo, ali ima dan žena v današnjem potrošniškem času še kak pomen. Mnenja so deljena in tudi sama nisem nikoli posebno doživljala ali praznovala tega dne. Vendar je res, da sem bila vedno zelo vesela, ko so me dijaki presenetili z mimozi-no vejico in sem lahko v šoli povedala nekaj misli v zvezi z žensko problematiko, ki je bila dekletom, ki smo se oblikovala konec šestdesetih let in v sedemdesetih letih, zelo draga. Spomnim se naše borbenosti in zavzetosti, ko smo s sošolci diskutirale o tem, kdo bo pomiva! krožnike, češ da to zmorejo tudi moški. Kot da bi bilo to najpomembnejše! Kaj pa druga opravila in zadolžitve? Odkrile smo jih kasneje, ko so hujši družbeni problemi potisnili boj za žensko enakopravnost v kot. Od tistega mladostniškega nemira nas ločita danes dobri dve desetletji - če že ne celo tri -, ki so jih zapolnile družinske in službene obveznosti, hišna opravila, nega ter vzgoja otrok in načrti, sanje, vizije osebne in skupne prihodnosti. Prepričana sem, da se nismo izneverile svojim pogledom in da nismo izgubile nekdanjega elana. Ko se videvamo v gledališču ali na roditeljskih sestankih, nimamo časa za spomine. Nekatere so postale profesorice ali časnikarke, druge zdravnice, ekonomistke in pravnice. Le zakaj naj bi se danes še borile? In vendar se še danes borimo za kvalitetno šolo, za vrtce, za slovenski jezik, za zdravje, za to in ono. Ta piše prozo, ona poezijo, tretja članke in eseje. Toda za vsako žensko, ki je aktivna in se oglaša v javnosti, se skrivajo ženske, ki delajo v tišini. Vsaki izmed nas, ki je vzgojila otroke, so stale ob strani varuška, mama, tašča, gospodinjske pomočnice. Tačas, ko smo bile v službi, zvečer v gledališču, na koncertu, nas je največkrat nadomeščala ženska: sorodnica, znanka, prijateljica, soseda. Navajena delati in molčati marsikatera ženska danes s tihim ponosom in skrbnim delom preživlja vso družino. Koliko žensk nosi v sebi težo težkih odločitev, koliko ponižanih žensk trpi v tišini in svoja bremena nosi v srcu skozi ta moderni čas v tretje tisočletje! Neznosna je ta teža tišine, ki jo prenaša po svetu na milijone pozabljenih žensk. Tudi ob letošnjem 8. marcu bo za vsakim ženskim glasom razvitega sveta odmevala zgovorna tišina stoterih tihih, vdanih, posiljenih, nasilno utišanih, nemih in od obupa onemelih žensk vsepovsod po svetu. MAJDA ARTAČ STURMAN ZA MANJŠINSKO SODELOVANJE EVROPSKE VOLITVE PRED NAMI ANDREJ BRATUŽ Letošnje evropske volitve so že pete po vrsti. Od 1979 dalje smo vsakih pet let volili za poslance edinstvene skupščine, kot je parlament v Stra-sburgu (oz. Bruslju in Luksemburgu). Gre vsekakor za važne volitve, ki so sicer morda bolj odmaknjene od konkretnih regionalnih zadev in problemov posameznih držav članic, vendar pa v širšem političnem merilu vsekakor nič manj pomembne. Danes se vsi zavedamo vloge, ki jo ima (morala bi jo še bolj) Evropska unija. In parlament je nekak njen zakonodajni organ, čeprav - za razliko od državnih parlamentov in skupščin - to še ni. Evropski parlament pa je vseeno neka visoka moralna in politična tribuna, ki danes izraža utrip državljanov velikega dela Evrope od Irske in Velike Britanije pa Finske in Švedske do sredozemskih dežel, od Portugalske mimo Španije in Italije tja do Grčije. Slovenci v Italiji smo se že v začetku zavzeli za to, da bi se glas manjšin slišal tudi v evropskem okviru. Tako je naša samostojna stranka, Slovenska skupnost, skupno z drugimi manjšinskimi strankami in gibanji v Italiji (v prvi vrsti Union Valdotaine) šla s svojimi kandidati na skupno listo pred simbolom valdo-stanskega leva. Kasneje je prevzela skupen znak in geslo federalizma (sestavljen iz raznih posameznih simbolov). Na prvih volitvah za malo ni uspela izvoliti svojega evropskega poslanca. Leta 1984 pa je koalicija pritegnila takrat močno in številčno Sardinsko akcijsko stranko (PS d'Az) ter izvolila svojega predstavnika v Strasburg. V letu, ki je pred nami, bomo spet imeli take ali drugačne volilne preizkušnje. Volivci bomo namreč junija glasovali za izvolitev poslancev v evropski parlament, prej pa marsikje še za razne občinske ali pokrajinske svete. Vmes pa bodo še volitve za novega predsednika republike, ki ga pa volijo le poslanci in senatorji oz. delegati deželnih svetov. To pa pomeni v bistvu zelo živahno politično pomlad, saj gre pri vsem tem za zelo pomembne zadeve. ZDRUZIMO SVOJE MOČI Kako kaže današnja stvarnost? Kot se zdi, se bo najmočnejša manjšinska stranka v Italiji, to je južnotirolska Sudtiroler Volkspartei, povezala s Prodijevim (in Di Pie-trovim) gibanjem. Stranka nemške manjšine je prejšnja leta to naredila s Krščansko demokracijo oz. Ljudsko stranko v okviru Evropske ljudske stranke (PPE). Pri tem pa se je okoristila s posebnimi določili italijanskega evropskega volilnega zakona. .........STRAN 3 - . - * ...... ' - ... , ! lil | i' ; / j ■ , -tJ 1 it' ' ti.' \ . nrtffJ . .ID * .1 .. -.->3 gg *** -- Podobno se je zgodilo na tretjih evropskih volitvah, ko je skupna lista spet izvolila lastnega zastopnika, spet Sardinca. V vrstah manjšinske koalicije pa je nastalo vedno večje nezadovoljstvo, ker sardinska stranka že drugič ni spoštovala dogovora o rotaciji evropskega poslanca. Naj pri tem spomnimo, da je prav v teku mandata iz leta 1984 obstajala stvarna možnost, da bi v parlamentu v Strasburgu (na sliki) vsaj za nekaj časa sedel tudi slovenski predstavnik iz naše dežele. Po sardinskem poslancu (takrat je bil to Michele Co-lumbu) naj bi sedel najprej valdostanski, nato slovenski zastopnik, ki je bil kot predstavnik SSk politično na tretjem mestu. Po vsem tem pa iz prej omenjenih razlogov do rotacije sploh ni prišlo. Zato tudi na zadnjih dveh evropskih volitvah (v letih 1989 in 1994) v koaliciji ni bilo več sardinske stranke. KOSOVO BODO URADNA SVARILA POMAGALA? Čim boj se bliža 15. marec, ko bi morali Srbi in kosovski Albanci po sklepu mednarodne skupnosti podpisati mirovni sporazum, tem bolj se množijo krvavi spopadi med sprtima stranema. Vse kaže, da nič ne zaležejo svarila ameriškega predsednika Clintona, francoskega predsednika Chiraca in glavnega tajnika Atlantske zveze Solana, da omenimo le glavne osebnosti, ki se pobi iže zanimajo za nevarno kosovsko žarišče. Ameriški predsednik Clinton je na primer pred dnevi posvaril Beograd, naj ne misli, da bo lahko izkoristil trenutek premora za nadaljevanje re- presije, ne da bi bil za tako ravnanje ustrezno kaznovan. Albanski predstavniki pa so bili hkrati povabljeni v VVashington, kjer naj bi jih ameriški diplomati skušali prepričati, naj se odpovedo zahtevi po neodvisnosti Kosova ter podpišejo sporazum, ki jim zagotavlja široko avtonomijo. Francoski predsednik Chirac je hkrati uradno posvaril Srbe in kosovske Albance, naj se odpovedo na-silju, kajti v nasprotnem primeru bodo morali prevzeti nase vse posledice. Mednarodna skupnost ne bo dovolila novih pokolov in novega barbarstva, je dejal Chirac. stran 2 ČETRTEK 4. MARCA T 999 Pl Vida Valenčič EVROPA V BOJU ZA DELO Wwsako škofijsko in župnijsko skupnost moramo tako vzgajati, da bo skrbela za ostarele, zdravila in obiskovala bolnike doma ali v bolnicah, kot je pač Janez Panel II. Janez Povše O PRAZNOVANJU DNEVA KULTURE 1 PROSLAVE V NAŠIH DRUŠTVIH Boris Pahor PRAZNIŠKI IZZIV | ' NAPOTKI ZA VZGOJO NAŠIH OTROK Danilo Čotar NAŠ BERLINSKI ZID ■Ev Rataela Bolim ELES "KOROŠKA POJE" j Dorica Makuc ! "KDO JE TO VOJNA?" HjjEl Kan Žerjal EJEH 23. DIRKA ZA TROFEJO ZSŠDI Marko Vuk ŽIVLJENJSKI JUBILEJ ZORANA MUŠIČA Mirjam Simčič 1 Z ROMANJA V SVETE KRAJE ČETRTEK 4. MARCA 1 999 SVET OKROG NAS SOCIALDEMOKRATSKI VODITELJI EVROPE V MILANU EVROPA V BOJU ZA DELO CLINTON MILANSKI DNEVNIK O OBISKAL SLOVENSKI MANJŠINI SLOVENIJO BO Prejšnji teden je milanski dnevnik II Giornale objavil na vidnem prvem mestu v rubriki Komentarji daljše razmišljanje o Slovencih v Italiji v pričakovanju zaščitnega zakona. Pod naslovom Questione slo-vena e faide inutili in z nadnaslovom Foibe e bilinguismo (Slovensko vprašanje in nekoristna maščevanja) piše Renato Cristin o zgodovinskih trenjih med narodoma, ki jih je danes treba reševati na kulturen način. Pri tem poudarja potrebo po posredovalni potrpežljivosti razuma, saj so odnosi med narodi predvsem osnovani na kulturnih odnosih in zato se mora tudi vprašanje italijansko-slovenskih odnosov reševati na kulturni podlagi. Članek nadalje piše, da bi morali z vidika skoraj- šnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo ovreči nekdanja in sedanja nasprotja. Zaustavlja se nato ob problemu ezulov in tržaškem srečanju predsednika poslanske zbornice in načelnika AN o vprašanju sprave. Doseči je treba pozitivne rezultate in tako gledati v prihodnost. Milanski dnevnik zaključuje svoje razmišljanjeo slovenski manjšini z dvema ugotovitvama. Prva je ta, da imajo Slovenci sveto pravico do u-radnega priznanja svojega jezika. Druga pa je v tem, daje za potrebno sožitje najbolj primerna interkulturnost. To je vse zelo pozitivno, saj prav omenjeni dnevnik doslej ! ni imel vedno objektivnih o-cen naše stvarnosti. KRATKE MED KOROŠKIMI Slovenci vlada pričakovanje za izid deželnih volitev v nedeljo, 7. t.m. Enotna lista, okrog katere se zbirajo narodnozavedni in politično osveščeni Slovenci, nastopa na volitvah v sklopu zavezništva "Demokracija 99", ki ga poleg EL sestavljajo Zeleni, Liberalni forum in Združeni zeleni. Slovenski kandidat Andrej VVakounigje na kandidatni listi tretji. To zavezništvo upa, da bo vsaj v enem volilnem okrožju neposredno izvoljen en kandidat, kar bi omogočilo izvolitev vsaj še enega deželnega poslanca. Volilni zakon določa kar desetodstotni prag za dosego osnovnega mandata. Tako strogega predpisa ni nikjer v Evropi. ITALIJANSKE POLITIČNE kroge je gotovo presenetil predlog ministrskega predsednika DAleme, naj bi se predsedniku republike Scalfa-ru podaljšal za dve leti mandat. Na ta način bi novega predsednika republike lahko izvolili po novih predpisih, ki bi jih parlament določil v okviru ustavne reforme. Predlog predsednika D Aleme pa, kot kaže, ni vzbudil zanimanja pri drugih političnih dejavnikih. Večje zanimanje vsekakor vlada za pobudo bivšega ministrskega predsednika Prodija, ki skupno z Di Pietrom in nekaterimi župani velikih mest nadaljuje z mobilizacijo širokih ljudskih množič okrog svojega političnega gibanja. Slednje bo na evropskih volitvah 13. junija nastopilo z znakom oslička. Prodi trdno računa na podporo predvsem levo in desnosredinsko politično usmerjenih volivcev. Nevarnost grozi tudi in predvsem Levim demokratom, ki so zato poklicali na pomoč zavez -niške socialdemokratske | stranke v Evropski zvezi. Te stranke so namreč na oblasti v 13 od skupnih 15 držav EZ. Njihovi prvaki so zborovali v Milanu in se s tem posredno že odzvali klicu na pomoč, ki prihaja od DAleme in sodelavcev. Koliko bo vse to zaleglo, bodo pokazale volitve. Vsekakor je na tem zborova-i nju poskrbel za presenečenje socialistični predstavnik iz Italije, ki je zahteval rehabilitacijo Bettina Craxija. Gotovo je njegova zahteva pomenila medvedjo uslugo za pobud-: nike tega zbora. Kot napovedano, bo predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton predvidoma v letošnjem juniju obiskal Slovenijo. To bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika v novi slovenski državi. Prišel naj bi v okviru obiskov po Evropi. Slovenijo ježe obiskala delovna skupina, v kateri so bili strokovnjaki z raznih področij, ki so s slovensko stranjo imeli uvodne pogovore o organizacijskih plateh Clintonovega obiska. V Sloveniji pa bodo za obisk predsednika ZDA sestavili poseben pripravljalni odbor, v katerem bodo sodelovali urad predsednika države, urad predsednika vlade, zunanje ministrstvo in pristojne službe. TUDI SLOVENIJA V MIROVNIH ENOTAH NA KOSOVU V mednarodnih mirovnih enotah na Kosovu, ki bi jih oblikovali v primeru, da bosta Srbija in albanska stran sklenili sporazum o miru, naj bi sodelovala tudi Slovenija. Podrobnosti o slovenski udeležbi bodo določili na srečanju predstavnikov NATA in partnerskih držav, ki bo v četrtek, 4. marca, v glavnem štabu zveze NATO v Monsu. Kot so pojasnili nasloven-skem obrambnem ministrstvu, naj bi Slovenija v prvi fazi ponudila manjšo skupino strokovnjakov, ki obvladajo albanski in srbski jezik ter poznajo ozemlje Kosova. Hkrati naj bi bili sposobni se tekoče sporazumevati tudi v angleščini, ki je uradni jezik v mednarodnih vojaških in mirovnih operacijah. Med možnostmi, ki so bile ponujene Sloveniji, pa je tudi napotitev slovenskih častnikov v enoto za zveze, dal je v skupine za civilno-vojaška razmerja, v poštev pa bi prišli tudi prevajalci. Po predvidevanjih bi Slovenja poslala na Kosovo enoto, ki bi štela okoli 36 pripadnikov vojske. Leti bi delovali v zaledju in nikakor ne bi mogli sodelovati v morebitnih oboroženih spopadih. --------- M. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 3 4 I 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 04 0 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LECIŠA IZDAJATELI: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1,1949 POD ZAPOREDNO TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIII - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 1064749) CENA OGLASOV: PO DOGOVORU . DAMJAN PAULIN ŠTEVILKO 5 FC VIDA VALENČIČ V Milanu poteka v teh prvih dneh marca verjetno eno najbolj pomembnih evropskih srečanj zadnjih mesecev. V lombardski prestolnici so se namreč zbrali vsi socialdemokratski voditelji evropskih držav. In teh ni malo: na skupnih petnajst, kar trinajst, med drugim predvsem trenutno najvplivnejši možje Evrope: Tony Blair, Gerhard Schroeder, Lionel Jospin, Massimo DAlema. Osrednja točka tega srečanja je predvsem namen, da bi izoblikoval i nekakšen Manifest za zaposlovanje, ki bi lahko potegnil Evropo iz stagnacije, v katero je zašla v zadnjih mesecih. Problem, ki poleg evra združuje vse članice Evropske unije, je zaskrbljujoča rast brezposelnosti. Prav ta problem je radikalno spremenil tudi namere evropskih socialistov, ki so se predhodno vedno zoperstavljali takim ekonomskim ukrepom, kot je npr. part-time zaposlitev ter začasna zaposlitev. Tokrat pa bodo prav te točke prisotne na seznamu potrebnih ukrepov. Naloga seveda zadobi še dodatni pomen in težozlasti, če imamo v mislih junijske evropske volitve. Evropski socialisti čutijo neprijetno približevanje ljudske stranke pomembnim stolčkom in prav nova politika zaposlovanja bi lahko preprečila ta politični preokret. Nedvomno so zbrani evropski leaderji zaskrbljeni nad vsesplošnim stanjem v Evropi: Nemci so nejevolj- 4 ni, predvsem, ker niso zasledili kakega pomembnejšega koraka oz. ukrepa, katerega bi bil zmožen novoizvoljeni kancler Schroeder, Angleže radikalna Blairova politika skrbi, ne nazadnje je angleški premier (in najzvestejši ameriški partner v Evropi) odredil radikalno klestenje socialnih podpor; Angleži torej ne bodo mogli več živeti on the dole oz. od državne podpore brezposelnim. Ukrep je bil nedvomno potreben, vprašljiva pa je npr. postavka, ki klesti podpore tudi materam i samohranilkam. Italija seveda ni izjema. Ravno nasprotno. Problem, ki je skupen vsem evropskim državam, pa je brezposelnost in upati je, da bo srečanje obrodilo i predvsem neko novo (in hi- tro) strategijo za izboljšanje stanja, ki je trenutno res katastrofalno: brezposelnost se normalno suče okrog 10%. Veliki problem današnje Evrope pa je predvsem njena politična šibkost. Evropa se je združila okrog skupne denarne valute (njeno kotiranje v zadnjih tednih, resnici na ljubo, ni ravno blestelo...), ni pa še zmožna dokazati resničnega prizadevanja pri neki skupni tuji politiki, predvsem kar se tiče takih problemov, kot je lahko priseljevanje. In dokler do tega ne bo prišlo, bo "Evrolandija", o kateri se vsi razpisujejo s tako vnemo in navdušenjem, le skupina prijateljev, ki so se odločili za skupno blagajno, na izlete čez dan pa hodijo ločeno. POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE BOGASTVO PRAZNOVANJA DNEVA KULTURE V MANSINI Kot manjšina smo prav gotovo ponosni, da tako odzivno in bogato posejano praznujemo dan kulture. Številne proslave in srečanja ter spremni dogodki pričajo o globokem in iskrenem praznovanju tega dneva. Na vsak način je umestno, da se te svoje značilnosti zares zavedamo in da se v zvezi s spominjanjem Prešernovega izročila upravičeno sklicujemo na veliko vrednoto, ki jo premoremo, namreč na več kot skrben odnos do kulture. In res je kultura kot poseben prostor človekovega delovanja in razmišljanja še kako primerna, da z njo iščemo smerokaz v času in v svetu, v katerem živimo. Lepo je, da oživimo dan kulture v kraju bivanja, se pravi v e-nem od društev, znotraj katerega delujemo. Na ta način se najprej posvetimo sebi, premisleku o nas samih. Smisel kulture nas potem vodi v širše prostore, spomnimo se drugih krajev in ne nazadnje manjšine v celoti. Osvetlimo torej trenutek, v katerem se kot manjšina nahajamo. Seveda nas misel vodi še dlje in zajamemo v svoj premislek narod, katerega del smo, vse slovenstvo. Poslanstvo kulture namreč zaobsega celoten narod in njegove najrazličnješe življenjske izkušnje. S kulturo iščemo ravnotežje med našimi različnostmi in tako dajemo celotnemu narodu novo podobo. Toda kultura se ne ustavi zgolj pri lastnem narodu, gleda mnogo širše, gleda tudi na vse druge narode. Saj kaj bi kateri koli na- rod sam, brez družbe drugih narodov? In tudi v misli na vse druge, najprej seveda sosednje narode, iščemo svoj prostor, ravnotežje, enakovrednost in enakopravnost. Razmišjamo o tem, kako bi luč miru zasijala povsod, za vsak narod na tem svetu. Vse bolj se namreč zavedamo, da brez razumevanja med vsemi na-I rodi ne bo srečnega miru za nikogar. To so nove naloge, ki se postavljajo pred človeka, uveljavitev miru med vsemi narodi, in naloge te vrste se zdijo marsikdaj pretežke ali celo nerešljive. Toda osrečujoče je, da že lahko izbiramo med dvema možnostima: ali bo svet tisti, ki nam bo od zunaj utiral pot in nas o-blikoval, ali pa bomo mi tisti, ki bomo oblikovali svet in s tem nam vsem utirali pot. Oblikovali z vso odgovornostjo, se pravi s kulturo. To pomeni z mislijo na sočloveka in na upoštevanje vseh ljudi. Kajti prav v tem je bi-i sfvo kulture, da vedno iskreno upošteva vse ljudi, zares misli na vse ljudi in se zato pač imenuje kultura. Bogastvo praznovanja dneva kulture nam je torej zares lahko v ponos. Želimo torej razmišljati o sebi in o vseh drugih. Iščemo prave odgovore, ki so vsebovani v misli na druge, pa če so ti drugi naši bližnji ali pa najbolj oddaljeni in potrebujejo našo pomoč. Dejstvo, da se v manjšini v dan kulture tako zavzeto poglabljamo, pomeni, da je to vrlina, ki nas gradi in nas bo gradila tudi v prihodnje. AKTUALNO S 1. STRANI EVROPSKE VOLITVE... Ta določa posebne norme za manjšinske stranke in liste konkretno nemške, francoske in slovenske manjšine. V resnici pa ta volilni zakon pride v poštev le za južnotirol-sko stranko, ki lahko zbere predpisano minimalno števi- lo glasov. Zakon namreč dopušča povezavo manjšinske stranke s kako vsedržavno stranko, zato pa mora povezana manjšinska lista oz. kandidat nabrati najmanj petdeset tisoč preferenčnih glasov. To pa zmore le SVP iz Bočna, medtem ko valdostanska kot slovenska stranka lahko o tem le sanjata... V sedanjem položaju pa kaže, da Prodijeva lista snubi tudi stranko iz Doline Aoste in Slovensko skupnost. Videli bomo, kako se bodo stvari razpletle. Brez dvoma bi bilo prav, da bi se za skupen nastop tudi za te volitve manjšine v Italiji tako ali drugače povezale in skupno nastopile. Za to bodo morale odgovorne stranke v kratkem času sprejeti potrebno strategijo in nato o tem odločiti. In prav povezava v evropskem smislu bi bila tu gotovo najboljša rešitev. Nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Es-taing je v pariškem listu Le Monde zapisal (v zvezi z Evropo in Francijo): "Če želijo Francozi ohraniti svoje mesto v Evropi, se morajo združiti, ne pa deliti." Besede, ki lahko veljajo tudi za manjšine tako v Italiji kot v Evropi sploh. S 1. STRANI BODO URADNA... Oglasil se je naposled glavni tajnik Atlantske zveze Solana in poudaril, da bo zveza vojaško posegla, če se bo nadaljevalo medsebojno klanje, četudi Združeni narodi ne bi dali svojega pristanka za takšen nastop. Prav v nedeljo, 28. februarja, je poteklo natančno eno leto, ko se je s prvim vojaškim spopadom dejansko ustanovila Albanska osvobodilna vojska (UCK). Dogodek so Albanci "proslavili" na kraju prvega spopada s Srbi, in sicer v kraju Likosane. Medtem se je zgodilo, da je Kitajska s svojim vetom v Varnostnem svetu OZN preprečila obnovitev sklepa, po katerem je na ozemlju Makedonije nastanjenih 2500 vojakov NATO, ki imajo nalogo, da v primeru nevarnosti priskočijo na pomoč 1300 mednarodnim opazovalcem, ki na Kosovu nadzorujejo spoštovanje v lanskem oktobru sklenjenega premirja. Nova dokončna pogajanja bi se morala 15. marca nadaljevati in tudi končati v kraju Evreux v Franciji. DEVIN / NA PREŠERNOVO 1999 PRAZNIŠKI IZZIV V nedeljo, 28. februarja, so devinski pevski zbori priredili lepo in občuteno proslavo praznika slovenske kulture na svojem sedežu v Devinu. Nastopili so Otroški zbor Ladjica, Dekliški zbor Devin in Moški zbor Fantje izpod Grmade, solistka Lara Legiša in recitatorja Marko Antonič in Aleks Bužan. Proslava je bila tudi priložnost za srečanje s prisateljem in Prešernovim nagrajencem Borisom Pahorjem, ki je prebral prodoren govor, katerega objavljamo v celoti. BORIS PAHOR Davi sem se sprehodil po obrežju, ko se je morski pas svetlikal onkraj pinijevih debel, a so bile moje misli bolj temne kot po navadi. Šlo je za vest iz radia, da tržaški demokristjani odjemljejo predlogu zaščitnega zakona še tisto ma- lo, kar je v njem dostojnega. Ne bi rekel, da sem bil razočaran, bolj nekako ironično razpoložen, pomislil sem na Dostojevskega in na njegovega Velikega inkvizitorja, na sprejem, ki bi ga bil deležen Kristus, ko bi se pojavil v druščini, ki se ukvarja z etiko v njegovem imenu. Pomislil sem na dobo svoje mladosti, ko sem bil neposredno priča, kako je celo italijanska duhovščina rovarila proti evangeljskemu pastirju škofu Fogarju in kako ga je na Mussolinijevo željo Vatikan spravil iz Trsta in upokojil, ker je motil sožitje s človekom, ki ga je izbrala sama božja previdnost, kot so takrat rekli. Da, tako so se podobe same po sebi asociirale, dokler se nisem uprl in jih vse odgnal, ker je zgodovina našega vsakdana dosti bolj preprosta in plitva, nič namreč nimamo česa pričakovati od nacionalistov, pa naj bodo zastavonoše laičnih ali verskih resnic. In tako me je ob ti nič kaj novi ugotovitvi tokrat zajel občutek sramu. Kako poniževalno je, sem si rekel, to naše pričakovanje, to naše moledovanje, ko pa obenem vemo, kako je Rimu predvsem do tega, da nas integrira, nas asimilira. Saj že Dante, ki najbrž ni bil ozek imperialist v današnjem smislu, ampak samo povezan s tradicijo velikega Rima, v IX. spevu Pekla postavlja mejo Italije na Julijske Alpe, ko o Kvarner-ju pravi Che Italia chiude e i suoi termini bagna. In to tezo je potem vzel za svojo generalni štab savojskega Sardinskega kraljestva, dokler je ni uresničil Londonski pakt 1915. leta. Sami znani podatki seveda o rimskem Drang nach O-sten, ki je 1941. leta rodil Lj u-bljansko Provinco. Stokrat navedeni podatki, ki pa pričajo o naši tradicionalni naivnosti. Kaj niso bili ubogi božji volki Beneški Slovenci, koso 1866. leta verjeli v Mazzinijevo Italijo? Kaj ni bil gromozansko omejen, kdor je 1920. leta u-pal, da bo “zaradi vprašanja svoje vesti in politične modrosti", kot je trdil minister za zunanje zadeve grofSforza, Slovencem zagotovljena svoboda jezika in kulture? In kaj nismo neozdravljivo načeti, kaj ne bolehamo za neko poseb- no bebavosti sorodno bolezen, tisti, ki čakamo, da nas po vseh izkušnjah, ki smo jih zaradi njega prestali, zdaj Rim celo "zaščiti"? Tako sem si očital in hkrati ugotovil, da slavimo Prešerna, kot da gre za nekakšnega skrivnega producenta posebnih tablet extasy za slovenske ljudi. Da, a hkrati s to ugotovitvijo evforičnega samozadovoljevanja se mi je porodil stavek, ki je bil iluminacija in upor obenem: Prešeren ni pričakoval nikakršnega zaščitnega zakona, dobro je namreč vedel, kako Dunaj misli, in preponosen je bil, da bi se mu klanjal. Zaupal je v svoje občestvo in mu s svojo umetnostjo dal izjemno poverilno listino za potrditev njegove identitete. Tisti stavek, Prešeren ni upal v kak zaščitni zakon, kot je bil očitek za današnje naše početje, je istočasno sprožil v meni odpor. Saj se tudi nam v preteklosti ni obetala nikakršna zaščita, Trubar, naš multikul-turnik ante litteram, ki je pridigal kar v treh jezikih, je prvi slovenski knjigi natisnil kot begunec. Veliki tabori v prejšnjem stoletju so bili uporniški shodi. Tukaj pri nas, v prvi polovici tega stoletja, TICR ni sanjal o zaščitnem zakonu, še manj osvobodilni boj, vse žrtve, vse preizkušnje in na koncu zmaga na strani zaveznikov so bili naši dosežki, nikakršen poklon, ampak zasluženo mesto med častnimi bojevniki za človekovo dostojanstvo. V ti zavesti o našem pravem stališču v polpreteklosti sem si rekel, naj tako demokristjani kot levičarji le imajo svoj italianissimo Trst, če ne znajo najti kake bolj evropske formulacije, naj se le hranijo z iluzijami o svoji superiornosti, če menijo, da je to najboljši antibiotik za varovanje njiho-I ve omejenosti. V bistvu se to nas ne tiče, zmeraj smo znali biti ustvarjalni mimo njih, ne samo, ampak tudi tako odprti v Evropo, kot oni niso znali in ne znajo, pri tem pa smo tudi ostali zvesti sebi. In tukaj je jedro vprašanja, že v času izhajanja Zaliva je bilo brati očitek, da se urednik spopada samo s slovenskim vodstvom, namesto da bi bil kritičen do oblasti. To je bila pripomba s komunistične strani, ki je zaradi svojega in-ternacionalizma spregledovala, da je naša prihodnost odvisna od naše zavesti in homogenosti. In prav na ti točki je bil zadan najbolj usoden udarec naši eksistenci, je bil in je še zmeraj, ko si v imenu ideologije sami krčimo radij delovanja. Kaj je namreč drugega kot avtolezionizem, če pesnik Mermolja, ki piše v slovenščini, potiska v svoji knjigi Gregorčiča med etnocentriste, to je med nacionaliste, ker odklanja tujčevo zavzemanje domače zemlje, pesnik, ki piše v slovenščini, ima za nacionalista Jenka in celo Prešerna, ker je zapisal "V sovražnika z o-blakov/ rodu / naj naš'ga trešči grom", kot da se ne bi vsa občestva, odkar svet obstaja, bojevala proti tujcu in si želela njegovega poraza. Samo Slovenci moramo biti srečni, ko smo odvisni. Poleg tega političnega absurda, da odstopamo od svojega, medtem ko je pri sosedu tudi levičar v prvi vrsti nacionalist, kar prav zdaj ugotavljajo o Vidaliju in smo pred kratkim zasledili v Spadarovi težnji, da bi zaščitni zakon zamolčal značaj našega bivanjskega prostora, poleg tega zmotnega stališča, ki žal ima zavestno ali nezavedno podporo dobršnega dela slovenskega prebivalstva, smo se vsi skupaj vedli po ovčje, če naj si sposodim Kosovelov izraz. Namesto v imenu ponosa so nas tisti, ki so se sklicevali na partizanstvo, vodili kot skupnost premagancev, in to se je dogajalo s spodbudo matične republike in se zdaj dogaja ob zgledu matične države, ki je p(xJpisala Španski kompromis, kot da je še priznana politična kaznjenka. Matična država, v kateri zdaj nekaj društev zahteva obsodbo vojnih zločincev, medtem ko je oblast te države v skrbi za svojo promocijo Rimu podložna celo tako, da je brezbrižna do časti velikega števila žrtev. In ko pravim oblasti, vključujem tudi opozicijo, ki ima svojo besedo v parlamentu. Precej je torej klavrnosti v našem brezglavem početju, in Devinski združeni pevski zbori na božičnem koncertu 26. decembra lani v župni cerkvi v Stivanu. Vsi zbori so samostojno nastopili tudi na proslavi ob dnevu slovenske kulture v Devinu dne 28.2. letos (foto J. Kovačič). Levo: pisatelj Boris Pahor. ker je govor tudi o obali, pasu, ! o jeziku kopne zemlje, ki jo je bilo potrebno poitalijančiti, da bi dostop iz Italije v Trst tekel po kolikor toliko italijanskem koridorju, je mogoče prav, da revidiramo tudi pesem o Lepi Vidi, saj so tudi simboli sestavni del skupne usode. Kot sem že nakazal v romanu Mesto v zalivu, Lepo Vido si namreč lahko predstavljamo dosti bolj realistično, kot so to počeli razni avtorji, katerim je bilo pri srcu predvsem poudarjanje hrepenenja. Saj drži, naravno je, če si želiš v neznano, še posebno če si vezan na kam-nitno pokrajino, ki skopari z rodovitno zemljo, ribič pa si služi kruh s težavo in v nevarnosti. Prav gotovo, a zato ni potrebno, da te odpelje temnopolti skušnjavec, kot ni nujno, da mlada žena potem joče na španskem dvoru; nekoč je bilo zadosti, da je odšla služit v Trst, danes še tega ni treba, ampak lahko zapusti svojega očeta, to je slovensko preteklost, svojega otroka, to je slovensko prihodnost, tako da se priključi imenitnejši skupnosti in zamenja svoj jezik z novim. Variacija je edino pri tistem joku; pri taki prelevitvi se namreč novinka v/ novem statusu ne joče, morebiti jo kdaj zapeče vest, a v resnici je srečna, da je bila sprejeta v višjo kategorijo eksistence. Morebiti se motim, a rekel bi, da je Prešeren zaslutil večplastni pomen narodne pesmi, ko se je odločil za prepesnitev, saj ribiško dekle je vendar bolj malo primerno za simbo-lizacijo nekega zahtevnejšega duhovnega iskanja, bolj bi, po mojem, bila sorodna mladim ženam, ki so, potem ko so rodile, odhajale v Egipt dojit aristokratske sinove ter tako pomagale možem doma s svojim zaslužkom popravljati hišo in hlev. Te so seveda marsikdaj tudi jokale, zato, ker so zapuščale domači kraj, pa zaradi dolge vožnje, med katero jih je mleko, namenjeno oddaji, ves čas opominjalo nase. Mislim, da bi danes v zavesti si svoje civilizacijske ravni in vrednosti svoje kulture lahko brez težave preprečevali marsikateri odtok naših Lepih Vid. Obenem pa bi poudaril, da je bil čas, ko so tudi naši vase zaverovani sosedje bili v težavah in so se njihovi poetje upirali klonitvi pred tujim. Tako Alfieri, Foscolo, Leopardi. Ta je najbolj radikalen in vZibai-donu pravi, kako si je treba pomagati z narodnim sovraštvom (todio nazionale), tako dodaja, kot v starih časih, "ko je vsakdo čuteč samega sebe skoraj eno z domovino, osebno sovražil tujca, tako vso množico kot vsakega posebej" Cdove ciascuno, consideran-dosi come immedesimato e quasi tuttuno colla patria, o-diava personalmente gli stra-nieri, si in massa come uno per uno"). Vsekakor ni, da bi jemali ve-likega Leopardija za zgled, toliko manj, ker je prav v tistem času (Leopardi je umrl 1837. leta) Prešeren, prav tako pesnik nesvobodnega naroda, predlagal duha prijateljstva med narodi; vendar bi nam nekaj odklona do tistih, ki se sklicujoč se na svojo veliko kulturo, šopirijo in prisegajo na svojo državniško izjemnost, le ne škodilo. Tako sem razmišljal med hojo ob obrambnih obalnih čereh barkovljanske obale in si priznal, da mi ni prav nič do nekega zakona, s katerim naj bi me zaščitili tisti, ki ne priznavajo svojih zločinov nad slovenskim narodom, ampak ga še zraven postavljalo na sramotilni oder pred Evropo. Saj v bistvu ravnajo kot nekoč MussolinijevII Popolodltalia, ki je Manchester Guardianu, ko se je zgražal nad smrtjo bazoviških bojevnikov za svobodo, odgovarjal z vprašanjem "ali imajo stenice, ki se vgne-zdijovneko stanovanje, neko narodnost" (possono aver na-zionalita le cimici annidate in un'abitazione?) Seveda je slog danes drugačen, a pol stoletja pripravljanja nekega zakona ne priča o kakšnem posebnem dostojanstvenem razmerju do državljana tujerodca. Prav nič mi ni do takega zakona, ki ne bo ničesar ščitil, če se ne ščitimo sami, z zakonom ali brez njega. Tudi brez njega, kot to počenjamo že od srede prejšnjega stoletja. Zato bi apeliral na strnjenost, kot sem prvič to storil 1953. leta, a sem žal naletel na gluha u-šesa in na odklone, posebno pri garnituri, ki je krojila našo usodo. Zdaj je tisti forum propadel politično in ekonomsko, raztreskana je tudi državna levica, zato nam ostaja kot poroštvo zavesti in enotnosti samo kultura. In to je nedvomno edini adut, na katerega lahko stavimo, toliko bolj, ker je zadnje desetletje vsaj petero pisateljskih imen s te čudovite zemlje ob morju, ki je naša o-žja domovina, prišlo na police knjigarn in knjižnic evropskih mest. Tako so se tiste nekdanje stenice plemenito maščevale, našo prihodnost pa postavile na čisto novo raven. Kot Prešernova ni namreč tudi naša ustvarjalnost računala na kak naklonjen zakon. Na Prešernovo 1999 3 ČETRTEK 4. MARCA 1 999 4 ČETRTEK »j 4. MARCA 1 9 9 9 KRISTJANI IN DRUŽBA DRŽAVA ZA ČLOVEKA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A I ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO zvone štrubelj | 3 pOSTNA NEDELJA Jezus je bil utrujen od poti in je kar sedel k studencu. Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: "Daj mi piti!" ... Jezus je odvrnil in ji rekel: "Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje." Zena mu je rekla: "Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat." (Janez 4, 6-7; 13-15) ČLOVEŠKO SRCE KOT VODNJAK ŽIVE VODE "Ah, to človeško srce", je vzkliknil španski mislec Mi-guel de Unamuno, "kakšna mešanica dobrega in slabega!" V njem domujejo hrepenenja, želje, domislice in iskrice dobrega, v njegovem mračnem dnu pa se razraščata tudi plevel in osat slabega. Janezovo četrto poglavje, ki govori o srečanju Samarijanke z Jezusom, je kakor zemljevid človeškega srca. Razgrnimo ga za trenutek. Vsakdo izmed nas živi v pričakovanju nenadnega srečanja, ki mu razsvetli in pojasni skrivnost življenja in pokaže njegov zadnji pomen, smisel življenja. Tako se je zgodilo Samarijanki, ki je k vodnjaku prišla zajemat vodo. Ni vedela, koga bo srečala. Ni poznala niti sebe. Tja je prišla iz navade, tako kot vsak dan. Bila je žejna, za gospodinjsko delo in nego v hiši je vsak dan domov odnesla vodo. Ali je poznala svojo pravo žejo? Tako kot druge žene iz vasi je žejna hodila do vodnjaka in od vodnjaka domov. Se je kdaj dokončno odžejala? Zdi se, da ne. Svojo žejo je nosila tudi možem. Že pet jih je imela. Tudi svojih mož ni poznala. Vedno je bila opeharjena in razočarana. Zato še ni spoznala zvestega moža, ki ji ga je Bog namenil. Ni pa poznala niti Boga. V pogovoru z Jezusom zvemo, da ga je omejila na prepir med Judi in Samarijani, na jalovo debato o svetih mestih in pravih obredih. Posluževala se ga je za ločevanje in za boj proti drugim, drugačnim. Tako je bilo z njo vse do tistega vročega poletnega dne, ko je neki tujec sedel na robu Jakobovega vodnjaka. Ob njegovih prvih besedah se upre in takoj začne izražati sovražna čustva: "Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?" Judje namreč niso nikoli marali imeti stika s Samarijani. Pogovor med Jezusom in Samarijanko se poglablja in žena se znajde v odkritju resnice o sebi, o smislu življenja, o skritih in najglobljih pričakovanjih odrešenja. Vse do icga srečanja je v njenem srcu bil le pragozd želja, mešanica različnih hrepenenj, ki so jo begala in ji nakazovala stotisoč smeri. Stregla jim je in mislila, da se bo odžejala, v resnici pa je poglabljala žejo svoje duše. Tak, prav tak, je vsak človek! Vse do trenutka poglobljenega in osebnega srečanja z Jezusom. Vsako človekovo hrepenenje, vsaka njegova želja je podzavestno usmerjena k Jezusu in more biti nekega dne izpolnjena in uslišana ob srečanju z njiim. Jezus lahko zbere človekove razpršene želje in hrepenenja ter jih usmeri k sebi, jih prevzame nase: "Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil!" (Mt 11,28). Samarijanki Jezus pravi : "Če bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi: 'Daj mi piti', bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode." Jezus in Sveti Duh, ki ga razliva v srca ljudi, sta kot živa voda, ki žubori v večno življenje. Jezus nam ne da je le vode, na razpolago nam nudi tudi studenec. Ta studenec ni nekje v naravi, ob robu naselja, ni v kakšnem vodnjaku na sredi trga, ni v Jeruzalemu, niti na gori Garizim (sveta gora za Samarijane), ni v Rimu ali kakšnem božjepotnem svetišču, ampak v nas samih. Je duh in resnica v globinah naše duše, v našem srcu. Evangelist Janez je to dojel in genialno izrazil. Bog v človeku izvira brez prestanka kot živi izvir, ki nikoli ne usahne. Kjer je Jezus človekova največja žeja in obenem izvir žive vode, se uresniči naslednja napo ved: "Moj Oče in jaz bova prišla k njemu in prebivala pri njem." (Jn 14,23). Ah, to človeško srce! Nisi le človeško! Če hočeš, lahko postaneš tudi božji hram. Kako veliko si lahko, kako lepo in veličastno! NAS BERLINSKI ZID * I Že nekaj desetletij beremo podatke o naglem naraščanju prebivalstva v deželah tretjega sveta. Afrika šteje danes skoraj 700 milijonov ljudi, Azija 3,5 milijarde. Samo Kitajska ima 1,2 milijarde ljudi, Indija pa je blizu milijarde. Vsi smo vedeli, da ti ljudje ne bodo ponižno stali na svojem mestu in cedili sline po naših preobloženih mizah. Sprenevedali smo se, češ da se nas to ne tiče in si naivno mislili, da je vse nekje daleč. Vsak otrok bi uganil prej kot naši politiki, da to ne more biti tako. Združena Evropa je pokazala vso svojo politično revščino ob krizah na Balkanu, kaj šele bo, ko pride na vrsto Kitajska. Računati moramo, da ljudje iz tistih revnih dežel ne bodo dali miru. Prihajali bodo in to vedno bolj. Mi se jih bomo vedno bolj jezno otepali. Nič se ne bomo sramovali zgodovinske odgovornosti, da smo šli kot kolonizatorji osvajat svet, prepričani, da tisti, ki je na višji stopnji razvoja, lahko podvrže tistega, ki je na nižji. Z viška svoje omike smo ropali njihova naravna bogastva in se nismo nič brigali za vzgojo k socialni zrelosti in za pouk o demokraciji in samostojnosti. Za seboj smp pustili duhovno puščavo. Že zaradi tega zgodovinskega dolga, če že ne zaradi krščanske ljubezni, bi bili danes dolžni deliti svoje dohodke s tistimi, ki smo jih pustili v največji revščini. Danes imamo priložnost izvesti posebno vajo v solidarnosti s Kosovarji, ki bežijo iz požganih vasi ter se zatekajo v gozdove in potem mnogi tudi naprej čez meje v naš zahodni svet. Slišal sem, da bodo na naši meji s Slovenijo poostrili nadzor, da bi preprečili beg teh revežev proti zahodu. Te dni sem nekajkrat videl policijski helikopter, ki se je spreletaval vzdolž mejne črte med Gorico in Novo Gorico. Tudi ponoči je že letel, kakor da bi plašil lačne volkove. Ljudje mi pripovedujejo, da policijske izvidnice preiskujejo gmajno med Rupo, Dolom in Jamlja-mi. Vprašujem se, ali bo ta naš berlinski zid? Prvi, ki so ga postavili komunisti, je po 50 letih padel, ker žeja po svobodi prej ali slej poruši vsak zid. Zdaj bomo postavljali novega mi, zahodnjaki, kapitalisti, ki se bahamo s svojo svobodo. Ko sem pred kakimi 25 leti obiskal Madžarsko in sem z avtom vozil vzdolž avstrijske meje, so me policijske patrulje kar naprej ustavljale ter pregledovale avto in dokumente. Njihovo početje se mi je zdelo smešno, a zdaj počnemo isto mi. Nočem reči, da bi morali zdaj mi na svojih domovih skrivati pribežnike. Toda vse človekoljubne organizacije bi morale zdaj s pomočjo države in cerkve začeti intenzivne akcije osveščanja državljanov in nabiranja sredstev za pomoč najrevnejšim. Nikoli ne bom solidaren s tistimi, ki prirejajo protestne sprevode, ker nočejo imeti v svoji bližini zbirališča za begunce. Napačno so prepričani, da je med tistimi ljudmi veliko kriminalcev. Ravno toliko jih je med nami in največji so tisti, ki za umazan zaslužek odhajajo v revne dežele in ljudem obljubljajo, da jih bodo varno prepeljali čez mejo in jim I na zahodu preskrbeli delo in dostojno življenje. Oropajo jih vseh prihrankov in jih potem zapustijo sredi gmajne ali pahnejo v morje. Posebno tisti, ki hočemo biti kristjani, bi ne smeli pozabili na priliko o usmiljenem Samarijanu že ob prvi slutnji, DANILO COTAR da bomo nekaj tvegali ali da se bo naše udobje za las znižalo. Zato ne bom nikoli solidaren niti s tistimi, ki se tako pri nas kot v Sloveniji družijo v protestne shode proti nastanku terapevtskih središč za zdravljenje narkomanov. Iz takega zakrknjenega egoizma se človek potem zgane le takrat, ko tudi njega zadene nesreča. Lep zgled vsem tem naj bo majhna hribovska vasica Čadrg, postavljena na visoki polici nad Tolminko, kjer so se prebivalci enoglasno izrekli, naj se v zapuščeno šolsko stavbo vseli Skupnost Srečanje. Te skupnosti ustanavlja širom po svetu italijanski duhovnik Pieri-no Gelmini za reševanje zasvojenih z mamili. To je lepa lekcija omike, ki so jo dali "nazadnjaški gorjani' nam meščanskim modrijanom in naprednim tehnokratom, ki buljimo v računalniške ekrane in preračunavamo, kaj se gospodarsko splača in kaj ne. Zaradi takih računov tudi naša država vedno bolj zanemarja socialno oskrbo tistih, ki so najšibkejši: beguncev, bolnikov, starih in onemoglih. Država je nastala zaradi ljudi in ne narobe, zato ne morem biti solidaren s tako državo, ki zanemarja človeka in dosega po tej poti visoke gospodarske standarde. IZ MISIJONOV REVŠČINA KOBILICE IN G. Stanko Zorko iz Rojana nam je poslal v objavo del pisma misijonarja Ivana Štante iz Madagaskarja. Madagaskar bi lahko hranil sto milijonov ljudi, v resnici pa je večina ljudi ravežev. Ni industrije, kmetijstvo v začetku. Mnogi v naših krajih niso preveč za delo, nimajo iniciative. Požigajo naravo, uničujejo gozdove, ropajo govedo, ne marajo pošiljati otrok v šole, skupno dobro jih ne briga. Posledica je revščina. Povrhu vsega smo imeli lani invazijo kobilic. Oblaki do pet kilometrov dolgi in dva široki, milijarde kobilic, ki so se pomikale iz enega kraja v drugega in povsod so v eni uri ali kaj več opustoši-le riževa polja. Ljudje so večkrat presajali riž, a so se spet vrnile kobilice in uničile vsako bilko. Zaradi tega lani ni bilo pridelka in se mora sedaj večina prebivalstva preživljati z maniokom. Hvala Bogu, letos imamo obilo dežja: sadja je dosti. Če se ne vrnejo kobilice, upamo, da bo res dobra letina. Naši ljudje (Bara) si lahko privoščijo brezdelje in ne umirajo od lakote, ker je zemlja radodarna. Iskren pozdrav! IN MEMORIAM DUHOVNIK ALOJZ ŠKVARČ V petek, 21. februarja, je v bolnišnici v Šempetru umrl upokojeni župnik v Temnici na Krasu Alojz Škvarč. Rodil se je v Šturjah na Vipavskem in bi ta mesec dopolnil 78 let. Študiral je v goriškem malem semenišču in goriškem bogoslovju ter bil posvečen v mašnika avgusta 1947 v Gorici. Kar 24 let je bil župnik v Temnici in soupravljal Vojščico in Kostanjevico na Krasu. "Poleg oznanjevalne in posvečevalne službe se je veliko ukvarjal z obnovami in popravili cerkva in cerkvenih stavb po župnijah, kjer je o-pravljal duhovniško poslanstvo", je napisala Družina ob njegovi smrti. V Temnici je 20. februarja somaševanje vodil škof msgr. Metod Pirih, ki se je rajnemu sobratu prisrčno zahvalil za vse dobro, ki ga je v 52 letih duhovništva storil za verne in za ljudi v različnih krajih. Pokopali so ga v Ajdovščini, kjer je pogrebni o-bred vodil prodekan Ivan Maslo, pri grobu pa se je od rajnega poslovil predstavnik šturske župnije. Spet vidimo, kako se vedno bolj redčijo vrste tistih Primorcev, ki so kot mladi fantje značajsko in duhovno dozorevali pod krovom še danes mogočne stavbe v ul. Al-viano v Gorici. Naj rajni Alojz mirno v Bogu počiva v domači zemlji. (Po Družini 28.2.99) OBISK NADŠKOFA I)R. FRANCA RODETA V RIMU Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode bo v četrtek, 4. marca, odpotoval v Rim, kjer bo na mednarodnem simpoziju Evropa pred izzivi tretjega tisočletja, ki ga organizirajo veleposlaništvo republike Francije pri Svetem sedežu, Francoski kulturni center in Papeški svet za kulturo, imel predavanje z naslovom Izzi- vi velike Evrope. V času bivanja v Rimu bo Janez Pavel II. sprejel nadškofa Rodeta v zasebno avdienco. Srečal pa se bo tudi z državnim vatikanskim tajnikom kardinalom Sodanom in se z njim pogovarjal o |x>ložaju katoliške Cerkve v Sloveniji. Na kongregaciji za svetnike se bo pozanimal o procesih za beatifikacijo slovenskih svetniških kandidatov. JANEZ PAVEL II. UDELEŽENCEM OBČNEGA ZBORA AKADEMIJE ZA ŽIVLJENJE PROTI UZAKONITVI EVTANAZIJE IN NADZIRANEGA SAMOMORA B IJapež Janez Pavel II. je 27. februarja sprejel v avdienci u-deležence občnega zbora Pa-peške Akademije za življenje. Za njeno ustanovitev je dal pobudo pred petimi leti umrli Prof. Jerome Lejeune. Občni zbor je letos potekal pod geslom Dostojnost umirajoče-8a• "Upirati se je treba - je dejal sv. oče - novemu izzivu, ki ga predstavlja uzakonitev evtanazije in nadziranega samomora. V razviti družbi smo vedno bolj priče pojavom, ko je umirajoči pripu-ščen sam sebi. Za takšne pojave se je treba zahvaliti pogostim kampanjam za sprejemanje zakonov v prid evtanaziji in nadziranemu samomoru. Te kampanje so že dosegle uspeh, kot zgovorno dokazujejo razsodbe Vrhovnih sodišč ali izidi glasovanj v raznih parlamentih. Gre za širjenje kulture smrti, ki prihaja do izraza tudi v nekaterih drugih pojavih. Vse to ima svoj izvor v pomanjkljivem vrednotenju človekovega dostojanstva. V ta sklop sodijo npr. smrti zaradi lakote, nasi- lje in vojne; v to kategorijo lahko vključimo tudi pomanjkljivo nadziranje prometa in nespoštovanje varnostnih predpisov na delovnih mestih." 'Glede na novo izražanje kulture smrti je Cerkev - je nadaljeval papež - dolžna shraniti svojo kulturo ljubezni do človeka. Njena naloga je, da osvetljuje človekov obraz, zlasti obraz umirajočega, z vsem svojim naukom, umom in vero. Cerkev je dolžna zbirati okrog sebe vse sile skupnosti in vse ljudi dobre volje, da se okrog umirajočega splete venec, ki ga sestavljajo živa toplina, ljubezen in solidarnost. Ko Cerkev brani svetost življenja tudi umirajočega, se ne pokorava nobeni obliki absolutizacije fizičnega življenja (kar pomeni, da ne pripisuje absolutne veljavnosti fizičnemu življenju, op. ur.), ampak uči, naj se spoštuje resnično človeško dostojanstvo, ki je božje stvarstvo; hkrati pomaga vedro sprejemati smrt, ko človeka zapuščajo telesne moči." j "Čas, v katerem živimo, zahteva, da se mobilizirajo « / i vse sile krščanskega usmiljenja in človeške vzajemnosti. Moramo napeti vse sile zoper novi izziv, ki ga predstavlja uzakonitev evtanazije in nadziranega samomora. V ta namen ni dovolj, da to težnjo po smrti odločno in javno odklanjamo v parlamentih ter preprečujemo njeno širjenje v javnem mnenju, ampak moramo angažirati tudi družbo in same cerkvene strukture, da bodo umirajoči imeli dostojno strežbo." "To je nauk, ki nam ga dajejo mnogi svetniki in svet n i-j ce skozi cela stoletja in v novejšem času zlasti mati Terezija iz Kalkute s svojimi modrimi pobudami." Na 5. občnem zboru, ki ga je priredila Papeška akademija za življenje, so nastopili s svojimi referati duhovniki, redovniki, zdravniki, vseučiliški profesorji in odvetniki z vsega sveta. Sogla-; sno so obsodili evtanazijo, nadzirani samomor ter vsakršno obliko zapuščanja ljudi, ki se za vedno poslavljajo od tega sveta. POSPEŠEN POSTOPEK ZA BEATIFIKACIJO MATERE TEREZIJE Papež Janez Pavel II. je privolil v začetek postopka za beatifikacijo Matere Terezije iz Kalkute. Tako utegne Mati Terezija, ki je umrla septembra leta 1997, postati blažena že pred časom, ne da bi poteklo pet let od njene smrti, kot predvidevajo določila o beatifikaciji. Papež se je torej odločil za izredno pospešitev postopka. Ta sklep ima tudi svoje precedense: v polpretekli zgodovini Cerkve sta se v nekaterih primerih tako odločila papeža Janez XXIII. in Pavel VI. Sedaj mora nadškof iz Kalkute, Henry Sebastian D'Sou-za, imenovati cerkveno sodišče, ki se bo ukvarjalo s postopkom beatifikacije. Člani sodišča bodo preverili spise Matere Terezije, poslušali bodo številne priče tako v Indiji kot drugod po svetu, podatke bodo zbrali v vseh krajih, Kjer je Mati Terezija delovala, preverili pa bodo tudi, ali se je na priprošnjo Matere Terezije tudi zgodil kak čudež. Kot že rečeno, utegne bili Mati Terezija razglašena za blaženo že prihodnje leto, kai bi imelo velik simbolni pomen, saj bi to lahko bila pri-ožnost za okrepitev solidarnostnega čuta in prizadevanj zahodnega sveta, da pomaga v skrajno revščino ujetim državam tretjega sveta. DRUŽINSKI POSTNI DAN / DELITI KRUH IN ROŽE: DELITI Z ZAPOSTAVLJENIMI V "TRETJEM SVETU" DELITI KRUH IN ROŽE SLAVICA KELICH Odpev neke pesmi se glasi takole: "...dajte nam kruha, dajte pa nam zraven tudi rože ..." Ta poziv je prišel od delavk, ki so trpele v nepravičnih delovnih in življenjskih razmerah. Ali se to ne dogaja tudi (ali spet) še danes? Za življenje potrebuje človek hrano, ne samo za telo, temveč tudi za dušo. KRUH... je delo naših rok, je naša varnost itd. ROŽE... pomenijo življenjsko srečo, rekreacijo, kulturo itd. Imeti dovolj kruha in rož pomeni tudi življenje imeti v polnosti. Vsaka ženska, vsak moški in vsak otrok imajo pravico do življenja v izobilju. Mnogo ljudi te naše zemlje ne dobi niti kruha, kaj šele rože. Dela je dovolj po vsem svetu, samo da za to delo niso dovolj plačani ali sploh niso plačani. Področje nezanesljivega, nezavarovanega dela narašča. Vprašujemo se, zakaj ? Vedno več je koncernov, vedno več večjih podjetij, ki želijo svoj dobiček zvišati na račun delavk oz. delavcev, ki se morajo svojim pravicam odpovedati, biti morajo prožni (fleksibilni), samo da obdržijo delovno mesto. Kaj pa vse to lahko povzroči v družinah, ko partnerja nimata več skupnega prostega časa, ko ostanejo družinski člani brez Iz koroškega verskega tednika Nedelja z dne 21. februarja ponatisku-jemo postno razmišljanje članice Katoliškega ženskega gibanja. Koroške žene so 26. februarja priredile Družinski postni dan, na katerem so zbirale prispevke. Z zbranim denarjem vsako leto podpirajo približno 150 projektov v pomoč potrebnim ljudem. Zgledna in hvalevredna pobuda! i socialne varnosti itd. ? Vse to se že dogaja tudi tu pri nas, , še veliko slabša pa je situacija v tretjem svetu. Družinski postni dan kliče ljudi k deljenju z drugimi, o-benem pa želi Katoliško žensko gibanje opozarjati na razmišljanje in pozornost na razmere y našem bližnjem o-kolju. OBLEKA: OD RASTLINE DO NAŠE OMARE Za težišče v letu 7 999 smo si, kot že leta 7 998, izbrale temo “Delo". Letos se želimo poglobiti - posvetiti temam: Kako dolgo pot ima kos oblačila od bombažne rastline do naše omare? Kje in kako, v kakšnih okoliščinah je bilo to, kar potrebujemo za življenje, izdelano? Največ stvari, ki jih vsak dan potrebujemo, ima za sabo dolgo pot, preden pridejo do nas. Več takih izdelkov obkroži zemljo, preden so primerni za uporabnika. Ali bi ne bilo bolj poceni, bolj enostavno, če bi ves izdelek izdelali v eni državi? Kdo zasluži pri tem načinu? Koliko kilometrov prevoza, koliko onesnažene-; ga zraka, koliko hrupa, koliko prenapolnjenih cest itd. ? Kdo plača prevoz? \/ kakšnih okoliščinah je bilo blago izdelano? Lahko bi spraševali še in še. Predvsem ženske so tiste, ki v tako imenovanih prostih j trgovskih conah v Južni in Srednji Ameriki in Aziji delajo v nemogočih razmerah. Delovni čas ni določen, delati morajo, dokler ni toliko narejenega, da so termini proizvodnje, za katero dobijo podjetja več plače, doseženi. Na delovnem mestu ni zra-! čenja, ni prave svetlobe, velikokrat so prostori celo zaklenjeni. Delavke morajo biti mlade, zdrave; če katera zboli ali postane noseča, dobi takoj odpoved. Celo za dnevne človeške potrebe morajo imeti dovoljenje, ki ga dobijo samo enkrat na dan. Naštevali bi lahko še in še, kaj se dogaja v posameznih podjetjih, ki želijo imeti vedno več dobička. Vprašati se moramo, ali je dovolj, če se z vsem tem seznanimo. Želimo ukrepati? Kaj lahko storimo? SVETNIK TEDNA 2. MAREC SILVESTER CUK NEZA PRASKA, REDOVNICA Lepe kraljične so bile v srednjem veku"kapital", s katerim so vladarji utrjevali svojo moč in veljavo. Svoje hčerke so namreč že v nežnih otroških letih zaročili s kakšnim princem - bodočim vladarjem katere od sosednjih dežel, in si tako pridobili zaveznike. Tako vlogo naj bi imela tudi današnja svetnica, Neža Praška ali Češka. Njen oče, češki kralj Otokar I., jo je komaj triletno obljubil za nevesto enajstletnemu Boleslavu, sinu šle-zijskega vojvoda, ki je vladal na Poljskem. S praškega dvora, ki je bil na slabem glasu zaradi nenravnosti, je prišla na dvor svojega izbranega ženina, kjer jo je vzgajala njegova svetniška mati Jadviga. Ta jo je zaupala cistercijankam v trebniškem samostanu, ki ga je bila sama ustanovila. Ko spoznavamo njeno življenje, odkrivamo, kako se je v načrte njenega očeta vmešal Bog, ki je uresničil svoje načrte z njo. Kraljična Neža se je rodila 20. januarja 1205. Njen oče je bil, kot rečeno, češki kralj Otokar!., njena mati Konstanci ja pa je bila sestra ogrskega kralja Andreja 11., očeta svete Elizabete Turinške - torej je bila Neža njena prava sestrična. Njen oče si je z vsemi močmi prizadeval doseči večjo neodvisnost Češke od tedanje nemške države, zato je triletno Nežo zaročil z bodočim poljskim vladarjem. Neža je kot njegova zaročenka tri leta preživela v trebniškem samostanu. Ta leta so bila odločilnega pomena za njeno nadaljnje življenje. Njen golobradi zaročenec se je ponesrečil na lovu in šestletna nevesta je bila spet prosta. Vrnila se je v Prago. Častihlepni oče jo je obljubil za nevesto Henriku, sinu nemškega cesarja Henrika II., potem se je za njeno roko potegoval ovdoveli cesar sam, pa tudi angleški kralj Henrik III. bi jo rad dobil za ženo, čeprav se je medtem že dorasla hči upirala vsaki možitvi in je prosila očeta, da ji dovoli iti v samostan. Njeni želji je ustregel njen brat Venceslav, ki je zavladal po očetovi smrti. Petindvajsetletna kraljična je kraljevska oblačila zamenjala z redovno obleko sester sv. Klare v samostanu, ki ga je s poinočjo svojega brata ustanovila v Pragi. Sveta Klara je iz Assisija poslala pet svojih redovnic iz asiškega samostana, tem petim se je kot prva klarisa iz severnih dežel pridružila češka kraljična Neža. Ohranjena pisma pričajo o prisrčni ljubezni, ki je vezala sv. Klaro z Nežo Praško. Po zgledu svete Jadvige Poljske, svoje nesojene tašče, je Neža Praška hotela lajšati bedo in vsaj malo omiliti hude socialne krivice, ki so vladale v tedanji družbi. Okrog samostana klaris in frančiškanskega samostana pri svetem Jakobu je zraste/ venec bolnišnic in sirotišnic, zavetišč za gobavce in brezdomce. V bližini so se naselili tudi premožni meščani, ki jih je pritegnila dobrodelnost redovnih bratov in sester, da so tudi sami stregli revnim in bolnim. Srce in duša tega otoka dejavne ljubezni do bližnjega je bila Neža, ki je leta 1234 na ukaz papeža Gregorija IX. postala predstojnica samostana. Samostan je dobil tako privlačno moč, da se je odločilo za življenje v njem precej hčera iz najvišjih čeških plemiških družin. Kmalu so morali ustanoviti še nove samostane. Neža tudi v samostanu ni pretrgala vezi s svojimi najbližjimi sorodniki. S svojim vplivom je pametno in odločno posegala v življenje družine, iz katere je izšla. Žal ni mogla prepričati nečaka Otokarja II., naj se ne zapleta v vojno z Rudolfom Habsburškim. Ta je ni poslušal in je leta 1278 v bitki na Moravskem polju izgubil krono in življenje. Ona sama se je prej odpovedala naslovu predstojnice in se je umaknila v samostansko tihoto. Svojo nalogo je opravila in 2. marca 1282 odšla k Bogu. Takoj po smrti so jo ljudje začeli častiti kot svetnico. POSTNI GOVORI PO RADIU TRS I' A Po Radiu Trst A oddajajo postne govore, posvečene liku škofa Friderika Barage, vsak ponedeljek in petek ob 18.45. Glavnino letošnjih postnih govorov je sestavila Mira Dobravec, avtorica knjigeKrplje ljubezni. V petek, 5. marca: Zaobljuba treznosti kot zgled v boju proti omami. V tem razmišljanju avtorica seznanja poslušalce o Baragovi zaobljubi vzdržnosti od alkohola, da bi z zgledom odvrnil Indijance od "ognjene vode", s katero so jih nepošteni belci zasužnjevali. V ponedeljek, 8. marca: Baraga, velik Marijin častilec. Baraga je bil od otroških let častilec Matere Božje. Njej je tudi zaupal v varstvo svoje misijonsko delo med Indijanci. V ponedeljek, 8. marca: Etnolog in antropolog, pa vendar uničevalec vražarskih predmetov. ČETRTEK 4. MARCA 1999 PRVI FILMSKI VEČER IZ NIZA GORIŠKIH SREČANJ "BITKA ZA MESTO" 'KDO JE TO VOJNA?1' DORICA MAKUC ČETRTEK 4. MARCA 1999 Četrtkov filmski večer s posnetki iz prve svetovne vojne in po njej, iz bogatega programa niza filmskih in kulturnih srečanj, kijih prireja Kinoa-telje pod pokroviteljstvom pokrajinskega odborništva za kulturo in sodi v okvir prireditev ob 80-letnici konca prve svetovne vojne, je zbudil tolikšno zanimanje goriške publike, da je bila dvorana Kulturnega doma premajhna za vse, ki so se želeli tudi ob izbrani glasbi v živo ansambla Modus Vivendi soočiti s časom, ki seje najbolj zarisal v naš zgodovinski spomin. Z bitko za mesto, za Gorico, zaradi nje in Trsta in še česa seje v človeški in je tudi vse do poloma pri Kobari-! du deloval kot edini snemalec na tej strani Soške fronte. Konjeniki v naskoku zavzamejo mesto, potem pa se previdno sprehodijo po mestu, v strahu pred ostrostrelci. Mesto je zapuščeno, navidezno mirno, kot so zapisali očividci. Meščani so si, koli-i kor jih je sploh še bilo, poiskali zaklonišče v kleteh, ovacije "zmagovalcem" bodo prišle kasneje. Enkrat enim, drugič drugim. In tako so filmski posnetki resničnosti o prvi svetovni vojni, kot beremo na vabilu Kinoa-teljeja in njegovih izjemnih sodelavcev, "označili mesto in ga ovili v stereotip, ki se ga Gorica ne more več znebiti, stereotip o nikoli dovolj osvojeni zemlji, o nikogaršnji zemlji na periferiji državne oziroma državnih zavesti". Drugi del četrtkovega večera nam je ponudil ogled dokumentarca iz povojnih dni; v prvem Goriška vojna bojišča, ki ga hrani fond Simonelli pri Kinoateljeju, se ob neštetih gomilah padlih, ki jih hrani slovenska zemlja vse od Krna do Krasa, sprašujemo, čemu so služila prekopavanja grobov nesrečnežev iz gorske tišine smrekovih gozdov in iz lepote brajd v mastodonske mrtvašnice Oslavja in Redipulje? Da bi se Velika vojna podaljšala na vso prvo polovico 20. stoletja? Da bi se obe vojni zlili v eno i SSil klavnici prve svetovne vojne odprla druga, soška fronta. Zanjo so padali stotisoči tistih, ki so stali na levem ali pa na desnem bregu Soče, vse od njenega izvira do izliva v gradeško laguno. Pred kratkim restavrirani in do sedaj še neobljavljeni filmski dokumenti, ki jih je posnela italijanska vojska, nas vodijo v strelske jarke, kjer nas filmski pogled na največkrat smrti zapisane fante, brez zvočnega zapisa grmenja kanonov in granat, za trenutek pomirja, da se ne bi takoj zatem na vedno bolj prisotnih snemal-čevih upodobitvah ruševin celotne po-soške in goriške dežele zavedeli, da je tudi tukaj Evropa zgrmela v prepad. Avstrijski dokumentarec Porušena Gorica iz zakladnice ljubljanskega arhiva nam je omogočil vpogled v goriške opustele ulice in porušene domove v letu 1916. Semkaj je prišla na pomlad istega leta tudi dunajska pisateljica in prva vojna reporterka Aliče Schalek. Napisala je: "V tej nepozabni minuti stojim tu prvič ob Soči. Tukaj med umrlimi hišami sem zagledala vojno. Je kdo, ki ve, zakaj rušimo hiše in preganjamo ljudi? Kdo počne to, česar nočemo? Vojna! Kdo je to vojna?" Tako Dunajčanka, ki je morala pred Hitlerjem uteči v ZDA, njena izjemna pripoved Am Isonzfront 1916 še čaka slovenskega prevoda. Vojni obzornik št. 8 je predstavil zavzetje Gorice, kot gaje posnel Lu-ca Comerio (na sliki zgoraj), pionir italijanskega dokumentarnega filma, samo zgodovinsko epizodo. To je čas nacionalizmov in novih osvajanj, v katerem so v Italiji nastajali dokumentarci v okviru predvsem Inštituta Luče, kot je tudi drugi, Straža domovine, nekakšen pokrajinski film, ki ga je leta 1927 v propagandne namene posnel njegov snemalec Alfredo Len-ci. Že kmalu, potem ko je kamera zapustila še vedno porušeni goriški grad in se dvignila visoko nad Posočje vse do Julijskih Alp, postanejo razumljive besede filmske špice, na kateri smo brali o vršacih "čuvarjih domovine". Sledimo posnetkom spretne filmske kamere po naši deželi, njenim zapisom krajev, spomenikov, tudi ljudskih običajev. Čeprav gre za propagandni film, vendar je bila nedvomno potrebna njegova rekonstrukcija - film so pogrešali vse do leta 1996 -, pri tej je imel delno vlogo tudi Kinoa-telje. Obnoviti zgodovinske filmske zapise, ki so dokazi preteklosti in pri katerih smo poklicani, da jih časovno ovrednotimo, je naloga vseh, ki jim je zgodovinski spomin nuja. Da je vojna tisto zlo, v katerem se človek težko prepoznava, saj mu ruši ves ne le zunanji, marveč tudi njegov notranji svet, nam te dni govori protivojna drama film izjemnega režiserja Terrenca Malicka, Tenka rdeča črta v kinematografu Vittoria, za katerega je v Berlinu prejel tudi Zlatega medveda za najboljši film na 49. berlin-! skem festivalu. V PRIČAKOVANJU NA SLOVENSKI PREVOD TOPLIKARJEVO ODKRIVANJE PRETEKLOSTI II I I \ ( t)M ORDIA 3$ I CASTELLIERI DELCARSO JI -v. H osredovanje učinkovitih metod pri prisvajanju znanja je za vsakega u-čitelja zahteven izziv. Prav tako važna je metodološka zasnova učbenikov. Zaradi svojega metodološkega o-prijema predstavlja odličen primer učbenika pri sistematičnem in hkrati privlačnem odkrivanju krajevne preteklosti italijanska publikacija Gradišča na Krasu, Naše globoke korenine - v izvirniku I castellieridel Carso, Le lon-tane radici delle nostre origini. Njen avtorje Goričan GiovanniToplikar, za slovenske prijatelje in znance Janko, po poklicu učitelj, ki že več let poučuje na tržiški osnovni šoli Largo Isonzo. Ob samem poklicu posveča svoja zanimanja metodološkim vprašanjem pouka zgodovine in je avtor različnih strokovnih prispevkov. Njegova knjižna novost je doživela predstavitev v Tržiču meseca novembra 1998, izda- lo pa jo je Kulturno združenje za trži-ško območje, ki povezuje devet občin, med temi tudi doberdobsko. Toplikarjevo delo je namenjeno šoli, vendar noče biti običajen zgodovinski učbenik, s sintetično obravnavo preteklih dogajanj in razmer. V skladu s sodobnimi učnimi smernicami je o-blikovan kot delovni zvezek, sicer zajeten, saj obsega kar 130 strani. Ta obsežnost pa ne deluje obremenjujoče na pouk, v kolikor omogoča različno koriščenje zbranega gradiva ter vaj in upošteva možnost diferenciacije učnega postopka glede na sposobnosti učencev. Delo vseskozi zasleduje smoter pouka zgodovine, ki naj posreduje učencu zgodovinski spomin in utrdi v njem zavest kulturne pripadnosti, in to ne z memoriranjem golih podatkov, temveč z vodenim razbiranjem virov in raziskovanjem. Avtorjev namen je iz poglavja v poglavje ohraniti živo zanimanje za obravnavano snov in spodbujati v učencu dejavnost pri analizah in sintezah, pri deduktivnem izvajanju in postavljanju hipotez, skratka ves spoznavni postopek ohranja metodološko strokovnost. Učencu je tako prepuščena odgovorna vloga u-činkovitega raziskovalca. Učbenik je bogato opremljen s fotografskimi posnetki in ilustracijami materialnih virov in prinaša tudi pisne vire ali odlomke iz strokovnih raziskav, sicer primerno prilagojene potrebam mladih uporabnikov. Učence navaja na kritičen pristop in razvija v njih sposobnost primerjanja, še posebno ko daje na razpolago različne razlage istega pojava. Prav tako pomebno za utrjevanje spoznanja medkulturnih vplivov je uokvirjenost krajevne danosti v širši evropski prostor. Toplikar se zaveda pomena sporočanja, zato je v vseh poglavjih prostor, namenjen razlagi zahtevnejših izrazov, predvsem pa strokovnih. Raba tega delovnega zvezka sicer ne krepi zgolj umskih sposobnosti učencev; ker ima že v zasnovi to prednost, da omogoča prenos dela s celotne razredne skupnosti na skupine učencev glede na njihove zmogljivosti, u-trjuje samopodobo posameznikov in socializacijske silnice znotraj razredne enote. Publikacija se začne s povabilom k odkrivanju nekaterih bolje ohranjenih gradišč na Krasu, zato nudi tudi potrebne podatke o nahajališču le-teh in o dostopu do njih. Njihova lega je podrobno označena na petih topografskih zemljevidih, navedena je tudi potrebna oprema s pripomočki za strokoven ogled. Jedro knjige je razdeljeno na šest poglavij, ki govorijo o izvoru gradišč, gradiščarjih in njihovih življenjskih navadah, umetnosti in kulturi ter verovanju. Ta osrednji del se zaključi s primerjavo življenja v kraškem prostoru in dogajanja v Sredozemlju v neoliti-ku in dobi kovin. Knjiga je popis avtorjevega vodenja učencev četrtih razredov (v šol. letu 1992/93) skozi neznanke prazgodovinske preteklosti pri nas, zato nam za sklep ponuja še eno avtorjevo izkušnjo. Zadnjih sedemnajst strani je namreč posvečenih arheološki delavnici. Učencu so za izhodišče za tisti čas značilne izkopanine, tako da lahko s pomočjo navodil glede izbire materialov in postopka izdelave uresniči svoj arheološki izdelek, pri tem pa preizkusi tudi svoje ročne spretnosti. Nedvomno prispeva k bogastvu izzivov te knjige tudi grafično oblikovanje in predvsem ilustracije Rosan-ne Nardon, ki je ta mrtvi svet izkopanin znala oživiti tako, da je vanj vnesla človeško figuro in z njo življenjski utrip obravnavane dobe. Toplikarjeva Gradišča so dragoceno sredstvo za obogatitev pouka zgodovine, postala bi velika pridobitev tudi za slovenske učence, ko bi delo izšlo tudi v slovenskem prevodu. Toplikarjeva delavnost in strokovnost pa se v minulem letu nista strnili le v tej publikaciji, objavljen je bil tudi soroden delovni zvezek z naslovom Julia Concordia, Korenine naše zgodovine. Govori o rimski prisotnosti na naših tleh (območje na meji z deželo Benečijo) in je nastal med Toplikarje-vim vodenjem učiteljskih izpopolnjevalnih tečajev. Zasnovan je kot omenjeno delo o gradiščih, za vodilo mu je prehajanje od bližjega k oddaljenemu, iz ožjega v širši prostor. Učiteljem ponuja vzorec za obravnavo Rimljanov pri nas, vendar z izhodiščem iz nam bližjega Ogleja. --------------- B.I U. Na slikah platnici učbenikov in pa skupina otrok pri obzidju gradišča v Repniču. POMLADNA ŠTEVILKA PASTIRČKA Otroci, ali ste že opazili, kako se počasi prebujajo pomladne cvetice? Če jih niste še videli v naravi, jih boste pa gotovo v Pastirčku, saj tudi v njem že vlada veselo pomladno vzdušje. Vaš prijateljček ni pozabil niti na dva lepa praznika, ki jih vi, otroci, imate še posebno radi: dan očkov (19. marca) in materinski dan (25. marca); zato vam v svoji prilogi z Ankino pomočjo poklanja rdečo pikčasto pikapolonico in veliko srce, ki ju boste sami dodelali in darovali vašim staršem. O mamici govorita tudi pesmica Berte Golob in sestavek Zlate Volarič, o očku pa pesem Ivanke Zavadlav. Kako pogumno je zajček ugnal lisico in kako se v vinogradu skrivata vino in grad vam pripoveduje Sara, konec zgodbice o Pikiju in malem črnem mucu pa Mariza Perat. O varčnem Mihcu in sladkosnednem Mariu, ki si je s sladkarijami pokvaril zobe, in o čudnem ptiču, ki se zdi kos papirja, pa je napisal Vojan T. Arhar. Če ste dobri pevci, se boste z narečno pesmico podali na Štajersko. Ru-brikaGremo v gledališče razlaga, kakšno vlogo imajo na odru reflektorji, vrvi, kulise, vrvišče in osvetljevalci; po malem boste z njo spoznali vse skrivnosti gledališke umetnosti. Naslov časnikarja meseca marca bo Pastirček ponesel Albertu Vončini v OŠ Lojze Abram v Pevmo. Dobremu piscu čestitamo za dolgo zgodbico o hrabrem gusarju Albertinu. Vesela pa bo tudi Nadja Cibic, učenka OŠ A. Sirk v Sv. Križu. Med sedemdesetimi prispevki je Janez Povše izbral prav njenega za nadaljevanje dogodivščin Detektiva Muca. Iz Doberdoba so se oglasili četrtošolci in predstavili knjižico Sonce ljubo, ki je izšla pred kratkim, da bo ostala kot otipljiv spomin na 20. jubilejno srečanje Prežihovcev v Doberdobu v lanskem maju. Šolarji OŠ A. Sirk iz Sv. Križa pa upravičeno ponosno razkazujejo svoje glasilo Naš superčasopis. V Pastirčku boste našli lep opis o nekdanjem delu v vinogradu in spoznali nekatere narečne izraze. Preberite ga, ker je res zanimiv! Tudi v tokratni številki se boste zabavali s Packovi-mi spakami, Pastirčkovimi ugankami, seštevankami...; kar šest strani pa je namenjenih vaši bogati pošti. IK NA GRADU DOBROVO BOGAT IZBOR MUŠIČEVIH GRAFIK ZORAN MUŠIČ DOPOLNIL DEVETDESET LET MARKO VUK Prejšnji mesec, 12. februarja, je dopolnil devetdeset let starosti svetovno znani slikar in grafik slovenskega rodu Zoran Mušič. Umetnik že ves povojni čas živi v tujini, izmenično v Parizu in Benetkah, a se zaveda slovenskih korenin, saj je bil rojen nedaleč od Gorice, v Bukovici. Skupaj s starši je na začetku stoletja delil usodo begunca, saj seje družina zaradi soške fronte morala umakniti na Štajersko, v Maribor. Po končanem učiteljišču v tem mestu seje podal v Zagreb na akademijo za likovno umetnost, ki je za razliko od dunajske ali monakovske akademije vnesla v naš prostor pridobitve francoske, oblikovno sproščenejše in slikovitejše slikarske šole. Na izoblikovanje Mušičevega o-sebnega sloga je poleg domačega Sredozemlja vplivalo tudi študijsko bivanje v Madridu, kjer seje spoznal z Goyevimi stvaritvami, že pred vojno je prebival v Dalmaciji, prav tako je na njegov likovni izraz vplivala ujet-niška izkušnja v taborišču Dachauu. Končno seje po drugi svetovni vojni ustalil v Benetkah in Parizu, kjer si je uredil domovanji, hkrati pa je na domače okolje, iz katerega je izšel, gle-al jz zunanje, bolj svetovljanske perspektive. Idealno je povezal dve obali Jadrana, vzhodno in zahodno, saj v njegovih slikah, grafikah in risbah odseva vsa raznolikost tega sveta, povezujočega istrski in dalmatinski kamen, kraške konje, slikovito svetlobo beneških lagun in kanalov, mogočnost alpskih vrhov ter mikavnost umbrijske gričevnate pokrajine. Če ga povežemo v celoto, seveda Mušičev opus ni slogovno enoten. : saj je podvržen formalnim in vsebinskim spremembam. Umetnikje izšel iz tradicije barvnega realizma, ki so ga gojili na zagrebški akademiji, a je že kmalu ustvaril lasten likovni svet, intimno osrediščen, z zgolj likovno izpovednostjo brez literarnih primesi in z zadržano barvitostjo. V slikah in grafikah pa kot nekakšno rdečo nit opazimo značilen topel, sredozemsko ubran kolorit, predmeti resničnosti so se pri Mušiču preoblikovali v nekakšne znake, simbole. Na določen način bi ga lahko primerjali s Spacalom, a je v primerjavi z njim likovno sproščenejši in barvno manj intenziven. Iz duhovno poglobljenega občutja, zraslega iz bolečine taboriščne izkušnje, je nastal nepozabni ciklus Nismo poslednji, značilen po enkratni ekspresivnosti, kije morda vplivala tudi na mlajše ustvarjalce, prisegajoče na izraznost in čustvenost člove- ške figure, takšne namreč srečujemo tudi v tem trenutku na slovenskem likovnem prizorišču. Mušič je seveda vešč tudi abstraktnega izraza, ki se mu je posvetil pred desetletji, a tudi v takih stvaritvah slutimo v ozadju sredozemski pejsaž. Slikar in grafik Zoran Mušič (na sliki avtoportreta iz let 1990 in 1989) seje pred leti trajno oddolžil tudi domačim krajem, saj je za obnovljeni grad Dobrovo daroval obsežen retrospektivni izbor grafik, kjer so na ogled v stalni zbirki. Na Primorskem pa je med drugo svetovno vojno uresničil tudi nekatere cerkvene poslikave (Križev pot v Gradnem, skupaj s Černigojem freske v Drežnici). Pomen Muši-čeve ustvarjalnosti pa je seveda mnogo širši, saj seje uveljavil tudi v evropskem in svetovnem merilu, kjer je doprinesel izviren in neponovljiv prispevek sodobni umetnosti 20. stoletja. OB SLIKARJEVEM 90. ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU MUŠIČEVA RAZSTAVA V KLOSTERNEUBURGU PRI DUNAJU ••••••••• LEV DETELA V februarju je slovenski slikar mednarodnega slovesa Zoran Mušič obhajal svoj devetdeseti rojstni dan. Ob tej priložnosti so v reprezentativni Schomerjevi razstaviščni hiši podjetja BauMAX v Klosterneuburgu pri Dunaju (firma, ki jo vodi mednarodno znani zbiralec umetnin in kulturni organizator Karlheinz Essl, ima podružnice tudi v Sloveniji) odprli veliko retrospektivno razstavo slovenskega umetnika. Pod naslovom Samotar, pričevalec, filozof je na o-gled 45 Mušičevih del iz treh ustvarjalnih obdobij. O prvem obdobju pričajo izrazite pokrajinske slike iz Dalmacije in iz sklopa skoraj kamnito gole pokrajine pri Sieni v Italiji. To niso le podobe zunanje stvarnosti, temveč, kot vedno pri Mušiču, umetnikovih notranjih občutkov. Mušič je samosvoj ustvarjalec, ki se ne podreja zunanjim izvenumetniškim vplivom. Ima svojo avtohtono osebno značilnost. Zato Mušičeva umetnost zrcali samosvojost, ki se ni približala posnemanju radikalnih modernizmov, čeprav nikakor ni konservativna, tradicionalistična umetnost. Drugi Mušičev slikarski sklop, ki je na ogled v Klosterneuburgu, je spominski. Umetnik ga je ustvaril pod vtisom svojih lastnih težkih doživetij v koncentracijskem taborišču Dachauu. Februarja leta 1909 v Bukovici v spodnji Vipavski dolini rojenega Mušiča je namreč leta 1944 v Benetkah aretiral nemški gestapo zaradi sodelovanja z italijanskim odporniškim gibanjem. Spominski ciklus nas pod naslovom Nismo zadnji sooči s problematiko vojnih gro- zovitosti in smrti. V nekem intervjuju je Mušič izjavil, da so zaporniki v Dachauu ali Auschvvitzu bili trdno prepričani, da bo po nacističnih grozodejstvih nastopila doba svetovne človeške solidarnosti, toda po dogodkih v Vietnamu in sedaj tudi na ozemlju Jugoslavije je uvidel, kako so se ušteli. Mušič nas na subtilen način tudi v svoji tretji fazi iz sedanjega poznega obdobja vodi tako rekoč v "svet senc". Njegove slike se zamolklo lesketajo v temnorjavkastih barvnih odtenkih. V njegovih avtoportretih in drugih figurah se zrcali krhkost človeškega bivanja. Umetnikovi liki izžarevajo samosvojo, bledo, zasenčeno svetlobo. Pojavljajo se iz meglenega barvnega soja, v katerem lahko spet hitro utonejo. Te pojave s sicer konkretnimi obrisi so fizično neoprijemljive, kot da bi z eno nogo že stale v onstranstvu. Za človekovo kožo in kostmi se iskri skrivnostna avra usode. Razstava 45 Mušičevih umetnin je v Klosterneuburgu pri Dunaju odprta do 21. maja. Ob tej priložnosti so v Schomerjevi hiši podjetja Bau-MAX, ki ga zdaj vodi novi lastnik in ! mednarodno uveljavljeni zbiralec avstrijskih in svetovnih umetnin Karlheinz Essl, izdali tudi obširen nemški katalog o Mušičevem življenju in delu. Posebno težo mu daje obširna študija o Mušičevem celotnem opusu izpod peresa po vsem nemškem prostoru uveljavljenega umetnostnega kritika in kuratorja profesorja VVielanda Schmieda. Publikacija s številnimi barvnimi reprodukcijami Mušičevih del stane 280 avstrijskih šilingov. NASI LIPICANCI (4) DANILO RUSTJA Ker se izreja arabcev ni obnesla, so v Lipico (na sliki) uvozili iz kobilarn cesarstva žrebice lipiške pasme, ki so bile proizvod križanja z arabskimi žrebci. Uvozili so tudi konje angleške pasme z namenom, da izboljšajo zunanji videz lipiških konj, a seje poizkus izkazal za ponesrečenega. Leta 1982 je postal vodja cesarskih kobilarn Rudolf Lichtenstein, ki je bil velik svetovljan. Z Lipico seje bore malo ukvarjal. Od njega nastavljeni ravnatelj je dal odstraniti lesene jasli in namesto teh napraviti cementne. Dal je odstraniti tudi lesene gornje jasli. Leta 1982-95 so zgradili tudi stavbe za vežbe. V bližini Prestranka je delovalo posestvo Bile, kamor so pošiljali žrebičke po odstavitvi. Tam so takrat zgradili ambulantne prostore, potrebne za obolele živali, in pa velik vodnjak (zbiralnik meteorskih voda). Sena je bilo vedno premalo, zato so ga kupovali pri zasebnikih. Direktor posestva, ki seje raztezalo pod hribom Ravne, Emil Ringer je izboljšal travnike ne samo tega posestva, am-Pak tudi tistih na Počku in v Prestranku. Leta 1908 je Lichtensteinu sledil grof Klinski, ki se je osebno zelo zavzemal za napredek Lipice. Dalje zgraditi nove hleve na Počku in v Skuljah. nje„so morali kmalu opustiti, ker tamkajšnje podnebje ni prijalo lipicancem. Dne 18. maja 1915, in sicer ob osmih zvečer, je bilo vodstvu kobi- larne po posebnem slu javljeno cesarsko sporočilo, daje Italija na tem, da napove vojno Avstriji, in vsled tega naj se kobirana izseli. V 24 urah je bi-; lo vse pripravljeno za odhod. Konje in osebje so natovorili na sedem posebnih vlakov. Žrebci in žrebice so bili poslani v Laxenburg, ostali konji i pa v Kladrup. 29. maja je iz Trsta odpo-j toval zadnji vlak. V Lipici sta ostali dve osebi s par konji. Klima v Laxen-burgu je bila za kraške konje izredno škodljiva. 31 žrebic je poginilo, a brejost seje od prejšnjih 80% zmanjšala na 10%. Po propadu cesarstva je vla-da novonastale avstrijske republike dala preseliti čehoslovaške konje iz Laxenburga v Piber, a vlada novonastale Čehoslovaške je konje iz Kladru-pa preselila v Male Topolčanski. Tu je nastalo novo gojitveno središče lipi-škega konja. Italija je leta 1918 našla lipiško kobilarno, sicer prazno -, a v polnem redu. Italijani so se pričeli i zanimati za lipicance. Guverner no-vozasedenih krajev general Carlo Pe-titti je poslal na Dunaj posebno vojaško misijo, ki jo je vodil polk. Paolo Airoldi z namenom, da se pogaja o lipicancih z avstrijsko vlado. Ustanovljena je bila posebna mešana italijansko - avstrijska komisija z namenom, da izbere osebke obeh spolov za rejo v Lipici. Dne 19. julija 1919 so se vrnili v Lipico predstavniki vseh šestih moških družin in 18 ženskih, v katere se ! lipiška pasma rodovniško deli. Tu so ustanovili še novo žensko družino I- Radautzerin, imenovano po kobili, ki je prišla iz Radautza v Bukovini. Dalje je italijanska uprava kupila od Visoke španske jahalne šole na Dunaju še žrebca Neapolitano Allotria in pa Fa-vory Slavonija. Že leta 1920 so pričeli pošiljati lipicance v vojaške enote. Prvi italijanski ravnatelj je ostal do leta 1923. Od tedaj naprej je kobilarna prešla pod upravo Vojnega ministrstva. Kobilarna je pričela dobro delovati, V regimente so pošiljali le osebke, ki niso bili primerni za zazplod. Uvozili so tudi nekaj žrebcev arabske pasme z namenom, da vzredijo s križanjem konje za ježo, a se poizkus ni posrečil. Pričeli so tudi križati lipiške žrebce z močnimi in visokimi kobilami iz Kladrupa z namenom, da pridobijo visoke in močne konje za vojaške in kmetijske potrebe. Za povečanje teže so pričeli žrebce tudi pretirano krmiti. Taki konji niso bili več podobni pravim lipicancem. V začetku je še nekako šlo, a pozneje so se rojevali žrebci nesorazmerno zgrajeni in pa z ozkimi prsmi. Na ta način bi se ustvarila nova pasma konj, ki ne bi bila več lipiška. Zaradi tega je število lipiških vzrejnih kobil padlo na 35, a od žrebcev so ostali le še štirje. Manjkali sta družini Favory in Neapolitano. Leta 1939 je bilo v lipiški kobilarni 34 žrebic in pa štirje žrebci. Istega leta je neki dunajski časopis ostro grajal Italijo zaradi njenega nemarnega in uničujočega odnosa do lipicancev. Morda tudi zaradi tega je ustrezno ministrstvo dalo ukaz, naj se kobilarna spet postavi na noge in prične vzrejati prave lipicance. Istega leta so Italijani kupili v Ku-tjevu v Jugoslaviji dva žrebca iz manjkajočih dveh družin Favory in Neapolitano. V letih 1940-41 so se napravile razne izboljšave bodisi na travnikih kakor tudi na stavbah. Iz regimentov so bile vrnjene razne plemenske žrebice, kar je vsekakor izboljšalo splošno stanje pasme. —" DALJE ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST 30. mednarodna zborovska revija PRIMORSKA POJE Slavnostni uvodni koncert bo v soboto, 6. marca, ob 2030 na Pomorski postaji v Trstu. Revija bo potekala pod pokroviteljstvom dežele Furla-nije-Julijske krajine in krovnih organizacij SKGZ in SSO. IZID NATEČAJA RADIJSKEGA ODRA ZA RADIJSKO IGRO Na natečaj je prispelo 44 iger, izmed katerih je komisija izbrala za nagrado naslednja dela: za radijsko igro, ki obravnava življenje ob meji, prejme 1. nagrado Slobodan Šembera za igro Terasa, 2. nagrado pa Andrej Arko za delo Odhod. Za znanstveno fantastično igro prejme 1. nagrado Dimitrij Kralj za Grand Prix Galaxy, 2. nagrado pa ex-aequo Lucijan Vuga za igro Jutri ne bo vremena ter Rihard Sluga in Henrik Gruden za delo Vožnja. Podelitev nagrad bo v Peterlino- vi dvorani, v ul. Donizetti 3 v Trstu, dne 15. marca ob 20.30. 7 ČETRTEK 4. MARCA 1 999 8 ČETRTEK r*J 4. MARCA 1999 KONFERENCA DRŽAV ČLANIC SEP NOVI PROSTORI ZA SLOVENSKO SOCIO-PSIHO-PEDAGOŠKO SLUŽBO V četrtek, 25. februarja, in petek, 26. februarja, je v tržaškem hotelu Jolly potekala prva konferenca o sodelovanju med državami članicami Srednjeevropske pobude. Konferenco je priredil izvršni sekretariat SEP v Trstu, udeležili pa so se je nacionalni koordinatorji držav članicSEP in predsedniki delovnih skupin. Med udeleženci so bili tudi funkcionarji drugih mednarodnih u-stanov, kot so Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska komisija in gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo, pa tudi izvedenci za vprašanja držav Srednje in Vzhodne Evrope. Na dvodnevni konferenci so analizirali strategijo SEP in njen delovni načrt, poleg I tega pa je bil govor tudi o načrtih in dejavnostih delov-j nih skupin, o njihovih bodo-j čih programih, metodologijah oblikovanja in predstavitve načrtov za investiranje mednarodnim finančnim u-stanovam, o komplementarnosti SEP ostalim mednarodnim ustanovam in o ključni vlogi, ki jo ima izvršni sekretariat v Trstu v smislu upravne in logistične podpore delovnim skupinam. Konferenci je prisostvovala tudi parlamentarna delegacija SEP, ki oblikuje parlamentarno komisijo za kulturo in medije. Vodi jo italijanski senator Felice Beso- i stri, predsednik italijanske parlamentarne delegacije v okviru SEP. DOKONČNA NAVODILA SDGZ NOVI OBRATOVALNI ČAS TRGOVIN V ponedeljek, 1. marca, je v Trstu začela veljati odredba tržaške občine o novem obratovalnem času trgovin. S tem v zvezi je Slovensko deželno gospodarsko združenje preverilo pri občini Trst nekatere nejasnosti v zvezi z nedavno odredbo o novem obratovalnem času trgovin. Kot piše v tiskovnem sporočilu, ki smo ga prejeli, so navodila pristojnega urada, ki so predstavnikom SDGZ bila podana ustno, naslednja. 1) Vsi obrati, ki želijo o-hraniti dosedanji delovni čas in spoštujejo pogoje nove odredbe za poldnevno obvezno zaprtje ob ponedeljkih, so oproščeni vsake formalnosti. To velja denimo za jestvine, trgovine konfekcije in ostale trgovine, ki so bile doslej že zaprte za tedenski počitek ob ponedeljkih. Jestvine morajo biti po novem zaprte ob ponedeljkih popoldne, vsi nejestvinski obrati pa ob ponedeljkih dopoldne. Nejestvinske trgovine so lahko zaprte cel ponedeljkov dan, kot tudi jestvine so lahko še naprej zaprte ob sredah popoldne. Na dan poldnevnega obveznega počitka je lahko obrat odprt največ 6 ur. 2) Trgovine, ki so doslej imele tedenski počitek ob dneh, ki jih ne predvideva nova odredba, se morajo prilagoditi, če nočejo glob. Npr. cvetličarne, drogerije ali trgovine s stroji bodo morale po novem, kot nejestvinske trgovine, imeti tedenski počitek ob ponedeljkih dopoldne. Imajo sicer možnost, da izberejo drug dan za tedenski počitek, npr. tistega, ki so ga imele doslej, vendar se morajo v tem primeru čimprej prilagoditi s sporočilom izbranega delovnega razporeda občini. Do 15. marca jim občina brez nadaljnjega potrdi izbrani delovni čas, po tem datumu pa bo treba za vsako spremembo tedenskega počitka počakati predvidenih 15 dni. 3) Vsi obrati, ki se želijo okoristiti novih možnosti (13 ur odprtja na dan) in ne mislijo menjati dneva počitka, morajo javiti občini izbrani obratovalni čas in lahko takoj poslujejo po novem razporedu. Vsi obrati morajo izpostaviti nov delovni čas na vidnem mestu obrata. Za vse podrobnosti je na razpolago tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040 362949). V TRŽAŠKI KNJIGARNI RAZSTAVA SILVIJA PEČARIČA Sredi prejšnjega tedna so v galeriji Tržaške knjigarne odprli samostojno razstavo slikarja Silvija Pečariča. Predstavila ga je kulturna delavka iz hrvaške Istre Loredana Bo-gliun ter poudarila nov umetnikov pristop v odkrivanju sanjskega sveta. Pečarič je bil namreč znan po svojih geometričnih stvaritvah, zdaj pa prihaja do izraza njegova abstraktnost, ki jo prežema harmonija barv. Slike so prave 'hvalnice11 neskončnega občutka mehkobe in miru, kot je zapisala Loredana Bogliun v svoji predstavitvi slikarja. Razstava bo odprta do 9. t.m. ---------- (MAB) V soboto, 27. februarja, so pri tržaškem podjetju za zdravstvene storitve v ul. Far-neto 3 odprli nov sedež nekaterih pomembnih zdravstvenih ustanov: kardiovaskularnega centra, pokrajinskega operativnega centra službe 118 in slovenske socio-psiho-pedagoške službe, medtem ko so v Androni degli Orti 4 v starem mestu odprli ženski center za mentalno zdravje. Tako je tudi slovenska so-cio-psihopedagoška služba dobila nov sedež (prej je bila v ulici Stuparich) s petimi sobami, v katerih bo delovalo devet oseb, od psihologinj in logopedinje pa do pedagoginje in socialne delavke. Na odprtju je spregovoril, in sicer v slovenščini in italijanščini, tudi ravnatelj službe, dr. Danilo Sedmak, ki je poudaril pomen te ustanove, ki je nastala leta 1981. Služba je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, telefonski številki pa sta 040 3995070 in 040 3995033. IZBRALI SO VODSTVA POKRAJINSKI KONGRES KOMISIJ SSk SKP Dne 19. februarja so se na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu zbrali člani komisij, ki so bili izvoljeni oz. kooptirani na seji pokrajinskega sveta SSk, ki je bila 29. januarja. Kot piše v tiskovnem poro-čilu, ki smo ga prejeli, se na podlagi 29. člena statuta SSk posamezni člani porazdelijo v strokovne komisije, ki se posebej zbirajo, določajo svoj program in predlagajo svoje sklepe svetu in izvršnemu odboru stranke. Na podlagi o-menjenega člena statuta SSk so člani komisij izvolili iz svoje srede predsednika in tajnika. Komisijo za šolstvo, kulturo, tisk in šport bo vodila Nadja Maganja, tajnik pa bo Alojz Tul. V pravno-urbanisti-čni komisiji je bil za predsednika izvoljen Vladimir Vremec, za tajnika pa David Malalan. Gospodarsko komisijo bo vodil Igor Švab, njen tajnik pa je Branko Slavec. V četrti komisiji, to je v komisiji za krajevne uprave, je bil za predsednika izvoljen Viktor Tanče, za tajnika pa Sergij Mahnič. Predsednik pokrajinskega sveta Drago Štoka je ob umestitvi članov posameznih komisij v krajšem nagovoru zaželel čimveč uspešnega dela v korist ne samo SSk, ampak celotne slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Od 26. do 28. februarja je v Trstu potekal pokrajinski kongres Stranke komunistične prenove. Bil je to prvi kongres po razkolu stranke. Na njem so začrtali nove naloge stranke po razkolu, ki je dokončno mimo, in se dotaknili perečih aktualnih krajevnih vprašanj, kot so npr. priselje-ništvo, gospodarsko stanje, pa tudi zaščita slovenske manjšine. V zvezi s specifičnim vprašanjem Slovencev v Italiji je SKP v okviru svojih predkongresnih pobud v sredo, 24. februarja, priredila na svojem sedežu srečanje, na katerem sta, poleg dosedanjega tajnika Sergia Facchinija, spregovorila član pokrajinske federacije IgorCanciani in po- slanka Maria Celeste Nardini, članica komisije za ustavna vprašanja italijanske poslanske zbornice. SKP pri tem zagovarja odprto in dinamično zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki bi le-tej dala široka jamstva za uživanje pravic in ki bi prispevala k boljši družbeni integraciji. Izražena je bila tudi zaskrbljenost zaradi zastoja razprave o Masellijevem osnutku, tako na tem srečanju kot na kongresu samem pa je bilo izraženo tudi mnenje, da mora o problematiki slovenske manjšine razpravljati celotna stranka in ne samo njena slovenska komisija. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI MILAN GREGORIČ GOST MESEČNE KONFERENCE V sredo, 24. februarja, je nabrežinska župnija gostila znanega strokovnjaka in 'borca" za ohranjanje Istre v vsej njeni multikulturni razsežnosti Milana Gregoriča. Istrski gost nam je na kratko, a zelo jasno, prikazal poskus destabilizacije Istre po padcu Jugoslavije in nastanku neodvisne Šlovenije in Hrvaške. To je bilo le nadaljevanje v zgodovini večkrat preizkušenih italijanskih apetitov po dokončni osvojitvi Istre, ki jo še danes marsikateri Italijani imajo za sestavni del svoje domovine. Številna publika je z zanimanjem poslušala temeljita izvajanja predavatelja, ki je dokumentirano prikazal tako uradne kot neuradne (prikrite) poskuse, kako destabilizirati Istro in pridobiti tamkajšnje prebivalce na stran Italije. Š tem v zvezi je med drugim omenil italijanske pokojnine, ki so se na široko podeljevale več ali manj upravičenim bivšim jugoslovanskim državljanom (sedaj V* Slovencem in Hrvatom), dalje dvojno državljanstvo, velike denarne podpore za italijanska društva v Istri, za i študirajoče Istrane v Italiji, za privilegije pri dobivanju dovoljenj za delo v Italiji in ne nazadnje izredni politični pritisk zlasti na Slovenijo pri njenem vstopu v Evropsko skupnost. Temu več ali manj načrtnemu delovanju za de- stabilizacijo Istre se je Hrvaška precej ostro uprla, medtem ko je Slovenija v glavnem tiho "požirala" pobude italijanske strani. Šamega ministrskega predsednika Prodija so Američani, na njegovem prvem obisku pri velikem zavezniku, opozorili, naj ugasi prižgano vrvico ob vzhodni meji! Gregorič je ob zaključku izrazil prepričanje, da so se danes stvari umirile in da se je poskus destabilizacije v glavnem izjalovil, potrebno pa je še vedno pozorno spremljati delovanje italijanskih iredentistov in istrskih "jastrebov", ki so še vedno na preži in še niso vrgli puške v koruzo za dosego svojih osvajalnih ciljev. Naj ob koncu omenimo, da je tokrat večer popestril moški zbor Fantje izpod Grmade. Ta je pred predavanjem in ob koncu zapel vrsto lepih narodnih pesmi s solistom Pertotom, ki je s koroškima Katrco in Mojcej navdušil poslušalce. ----------- ANTEK PREDAVANJE V DSI SAMOMORI PRI SLOVENCIH V ponedeljek, 1. marca, je bil gost Društva slovenskih izobražencev psihiater dr. Andrej Marušič iz Kopra, ki je spregovoril na temo Samomori pri Slovencih. Predavatelj - ki je bil svojčas že gost DSI - je orisal pojav samomora v republiki Sloveniji, ki je po statističnih podatkih med prvimi petimi državami na svetu z letnim količnikom samomorov 31 na 100.000 prebivalcev, se pra- vi okoli 600 na leto. Dejavniki tveganja so različni, od o-samljenosti oz. socialne izolacije, ekonomskih težav pa do osebnostnih motenj in depresije. Ravno tako se količnik samomorov spreminja glede na slovenske pokrajine: največ samomorov imamo na Štajerskem, najmanj pa na južnem Primorskem, in sicer v občinah Koper, Izola in Piran. Dr. Marušič je tudi analiziral samomor po spolu, pri čemer se je pokazalo, da so povečini temu podvrženi starejši in osamljeni moški. Tematika je bila poglobljena še v sledeči razpravi. TRŽAŠKA KRONIKA OB PRAZNIKU SLOVENSKE KULTURE VELIKO ŠTEVILO PROSLAV V NAŠIH DRUŠTVIH V slovenskih društvih - pa tudi na šolah - na Tržaškem še naprej poteka veliko število proslav ob prazniku slovenske kulture oz. - kot jim mi pravimo - Prešernovih proslav. Ravno ob koncu prejšnjega tedna jih je bilo kar precej in prav je, da se ustavimo vsaj pri nekaterih. FOTO KROMA Že včetrtek, 25. februarja, sta bili dve proslavi: na sedežu Glasbene matice so jo priredili tamkajšnji gojenci in profesorji. Ravnatelj prof. Bogdan Kralj je uokviril glasbo kot kulturno dejavnost, glavno besedo pa so imeli seveda izvajalci, tako solisti kot skupine (o-troški zbor, kvartet flavt in godalni kvartet s klavirjem ter šolski godalni orkester), recitacije pa je podal igralec Danijel Malalan. Isti dan jev Peterlinovi dvorani potekala proslava, ki jo je priredil Klub prijateljstva. Na sporedu je bilo prepletanje recitatorskih in glasbenih točk, za katere so poskrbeli recitatorja Marta Godina in Ivan Buzečan ter pianist Ma-nuel Sergon. Ob tej priložnosti je prisotnim spregovorila Nada Martelanc, ki je med drugim poudarila, da moramo biti Prešernu hvaležni, da se je odzval klicu "uka želje", pa tudi, da je marsikaj pretrpel, da nam je pripravil toliko literarnih biserov, na katere smo lahko ponosni. Naslednji dan, v petek, 26. februarja, jev Kulturnem centru Gastone Millo v Miljah potekala proslava, ki jo je priredilo Društvo Slovencev mi-Ijske občine in ki se je je udeležil tudi miljski župan Roberto Dipiazza. Nastopili so otroci domačega slovenskega vrtca in osnovne šole(na sliki), zbor Jadran in oktet Odmevi ter harmonikar IgorZobin. Slavnostna govornica je bila prof. Olga Lupine, ki se je zaustavila ob pomenu jezika za narodovo življenje, pa tudi ob potrebi po izhajanju iz narodove zgodovine. Kot za različne druge prireditve, velja tudi za Prešernove proslave, da se zgostijo ob koncu tedna, in sicer zlasti v soboto in nedeljo. Tako je bilo tudi tokrat. Med proslavami, ki so bile v soboto, 27. februarja, naj omenimo tisto, ki je bila pri Banih in ki jo je priredilo domače društvo Grad. Banovci so praznik slovenske kulture posvetili Beneški Sloveniji, njenim ljudem in lepotam njenih dolin. Gostja je bila namreč prof. Živa Gruden, ki je predstavila publikacije, ki so izšle v Benečiji, in zlasti fotomonografijo Beneška Slovenija. Dodala je, da je banovsko društvo eno redkih, če ne edino, ki ima tesnejše stike z Benečijo in njeno stvarnostjo. Priložnostni govor je imela študentka Sara Perini, ki je razvila misel o slovenski kulturi v času. Recitacije Prešernovih poezij sta podala Melita Vidau in David Vi-dali, nastopil pa je tudi domači cerkveni zbor Sv. Florijan. Treba je še omeniti tri proslave, ki so potekale v nedeljo, 28. februarja, skoraj istočasno. V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju je potekala tradicionalna skupna proslava dneva slovenske kulture, ki sojo priredili ravno Dom Jakoba Ukmarja, Kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja in Prosvetno društvo Kolonkovec. Nastopili so violinist Iztok Cergol, mešani zbor PD Kolonkovec in Ženski zbor Ivan Grbec ter skupina Istrski muzikanti, ki so še posebej poskrbeli za dobro razpoloženje. Res številnemu občinstvu (dvorana je bila nabito polna) je spregovorila Erika Jazbar, ki je med drugim dejala, da, če bomo Slovenci samo čaka- li na zaščitni zakon in na o-bljube, ne bomo preživeli. Graditi je namreč treba na iz-luščenih vrednotah, temelj pa mora biti vsakdanji človek. Isti dan so proslavo priredili tudi devinski pevski zbori. Na njihovem sedežu v Devinu je potekal pester spored, ki so ga oblikovali Otroški zbor Ladjica, Dekliški zbor Devin in Moški zbor Fantje izpod Grmade, poleg njih pa še solistka Lara Legiša ter recitatorja Marko Antonič in Aleks Bužan, ki sta podala nekaj odlomkov iz zbirke spi-j sov Borisa Pahorja Pogled iz Jamborovega koša. Naš znani pisatelj prof. Boris Pahor je bil glavni gost večera, ki je bil mišljen kot srečanje z njim. V svojem govoru - ki ga objavljamo na drugem mestu - je poudaril pomen samozavesti in vere v slovensko kulturo, \ saj ravno le-ta nas v sedanji dobi ohranja za to, kar smo. Omeniti je treba tudi tradicionalni Večer slovenske pesmi in besede, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku priredijo v Finžgarjevem domu na Opčinah in je letos potekal pod geslom Vse pesmi zvirajo 'z ljubezni ene (za sceno je poskrbela Magda Samec Škerlavaj). Večer, ki se gaje udeležilo res veliko število ljudi, so oblikovali domači 1 cerkveni zbor Sv. Jernej, recitatorji skupine Tamara Peta-ros, baritonist Marjan Škerlavaj, klarinetist Marko Štoka J in pianistka Katja Lavrenčič ter | skupinaAno u?co atpej dvej, ki je doživeto izvedla nekaj j barkovljanskih ljudskih. Slavnostni govornik na openski proslavi je bil pesnik Aleksij Pregare, ki je med drugim izrazil občutek, daje kultura nekaj globoko prisotnega v vsakem človeku. Kultura je nam-' reč odraz naših izkušenj, ki 1 smo jih pridobivali v času ob branju knjig ipd. GOST BO KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE PRED NOVIM ABONMAJSKIM KONCERTOM GM LUISA ANTONI V torek, 9. t.m., bo tržaška Glasbena matica ponudila peti koncert svoje letošnje sezone, ki jo oblikujejo ne samo domači izvajalci, ampak tudi gostje iz Slovenije. Takoj na začetku sezone sta namreč nastopili dve večji zasedbi, doma iz Ljubljane, in sicer Komorni orkester Pro arte ter Slovenski komorni zbor. V torek bo na vrsti Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, katerega umetniški vodja je Andrej Petrač. Ansambel, ki je v sredo, 3. t.m., s sicer nekoliko drugačnim sporedom že gostoval v Veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bra- tuž, je bil ustanovljen jeseni leta 1993 na pobudo tedanjega direktorja Slovenske filharmonije Borisa Šinigoja. Komorni godalni orkester sestavlja 14 glasbenikov; ti so se po poldrugem letu trdega dela prvič javno predstavili z izjemnim uspehom v Črnomlju na dan Prešernovega praznika pod umetniškim vodstvom vodje violončelov orkestra Slovenske i filharmonije Andreja Petrača. Številni koncerti doma in v tujini, trdo delo, homogenost ansambla, muzikalnost in umetniški potencial vsakega posameznika so botrova- li znatni kvalitetni rasti. Slednjo potrjujejo tudi izvrstne kri- j tike, video zapisi in dve zgoščenki; ob vsem tem je Komorni godalni orkester v lan-[ skem letu prejel visoko državno priznanje, nagrado Prešernovega sklada za leto 1998. Ansambel uvršča v svoj repertoar skladbe različnih obdobij, taka stilna elastičnost pa navdušuje širši krog poslušalcev. Na tržaškem koncertu bo torej skupina izvajala skladbe domačih avtorjev in pa skladbe, ki sodijo v mednarodni repertoar. Iz domače zakladnice bosta na vrsti Uroš Krek in Marij Kogoj. V prvem delu bo Krekov tridelni koncert za kontrabas z naslovom Contra-basso concertante, ki ga je i skladatelj napisal prav po naročilu Andreja Petrača za Komorni godalni orkester in za kontrabasista Zorana Markoviča; v drugem delu pa bo ansambel izvajal KogojevAl-! legretto, pravo zanimivost tega koncertnega sporeda. Ta skladba, ki je dolgo let ležala pozabljena v arhivih Slovenske filharmonije, je del stavka iz Kogojeve klavirske zbirke Piano, ki ga je instrumen-tiral Karel Jeraj verjetno leta 1938. Ansambel bo odigral j še Mozartov Divertimento v B duru KV 137 mDesetoSimfonijo v h molu Felixa Men-delssohna-Bartholdyja. Ljubljanska skupina bo zaključila svoj tržaški nastop s Simple | symphony Benjamina Brittna, verjetno najslavnejšega sodobnega angleškega skladatelja. Koncert bo, kot običajno, v veliki dvorani nemškega inštituta ob 20.30. OBVESTILA POSTNI GOVORI v cerkvi sv. Jakoba. V nedeljo, 7. marca, ob 16. uri, p. Danilo \-\o\c: Jaz sem z vami vse dni. SSG. Arthur Miller) Vsi moji sinovi. Režija Zvone Šedlbauer. V ponedeljek, 8. marca, ob 20.30 izven abonmaja; v torek, 9. marca, ob 20.30 abonma red E; v sredo, 10. marca, ob 20.30 abonma red D; v četrtek, 11. marca, ob 16. uri abonma red C; v petek, 12. marca, ob 20.30 abonma red A in F; v soboto, 13. marca, ob 20.30 abonma red B. V gledališču Cristallo, ul. Ghirlandaio 12. Za večerne predstave brezplačno parkirišče v ul. Padovan. DRUŠTVO SLOVENSKIH izO-bra-žencev v Trstu vabi v ponedeljek, 8. marca, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Trstu, Donizettijeva 3, na predstavitev knjige Renata Ferrarija Murva Fabianijevih - Stoletje miru na Krasu, ki jo je v prevodu Eveline Umek izdala Mladika. Knjigo bo predstavil prof. Jože A. Fločevar. SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca v Trstu in Klub prijateljstva vljudno vabita k duhovni pripravi na Veliko noč, ki bo v četrtek, 11. marca, ob 16. uri pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. delle Doccie 34 v Trstu. O-benem sporočata, da bo ura molitve za duhovne poklice, mladino in družine izjemoma v petek, 12. marca, ob 18. uri v barkovljanski cerkvi. KLUB UPOKOJENIH kmetov prireja petdnevni avtobusni izlet v Berlin od 5. do 10. aprila. Za vse informacije kličite telefonsko številko 040 631494 ali ob sredah popoldne številko 040 251196. V SOBOTO, 24. aprila, bodo tržaški Slovenci poromali h Gospe Sveti na Koroško. Tega romanja se bodo udeležili tudi Križani, ki pa si bodo istega dne popoldne in naslednji dan, v nedeljo, ogledali še Slomškove kraje. Prenočili bodo v Mariboru in se tam udeležili nedeljske maše ob Slomškovem grobu. Kdor se jim želi pridružiti, naj telefonira v večernih urah na tel. štev. 040 220332. Avtobus bo odpotoval s trga Oberdan ob 6.30 in ob 7. uri iz Sv. Križa. IN MEMORIAM PRIJATELJ Na zadnjo soboto v februarju smo se v Zgoniku poslovili od Silvana Giraldija, ki je umrl nekaj dni prej v 82. letu starosti. Zbralo se je veliko ljudi, ki so ga poznali in spoštovali. Pesmi in poslovilne besede so bile v njegovi rodni italijanščini, v naravnem prepletanju s slovenščino, ki jo je zelo spoštoval in tudi precej dobro obvladal. Silvano Ciraldi je bil med leti 7 946 in 1977 tehnik na tržaški radijski postaji. Vsi, ki so ga poznali, so cenili njegovo vestnost, kolegialnost in spoštljiv odnos do vseh. Slovenski kolegi in sodelavci so jasno čutili, da je to prijatelj, ki sicer govori drug jezik, v srcu pa tudi njihovega. Slovel je po širokem in prisrčnem nasmehu, njegov dom je bil na stežaj odprt “soncu in dragim ljudem '. Slo- DAROVI V POČASTITEV spomina pok. Silvana Giraldi daruje žena Majda za cerkev v Zgoniku 500.000 in za cerkveni pevski zbor 200.000 lir. ZA CERKEV v Zgoniku: Dana in Božena Brajša v počastitev spomina pok. Silvana Giraldi 100.000 lir. V SPOMIN na dragega kolego Silvana Giraldi daruje Vera Caharija Verri za cerkev v Zgoniku 100.000 in za sklad Mitja Čuk 100.000 lir. V SPOMIN na Pinota Prezzija daruje družina Santi 100.000 lir za cerkveni pevski zbor M. Kogoj od Sv. Ivana. V SPOMIN na očeta Pinota Prezzija daruje hčerka Rosana z družino 100.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu in 100.000 Q lir za cerkveni pevski zbor pri J Sv. Ivanu. V SPOMIN na očeta Pinota Prezzija daruje sin Uči z družino 100.000 lir za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu. ZA CERKEV v Sv. Križu: namesto cvetja na grob pok. Adal-gise Sulčič in Marice Katunar vaščanka 30.000 lir. ZA KARITAS v Ajdovščini : namesto cvetja na grob g. Giral-diju N.M. 20.000 lir; V.S. 50.000 lir; M.B. 50.000 lir. ZA MISIJONE: Amelija Pangos v spomin na dragega moža Leopolda 100.000 lir; Milena Franco ob 23. obletnici smrti moža Adrijana 100.000 lir. ZA MARIJIN dom v Rojanu: Nada in Uča v hvaležen spomin na dobro mamo Marijo Gašperšič ob prvi obletnici smrti 100.000 lir. ZA CERKEV v Gropadi: ob obletnici smrti moža Milana žena Delka 20.000 lir. ZA CERKEV na Pesku: družina Carboni iz Gročane 50.000 lir. ZA CERKEV v Bazovici: namesto cvetja na grob pok. Mariji Marc: nečaki Marta, Sandro in Magda 200.000 lir, družini Marc in Tognetti 500.000 lir, Marija Križmančič Koveščeva 50.000 lir, Vida in Amalija Renčelj 50.000 lir, Marija Čukova 30.000 lir; ob spominu na svoje pokojne Marija Smotlak 50.000 lir. ČETRTEK 4. MARCA 1999 venski svet, ki mu ga je odkri-j vala zlasti njegova žena gospa Majda Bartol, mu je bil po duši blizu in v njem se je dobro počutil. Bil je spoštovan in priljubljen in tak bo za mnoge še naprej v hvaležnem spominu. NASE SOŽALJE Ob smrti g. Silvana Giraldija izrekamo vdovi gospe Majdi Bartol in sorodnikom globoko občuteno sožalje. Uredništvo in uprava Novega glasa non? GORIŠKA KRONIKA GORICA / PREDAVANJE NA OŠ ŽUPANČIČ NAPOTKI ZA VZGOJO NAŠIH OTROK IZVOLITEV Z ENOLETNO ZAMUDO 10 ČETRTEK 4. MARCA 1 999 Odbor staršev goriških osnovnih šol je priredil že nekaj zanimivih predavanj, ki so osvetlila marsikatero težavo, na katero starši in vzgojitelji vsak dan naletimo, ko skušamo otroku čimboljše pomagati pri njegovi vsestranski rasti. To vzgojno tematiko je obravnavalo tudi predavanje z naslovom Težave pri vzgoji otrok v današnji družbi, ki ga je Odbor staršev organiziral v ponedeljek, 1. marca, s sodelovanjem Sklada Mitja Čuk v prostorih OŠ Oton Župančič v Gorici. Predavala je mag. Branka Jurišič, med učiteljstvom dobro poznana pedagoginja, raziskovalka na Ljubljanski univerzi, ki ima že veliko izkušenj, saj je delovala več let v zdravstvenem domu in pa tudi z duševno prizadetimi otroki. Srečanja se je udeležilo precej staršev, nonic, učiteljic in učiteljev, ki so s hvaležnim upanjem čakali, da bo predavateljica posredovala odgovore na nešteta vprašanja, ki se neprenehoma porajajo pri težki nalogi vzgajanja. Starši izvajamo zelo naporen poklic, za katerega nas ni nihče pripravil, in večkrat, ker pač nimamo za zgled nič boljšega, se podzavestno zgledujemo po dobrih in slabih metodah svojih staršev, čeprav bi se prav temu najraje izognili, da ne bi morda zagrešili istih napak. Predavateljica, ki se je dotaknila žgoče in obširne teme - eno samo predavanje jo je lahko le načelo -, nam je zatrdno zagotovila, da čudežne formule za odpravljanje trmoglavosti, kljubovalnosti, nemirnosti, lenobe... ni, ker je vsak otrok pač edinstven in reagira na svoj način. Po njenem pa je gotovo najpo- membnejše to, da smo odločni, predvsem pa, da si vzamemo dovolj časa za otroka in mu posvetimo veliko pozornosti, da se z njim pogovorimo in ga povprašamo, naj nam skuša povedati, kaj ga teži. Vse moramo reševati s pozitivno mislijo in dati možnost otroku, da se nauči razkrivati, kaj ga je privedlo do takega ali drugačnega obnašanja. Seveda primarno pa je, da otrok čuti našo ljubezen. Tehtnemu, s konkretnimi primeri podkrepljenemu izvajanju je sledilo nekaj praktičnih vprašanj, na katere je predavateljica optimistično odgovorila. Sicer pa boste v prihodnji številki našega tednika lahko prebrali poglobljeno poročilo o ponedeljkovem predavanju. ----------IK LITERARNA NAGRADA Pesnica in pisateljica Klavdija Vončina je spet prejela priznanje za svoje literarno u-stvarjanje. Na državnem natečaju se je uvrstila v skupino 30 finalistov (od 214 udeležencev) za nagrado Domeni-co Rea v mestu Empoliju v tretji izvedbi. Na Goriškem so potekale v prejšnjem tednu prisrčne in dobro obiskane Prešernove proslave na Vrhu sv. Mihaela, v Standrežu in v Ru-pi. Mlado občinstvo pa sta navdušili dve lepi prireditvi z Goriškega vrtiljaka. Zaradi običajne preobilice prispevkov bomo poročila objavili prihodnjič. Bralce in sodelavce prosimo za razumevanje. ZDRUZENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV RADIO TS A RADIO KOPER vabijo na jubilejno 30. revijo PRIMORSKA POJE 99 Župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu v nedeljo, 7. marca 1999, ob 17. uri NOVA KONZULTA ZA SLOVENSKO MANJŠINO V GORICI Kot smo zadnjič na kratko že poročali, je goriški občinski svet izvolil člane nove kon-zulte za slovensko manjšino pri goriški občinski upravi. Ta je posvetovalni organ, ki mu zapade mandat skupno z občinskim svetom. Kot je razvidno, pa je sedanja uprava čakala skoraj dobro leto za izvolitev novih članov konzulte, kar seveda bistveno zmanjšuje njen delovni mandat. Kon- zulto sestavlja skupno petnajst predstavnikov, in sicer po pet s strani Slovenske kul-turno-gospodarske zveze oziroma Zveze slovenske katoliške prosvete, dva za Sindikat slovenske šole in tri za stranke v občinskem svetu (ki naj bi predstavljali italijanske stranke, med temi pa so tudi Slovenci). Za SKGZ so bili izvoljeni: Ugo Dornik, Marko Marin- čič, Aleš Nanut, Rudi Pavšič in Igor Komel. ZSKP bodo predstavljali Andrej Bratuž, Lučana Budal, Iva Koršič, Nadja Grusovin ter Damjan Paulin. Za Sindikat slovenske šole sta bila izvoljena Emil Jarc ter Igor Devetak. S strani strank občinskega sveta pa so bili izvoljeni Renzo Boscarol (Oljka), Boris Tanko Paušič (Severna liga) ter Alex Pintar (For-za Italia). Slovenska konzultapri občinski upravi ima naloge, ki jih določa njen statut. Na svoji prvi seji bo morala najprej izvoliti svojega predsednika in druge organe. Konzulta za slovensko manjšino v Gorici res nima kakih posebnih pristojnosti, saj je posvetovalne narave, je pa vsekakor moralno in tudi operativno pomemben organ. In zato je tudi od samih njenih komponent odvisno, kako bo delovala sedaj, kose naše mesto bliža svoji tisočletnici in ga čakajo pomembni izzivi. OBČINSKA SEJA V STEVERJANU TEŽAVE PRI UPRAVLJANJU MAJHNIH OBČIN MARJAN DRUFOVKA Konec februarja je potekala prva letošnja občinska seja v števerjanski občinski hiši. Na dnevnem redu šobile nekatere zelo pomembne točke: prilagoditev cenika za dobavo vode; določitev stopnje občinskega davka na nepremičnine ICI od 01.01.1999; odobritev poročila za predvideni programski načrt za triletje 1999-2001; odobritev proračuna za leto 1999 in odlog začasnega poslovanja; odobritev večletnega proračuna za triletje 1999-2001. V proračunu in izdelanem programu za nadaljnje delovanje in razvoj občine se je občinški svet seznanil s številnimi podatki. Pred očmi je torej imel sliko finančnega poslovanja občine. Oglejmo si le najvažnejše točke. Občinska uprava ne namerava povišati in niti uvesti za tekoče leto nobenega davka. Količnik davka ICI ostaja tako nespremenjen (6%o). Moramo se pa zavedati, da je števerjan-ska občina pretežno kmetijska in da so kmečke stavbe tega davka itak oproščene. Medtem ko v drugih občinah predstavlja davek na nepremičnine ICI pravi vir dohodka, so števerjanska občina in vse pretežno kmečke vasi močno prizadete. Ta davek prinaša občinski blagajni le nekaj desetin milijonov. Zakon št. 360 z dne 28.09.1998 predvideva za leto 1999 uvedbo dodatnega davka IRPEF. Toda občinska uprava ga ne namerava uvesti za letošnje leto. Ven-dara kaže, da bo to nujno od naslednjega leta dalje. Kar se tiče izvendavčnih dohodkov in ostalih občinskih dohodkov, ostajajo skoraj v celoti nespremenjeni. Zaradi novih poverjenih nalog in krčenja števila zaposlenih je bilože leta 1998 nujno in morda koristno združevanje z drugimi manjšimi občinami oz. konzorciji za realizacijo določenih storitev (davki, pobiranje in u-ničevanje smeti, vodovod). Združevanje teh storitev pa pomeni za tekoče leto tudi povišanje stroškov. Poleg tega je bila občinska uprava primorana povišati ceno vode zaradi višjih stroškov upravljanja, saj gre veliko v izgubo zaradi ! "prezgodnjih" okvar pri na-peljavi... Števerjanska občinska u-prava je kljub neštetim težavam in vozlom, ki so se že v prejšnjih mandatnih dobah nakopičili in se danes še vlečejo, in pa tudi zaradi birokratskih zaprek izpeljala precej dobro usklajeno stanje občinskega proračuna, toda predvidevanja za prihodnost niso najbolj rožnata. V bodoče naj bi torej imela vedno večje težave za izvrševanje lastnih in poverjenih funkcij, saj so občinski dohodki in nakazila države ter deželni prispevki nezadostni, da bi krili potrebe proračuna. Moramo torej odpreti oči in se zavedati, da država nadeva občinam vedno večje odgovornosti, po drugi strani pa jim drastično odje-mlje finančna sredstva. Vsi pa dobro vemo, da kolo brez koles ne more nikamor. Uprava si mora pomagati, kakor pač zna in more. Italijanski zakonodajalec daje vtis neizkušenega intelektualca, ki udobno sedi za mizo in ukazuje, pozablja pa na konkretne probleme, ki bremenijo občinsko upravo. Večkrat pritiska prav v obratno smer, zapletena birokracija pa županu veže roke. Tako niso redki primeri, ko sploh ne vemo, kdo pri hiši ukazuje: na primer lik župana, ki je predstavnik občine, včasih zasenči lik občinskega tajnika, tako župan pravno nima nobene oblasti ; nad občinskimi uslužbenci itd. To so protislovja italijanske zakonodaje. Pogoji za doprinosno delovanje niso najbolj primerni, a kljub vsemu temu je sedanja I števerjanska uprava že odločno podrla veliko pregrad in izvršila nešteto si zadanih načrtov. Ugotavljamo žal, da so majhne občine trn v peti državniku in da je njihova usoda zabeležena: prej ali slej bomo priče procesa združevanja majhnih občin v večje in morda čez nekaj let bomo zaman iskali občino Števerjan na zemljevidu. Do takrat pa potrebujejo naše občine gospodarsko spretne in prožne upravitelje. OBČINSKI SVET V SOVODNJAH PROBLEMI REDNE UPRAVE REMO DEVETAK Prvo letošnje zasedanje občinskega sveta v Sovodnjah je bilo 24. februarja. Dnevni red je obsegal kar 14 točk. Po branju zapisnika z zadnje seje v prejšnjem letu je svetovalec SSk Benjamin Černič zahteval, naj se opis njegovega posega o racionalizaciji šolskega omrežja dopolni, ker je bil po njegovem pomanjkljiv. Občinski svet je njegovo zahtevo sprejel. Svet je nato razpravljal o ceni dveh zemljišč v obrtniški coni. Cene ostanejo nespremenjene, in sicer od 15 do 19 tisoč lir za kvadratni meter. Tudi cene občinskih zemljišč na Vrhu in Sovodnjah ostanejo nespremenjene in znašajo 60, 45,15 in 5 tisoč lir za kvadratni meter, kar je odvisno od namembnosti teh zemljišč. Svet je predlog o-dobril z veliko večino glasov, saj je proti glasoval le svetovalec večine, ki je doma z Vrha. Nato je občinski svet sklenil, naj ostane občinski davek na nepremičnine ICI nespremenjen, in sicer 5 promilov. Cene zazidljivih zemljišč na območju so za stanovanja 70.000 lir za kvadratni meter, 30.000 lir za lotizacije in 19.000 lir za kvadratni meter za urbanizacijske storitve. Občinska uprava bo v tej zvezi priznavala olajšave, pri čemer bodo prihajale v poštev prijave dohodkov, hkrati pa bo preverjala morebitne netočnosti pri plačevanju davkov. Tudi davek na odvažanje smeti ostane v bistvu nespremenjen. Davek bo znašal 1.300 lir na kvadratni meter za trgovine in skladišča, 850 lir za stanovanjske hiše, 1.275 lir za urade in denarne zavode ter 1.700 lir za kvadratni meter za gostilne in hotele. Vse bo ostalo pri starem tudi, kar zadeva izdatke v otroških vrtcih. Gre predvsem za stroške, ki jih starši imajo za topli o-brok v samem vrtcu. Svet je nato sklenil, da ostane nespremenjena tudi odškodnina za uporabo občinske telovadnice. Krajevna športna društva bodo plačevala po 17.000 lir na uro, društva, ki nimajo svojega sedeža v občini pa 25.000 lir. Tem izdatkom je treba dodati še davek na do- datno vrednost IVA. Svet pa je sklenil zvišati za 20% davek na plakatiranje. Lani je občinska uprava potrošila kakih 50 milijonov lir za ureditev grezničnih naprav v Rupi, na Peči in v Gabrjah ter začasno poverila vzdrževanje naprav nekemu podjetju iz Trsta. Občinski svet je sklenil poveriti nadaljnje vzdrževanje konzorciju CISARFO, ki že upravlja vodovod in omrežje za plin ter greznice na desnem bregu Soče. V zvezi z grezničnimi napravami je svetovalec Ožbot opozoril na slabo delovanje na Peči, Branko Černič pa se je zanimal, kolikšni bodo izdatki, ko bo občina postala članica konzorcija. Župan je pojasnil, da po njegovem greznične naprave delujejo dobro, pristavil pa je, da se bo osebno zanimal, če pritožbe ustrezajo resnici. Župan je tudi obrazložil vsebino statuta industrijske cone, ki se mora prilagoditi novim potrebam. Statut bo na vpogled v pristojnem občinskem uradu za morebitne pripombe. Na koncu je bil govor o načrtu za ovrednotenje goriškega letališča. O poročilu za nadaljnje triletno poslovanje in o proračunu za obdobje 1999-2001 bomo še poročali. SLOVO OD SLIKARJA FULVIA MONAIA V ponedeljek, 1. marca, je bil v cerkvi v Stražicah pogreb Fulvia Monaia, ki je po nekajmesečni bolezni umrl v goriški bolnišnici. Z njim je Gorica izgubila umetnika, predvsem pa kulturnika, ki se je s svojim delom krepko zarisal v goriški kulturni utrip. Iz rodnega Pulja, kjer se je rodil leta 1921, se je 1947. leta preselil v naše mesto in tu prebival do prezgodnje smrti. Več let je poučeval na italijanskih šolah, vendar se je vseskozi posvečal umetnosti. Kot slikar seje uveljavil s pejsaži, ki razodevajo ljubezen do istrske zemlje, do Krasa in morja. Razen po čopiču je rad segal tudi po peresu, saj je bil plodovit publicist. Veliko zaslug ima pri čezmejnem povezovanju italijanskih in slovenskih u-metnikov. PREDSTAVITEV ZBIRKE SKLADB STANKA JERICIJA JERICIJEVA MLADIH LET GLASNICA V soboto, 27. februarja, je bila vveliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž predstavitev zborovske zbirke skladatelja Stanka Jericija Mladih let glasnica. Večer je pripravil Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je tudi izdal pesmarico. V tej zbirki je veliko skladb go-riškega glasbenika za razne zborovske zasedbe, predvsem za otroški in mladinski zbor na besedila raznih pesnikov, pa tudi priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Naslov zbirke izhaja iz pesmi briškega pesnika Ludvika Zorzuta. Pesem je občuteno recitiral Dario Bertinazzi, nato pa jo je zapel mladinski dekli- ški zbor. Predstavitev zbirke je prispeval prof. Hilarij Lavrenčič (bral je D. Bandelli), ki je strokovno tehtno obeležil Jericijevo delo. Sledil je niz pesmi v izvedbi tako otroškega zbora s skupino Orffovih inštrumentov (vodila Barbara Corbatto, pri klavirju Dami-| jana Cevdek) ter mladinskega zbora z instrumentalno skupino, ki ju je vodil Aleksander Sluga. Oboji so zavzeto in o-benem prijetno podali šest Je-ricijevih skladb iz predstavi jene zbirke. Glasbeni program je lepo zaključil še klavirski Trio goriškega glasbenika, ki so ga izvajali Peter Gus (violina), Aleksander Sluga (violončelo) in David Bandelli (kla- vir). Večer je zaključilo predvajanje videofilma z naslovom Od srca do srca, od človeka do človeka - Portret skladatelja Stanka Jericija, ki so ga izdelali Hijacint Jussa, Tatjana Gregorič in Dario Frandolič. Naj zaključimo z besedami prof. Silvana Kerševana, ki tako piše v koncertnem listu: ; "Z zbirko Mladih let glasnica želimo ohraniti in predati javnosti ustvarjalno delo zaslužnega goriškega rojaka. Veliko let je delal med mladino, ob njej doživljal in ustvarjal. Zato smo prav njej zaupali izvedbo današnjega večera. Hvala vsem, ki so z veseljem sodelovali..." ■ AB ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH KMEČKA BANKA USPEŠNO POSLUJE Goriška Kmečka banka je povsem uspešno zaključila poslovno leto 1998 in bo tako na najlepši način lahko proslavila letošnji okrogli jubilej. Banka slavi namreč 90-letnico neprekinjenega delovanja, saj je bila ustanovljena februarja 1909. Kmečka banka je v vsem tem času predstavljala pomembno oporno točko za krajevno prebivalstvo in je vse te značilnosti obdržala tudi danes, ko je prišlo do velikih sprememb na bančnem področju. Prvi izračuni, ki so jih opravili pristojni organi, potrjujejo pozitivno usmeritev v poslovanju goriškega denarnega zavoda. V primerjavi s prejšnjim letom gre zabeležiti namreč 50% povišek bruto poslovnega dobička, kar naj bi spričo previdnosti v upravljanju zagotovilo približno 15% rast čistega dobička. Prav tako izstopa povišek naložb (+14,47%). Porasla so tudi nabrana sredstva, med temi še posebej posredne vloge (+7,85%). Da je Kmečka banka stopila na pot uravnovešenega poslovanja, priča še ta podatek: razmerje med visečimi krediti in naložbami je 2,4%, kar je pod povprečjem italijanskega bančnega sistema. STANDRESKI IN BRANIŠKI IGRALCI OSVOJILI GORIŠKO PUBLIKO IVA KORSIC Po nadvse rožnatem začetku s premierno uprizoritvijo Odra 90 v nedeljo, 21. februarja, seje niz veseloiger ljubiteljskih odrov v KC Lojze Bratuž nadaljeval v četrtek, 25. februarja, ko so štandreški komedijanti po treh ponovitvah v domači vasi in enem gostovanju onstran meje, v vipavskem Braniku, končno zaigrali svojo letošnjo uspešn[co tudi v mestnem središču. Čeprav je bil delavnik in za Goričane ne ravno običajen dan za ogled predstave, je bila velika dvorana KC dobro obiskana. Na obširnem odru je prosto zadihala komedija Neila SimonaZares čuden par v režiji Emila Aberška. Bogato scensko ozadje, polno rekvizitov je zadobilo večjo razsežnost. Solidno igro, s katero so se izkazali na premieri, so pokazali tudi v Gorici in s tem potrdili, da so utrjena, homogena dramska družina, ki ji je modrica gledališke umetnosti nadvse priljubljena poustvarjalna spremljevalka življenjske radosti. Zbrano občinstvo je takoj ugotovilo izrazito komične domislice avtorja pa tudi režiserja in se spon- tano predajalo sproščujočemu smehu. Dramski odsek PD Štandrez je tako zabeležil še en prodoren nastop in bo sedaj s svojo odrsko stvaritvijo gostoval v raznih krajih naše dežele ter se morda podal tudi v tujino. Čisto ob koncu februarja v nedeljo, 28., je prvič stopila na odrske deske KC Lojze Bratuž Dramska skupina Kulturnega društva Franc Zgonik iz Branika z veseloigro Frana Li paha Glavni dobitek (morda se bo kdo izmed bralcev spomnil, da jo je dramska skupina iz Štandreža odigrala leta 1970 v režiji Aleksija Pregar-ca) v režijski zasnovi igralca Staneta Lebana, ki je bil tokrat prvič gost braniške skupine. Od leta 1983 do 1.1987 je bila dramska dejavnost v Braniku živahna, potem pa je iz raznih vzrokov splahnela vnema do igranja, dokler se ni v Braničanih lansko leto spet prebudila želja po odrskem udejstvovanju. Od nekdanje skupine sta ostala le dva igralca, ki sta v nedeljski predstavi zelo dobro odigrala svoji vlogi, in sicer Silva Toplikar kot branjevka Marjeta, ki je s svojimi posegi v narečju s polno košaro poljskih dobrot in obvezno stekleničko žganja napolnila oder z zdravo kmečko filozofijo, in Danjel Zalesjak, ki je prepričljivo odigral posebneža Krištofa. Le-ta stoji ob robu dogodkov, ne zanima ga, kaj razburja ljudi; zadovoljen je s požirkom žganja in da lahko pove kakšno svojo “modrost" brez vezi z dogajanjem. V njegovem igranju se je najbolj zrcalil igralski poseg režiserja skupine Staneta Lebana, čudovitega karakteri-sta v pokoju, ki se občasno še zmeraj oglaša v Primorskem dramskem gledališču. Vsi ostali igralci so dobro prestali odrski krst in tudi obvladali tremo, ki se jih je polastila - tako so sami zaupali ko so se morali predstaviti na velikem odru KC v elegantni dvorani, ki je niso vajeni. Naravno, brez kakih teatralično naučenih kretenj so orisali svoje like. Prijetno so izoblikovali igro, katere potek se dvakrat zaobrne zaradi domnevnega dobitka, nazadnje pa vendarle potrjene zmagovite srečke. Igra iskreno prikaže, kako se spreminjajo medčloveški odnosi, ko poseže denar mednje. OBVESTILA V GALERIJI Ars v Katoliški knjigarni je razstava treh mladih goriških umetnikov odprta do 5. marca. KULTURNO DRUŠTVO Danica vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 6. marca, ob 20. uri v športno-kulturnem centru Danica na Vrhu. Nastopili bodo Godoviški oktet, dekliški pevski zbor Danica in mladi društveni recitatorji. KULTURNO DRUŠTVO Danica organizira praznovanje ob dnevu žena v petek, 12. marca, ob 20. uri v športno-kulturnem centru Danica na Vrhu. Informacije ir> vpisovanje pri Dolores (tel. 0481 882222) in Kristini (tel. 0481 882195) do srede, 10. marca. Toplo vabljene! ODBOR ZVEZE slovenske katoliške prosvete se bo sestal v torek, 9. marca, ob 20.30 v sejni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. GLASBENA MATICA - Gorica v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom vabi na koncert za dva klavirja in enega pianista: Alfredo Tisocco, klavir. Spored: E. Granados, I. Albeniz, E. Satie, A. Tisocco. V Kulturnem domu v ponedeljek, 15. marca, ob 18. uri. GLASBENA MATICA - Gorica sporoča, da bo od 1. marca t.l. urnik tajništva naslednji: ob delavnikih od 11.30 do 13. ure in od 15.30 do 17. ure (sreda zjutraj zaprto); tel. 0481 531508. PREDSTAVITEV KNJIGE Stanka Petelina v italijanskem prevodu Osvoboditev Slovenskega Primorja - La liberazione del litorale sloveno bo v četrtek, 11. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici v okviru tradicionalnih Srečanj z avtorji. Knjigo je prevedel prof. Aldo Rupel. Na predstavitvi bodo spregovorili: Lucio Fabi, Aldo Rupel in Silvino Poletto. RAZSTAVA DEL slikarja Borisa Zaplatila v Gorici in Novi Gorici: Kulturni dom iz Gorice in galerija Artes iz Nove Gorice prirejata slikarjevo razstavo, ki bo istočasno v obeh Goricah. V petek, 5. marca, bodo ob 18. uri odprli v galeriji Kulturnega doma v Gorici razstavo starejših Zaplatilovih del (1983-1998); ob 19.30 pa bo v galeriji Artes v Novi Gorici odprtje razstave najnovejših slikarjevih del. Razstavi bosta na ogled vse do 25. marca. ACM GORICA vabi k maši za edinost v ponedeljek, 8. marca, ob 16.30 v Zavodu sv. Družine. VTIS za potovanje na Poljsko in Litvo se nadaljuje. Sporočili bomo, ko dobimo celotno ceno za potovanje. ŽUPNIJSKA SKUPNOST v Štan-drežu vabi k Postnim konferencam, ki bodo ob četrtkih v postnem času do 25. marca v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Tema letošnjih srečanj j e Zakrament uvajanja v/ krščanstvo - krst, evharistija, birma. PRODAJAM AVTO Fiat Tem-pra 1600 SW, opremljen s klimo, ABS in airbagom. 40.000 km, letnik oktober 95. Interesenti naj pokličejo na tel. 0481 -82487 ali 0481-597228. DAROVI ZA CERKEV' sv. Ivana: L.A. v spomin na Leopolda Sedevčiča 50.000 lir. ZA CERKEV v Rupi: sestra Nada ob rojstnem dnevu Oskarja Pahorja 50.000 ter za cvetje v cerkvi 50.000; Marjeta Kosič v spomin na moža Lenarta 50.000, za OPZ Rupa-Peč 50.000 in za MePZ Rupa-Peč 50.000 lir. ČESTITKA 11 ČETRTEK 4. MARCA I 099 SOŽALJA Ob izgubi dragega nonota Lojzeta izreka ŠZ Olympia iskreno sožalje igralcem Nikolaju, Mateju in Manuelu ter svojcem. MoPZ Mirko Filej izreka sožalje Martinu Pintarju in družini ob izgubi dragega nonota Alojza Pintarja. Ob lepem zaključku študija na tržaški univerzi ti srčno čestitamo, dragi Peter, oče, mati, sestri z družinama ter bratec Emanuel. Hvaležni zvestemu Bogu zaupamo: "Gospod te bo varoval vsega hudega / varoval bo tvoje življenje. / Gospod bo varoval tvoje odhajanje in prihajanje, / od zdaj in do večnosti." IZLET V SREDNJO NEMČIJO Goriški Inštitut za družbeno in versko zgodovino prire-jaod 25. do 31. maja turistično in kulturno zanimiv izlet v srednjo Nemčijo, točneje v dežele med Vestfalijo in Turingijo. Izletniki bodo odpotovali iz Gorice z avtobusom, z njimi bo stalno vodič. Cena izleta (pot, poln penzion v hotelu s 4 zvezdicami) znaša 1.850.000 lir. Zainteresirani naj se oglasijo na turistični agenciji Appiani v Gorici ali v knjigarni S. Paolo (0481 533326). M Vljudno vas vabimo na predstavitev -v nove knjige aiojza rebule CESTA S CIPRESO IN ZVEZDO Roman bo predstavila Ivanka Hergold. Prisotna bosta avtor in urednik založbe Mladika Marij Maver. Katoliška knjigarna, Travnik 25, v petek, 5. marca, ob 18. uri. galerija ŽUPNIJA SV. FLORIJANA IN MARIJE POMOČNICE v ŠTEVERJANU ilt SKPD F.B. SEDEJ - ŠTEVERJAN vabita na večer POKLON VINKU VODOPIVCU Gost večera bo g. Jožko Kragelj, ki bo predstavil svojo najnovejšo knjigo “Vinko Vodopivec". Sodelujejo: mešani In moški pevski zbor F.B. Sedej ter dekliška skupina z recitalom o Vinku Vodopivcu. Nedelja, 7. marca, ob 17,30 v Sedejevem domu v Števerjanu. SCGV EMIL KOMEL - SREČANJA Z GLASBO 1998/99 BACH IN NJEGOVI Ettore Michelazzi, flavta, Massimo Favento, violončelo, Luisa Antoni, čembalo; sodeluje prof. Ivan Florjane. Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, sreda, 10. marca, ob 19.30. PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ vabi v okviru pobud "Spoznavajmo domače ustvarjalce" na odprtje slikarske razstave del VILJEMA ZAVADLAVA Slikarja bo predstavil Jurij Paljk. Razstava bo odprta do 14. marca: ob delavnikih od 19.30 do 20.30, v nedeljo od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Sreda, 10. marca, ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA prireja DAN SLOVENSKE KULTURE Nastopili bodo: MePZ Podgora in dramska skupina PD Podgora. Govornik bo Damjan Terpin. Za režijo prireditve bo poskrbela Lidija Jarc. Toplo vabljeni! Četrtek, 11. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani v Podgori. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Urica s klepetuljama VANKOIN TONCO Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, četrtek, 11. marca 1999, ob 20.30. 12 ČETRTEK '< 4. MARCA 1 999 BENEŠKA SLOVENIJA ZADNJE SREČANJE 4. MARCA KANALSKA DOLINA SLOVENCI PO SVETU UBRIKE SREČANJA Z NADIŠKIMI DOLINAMI V VIDMU KOROŠKA ERIKA JAZBAR Študijski center Nadiža iz Špetra in Društvo beneških umetnikov sta bila v prejšnjih dneh organizatorja zanimivega niza večerov, ki sta jih priredila v Vidmu z naslovom Srečanje z Nadiškimi dolinami. Srečanja so bila namenjena predvsem italijanskemu občinstvu. Pobudo sta slovenski organizaciji priredili namenoma v Vidmu, kjer so bila predvidena tri srečanja s publikacijami, ki so tesno vezane na kulturno in zgodovinsko tradicijo Beneške Slovenije. Dne 24. februarja je bila na vrsti nova študija profesorja Pavla Petričiča z naslovom Storia della Slavia friula- na, dalle origini alteta del fer-ro, ki je doživela svojo prvo predstavitev v palači Belgra-do, t.j. na sedežu videmske pokrajinske uprave. Obsežno delo na 265 straneh izčrpno zaobjema znanstveni zgodovinski prikaz omenjenega obdobja v Beneški Sloveniji. Na večeru je ob avtorju sodeloval arheolog An-drea Pessina, ki je bil nad delom posebno navdušen, saj je v svojih študentskih letih sodeloval pri izkopavanju zavetišča pri Bjarču. V knjigarni II compralibro se je nato 26. februarja lahko italijanska publika seznanila z Ruelijevo monografijo o beneškem kozolcu. Na večeru je tokrat sodeloval čedajski arhitekt Giovanni Vragnaz. Zadnje srečanje je na programu danes, 4. marca, v poznih popoldanskih urah v palači Belgrado. Tokrat bodo predstavili bogato in zanimivo fotomonografijo o Beneški Sloveniji, ki je lani izšla pri slo-venski založbi Družina. Avtorica veznega besedila je Živa Gruden, fotografije z beneškimi motivi pa je prispeval Milan Grego. O knjigi smo že pisali ob njenem izidu. Nazadnje velja še povedati, da so omenjene večere sooblikovali tudi nekateri gostinci iz Nadiških dolin, člani združenja Vabilo, ki so sodelujoči publiki nudili pokušnjo domačih beneških jedi in tako nedvomno prispevali k u-spehu večerov. PREJELI SMO DEMOKRATIČNOST INFORMIRANJA Kadarkoli kaj preberemo, si lahko tudi zastavimo vprašanje: "Ali je sporočilo, ki ga beremo, resnično in ali ni pisano pristransko?" To vprašanje je splošno in se nanaša na dnevne novice, na likovne in literarne ocene pa tudi na ta ali oni zgodovinski zapis. Dogaja se nam, da nekateri žal še vedno ne želijo, da bi se določene stvari objavile in prišle v javnost, ker bi pač nekdo bil prizadet. Tako se ustvarja polovično informiranje in določene informacije, ki so za neki narod pomembne, so za vedno izbrisane iz spomina in puščamo zanamcem enostranski prikaz posameznih dogodkov. To je zelo dobro znal izrabiti režim v polpreteklem času v Jugoslaviji. Učbeniki zgodovine pa tudi literarni priročniki, zlasti tisti, ki so bili pisani po naročilu, nas o tem še vedno seznanjajo. Neprijetno se počutim, ko berem, recimo, slovensko uradno poročilo o dražgoški bitki, ki se je vsako leto spominjajo. Poznam pa vseo-zadje tedanjih dogodkov neposredno od vaščana Dražgoš, ki je to krvavo morijo slučajno (po božji volji!) preživel in je veliko let bil moj sosed. Tako sva se v tistih letih, ko se o tem ni smelo govoriti, zelo veliko pogovarjala. Danes je o dražgoški bitki napisana tudi druga plat poročanja in bralec si iz obeh zapisov - uradnega iz NOB-ja in tega drugega -lahko ustvari svojo sliko. Ta slika je prav zato objektivna, ker je prikazana z dveh različnih zornih kotov. Takšna objektivna sporočanja so velikokrat tuja zlasti nam, ki živimo v zamejskem prostoru. Če beremo določena zgodovinska poročila iz polpreteklega časa, pridemo do spoznanja, da so vsaj pri nekaterih časopisih vestno in natančno pazili, da bi se kaj ne povedalo preveč ali da bi se pisalo dru- gače, kot je bilo uradno določeno. Po drugi strani pa imamo še vedno vse polno pristranskih sporočanj, ki so nastajala, bodisi da jih je nekdo naročil ali pa, ker je bilo za tisti čas tako dobro. Časopis pa, ne glede na svojo usmerjenost, če je demokratičen, ima prav to prednost, da daje prostor različnim pogledom, ki obravnavajo neki čas, prostor ali dogodek, in tako skrbi, da se zgodovina o-hranja objektivno zapisana. V spodbudo nam je lahko ljubljanski nadškof. Na TV je jasno povedal: "Redno berem pariški Le Monde. Ta list ima o neki stvari dva pozitivna zapisa - prostor pa vedno dobi tudi tretji zapis, ki na to stvar gleda drugače, lahko tudi negativno!" Ker je to povedal človek, ki ima v Sloveniji najvišjo cerkveno avtoriteto, bo verjetno tudi kdo o tem razmišljal. Ali pa bo t udi to komu kaj povedalo ? Če pa bi si to upal napisati kdo, ki nima takšne vloge, pa bi ga lahko imeli tudi -preprosto povedano - za prismuknjenega! Kakorkoli je že: dokler naši zamejski listi ne bodo imeli prostora tudi za članke, ki niso "na uradni liniji", svojčas smo jim rekli partijski, do tedaj bodo zapisi o naši stvarnosti kot tudi o naši polpretekli zgodovini pristranski. To pa je vsekakor velika škoda za zgodovino in za naš narod. AMBROŽ KODELJA "Komentar in mnenje sta sestavni del pravice do izražanja in kritike. Oba sta popolnoma svobodna in brez vsakršnih obvez, razen tistih, ki jih določa zakon za primere žalitve in obrekovanja oseb." Tako beremo v Listini o dolžnostih, ki je deontološki kodeks vsakega časnikarja pri nas. Mislimo, da v našem tedniku v tem pogledu do zdaj ni bilo odklonov. (Ured.) ŠTANDREŠKI PEVCI V ŽABNIŠKI CERKVI V nedeljo, 28. februarja, so štandreški pevci mešanega cerkvenega zbora na poti proti Celovcu, kjer so se udeležili revije Koroška poje, mašno liturgijo v žabniški cerkvi spremljali s primernimi slovenskimi postnimi pesmimi. Zbor je vodila Tiziana Zavadlav, na orgle pa igral Silvan Zavadlav. Žabniški župnik Dioni-sio Mateucig se je na koncu obreda v imenu slovenskih in italijanskih vernikov štan-dreškim pevcem zahvalil za lepo petje,saj si je zbor prislužil tudi nepričakovan in prisrčen aplavz. PROSLAVA V KANALSKI DOLINI Dne 26. februarja je Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini priredi- lo tradicionalno proslavo ob dnevu slovenske kulture, šesto po vrsti. Večerna prireditev, ki je potekala v Beneški palači v Naborjetu, je bila posvečena slovenskemu romantičnemu pesniku in Prešernovemu sodobniku Jovanu Veselu Koseskemu. Njegovo delo je predstavil mladi slovenski pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Ko-melj, ki je tudi recitiral nekaj pesnikovih poezij. Protagonisti večera so bili za tem o-troci, slušatelji tečajev slovenščine v okviru S KS Planika, ki so recitirali ljudske ljubezenske pesmi iz etnografskega zbornika Karla Štreklja z začetka stoletja. Izbor je bil naravnan na Prešernu priljubljene motive. Letošnji glasbeni gostje so bili člani moškega okteta Žirovnica, ki so prireditev sklenili z miloglasno u-glasbitvijo Prešernove Strunam. Prireditev je posnela ekipa slovenskega programa pri deželnem sedežu RAI. Praznovanja kulture so se udeležili tudi visoki gostje iz Slovenije, med katerimi sta bila Marijan Schiffrer, predsednik parlamentarne Komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu, in slovenski konzul v Trstu Zorko Pelikan. V imenu krajevnih upraviteljev je zbrane pozdravil Renato Carlantoni, odbornik za kulturo pri občini Trbiž. V CELOVŠKI KONCERTNI HIŠI "KOROŠKA POJE" . Zadnja nedelja v februarju je bila na Koroškem posebno lep dan. K temu je pripomogla tudi prireditev Koroška poje v Koncertni hiši v Celovcu. Čeprav bi kdo lahko rekel, da je škoda lep, sončen dan preživeti v dvorani, seje številno občinstvo rade volje odzvalo vabilu organizatorjev in se predalo glasbenim užitkom. Krščanska kulturna zveza je koncert razdelila v dva dela. V prvem so se spomnili 10O-letnice rojstva dveh glasbenih mojstrov: slovenskega skladatelja, duhovnika Matija Tomca, kije štiri leta študiral tudi na Dunaju in napisal več kot sto pesmi, ter koroškega rojaka Pavla Kernjaka, ki zaradi skromnih razmer sicer ni mogel študirati, zato pa je GLASBA GLASBA GLASBA GLASBA GLASBA GLASBA KRAŠKI OVČARJI USPESNI ROCKERJI Po dveh velikih uspehih v prejšnjem letu (finale tekmovanja Noplayback v Aquili kot edini deželni predstavniki in drugo mesto na deželnem tekmovanju Milano Studio v Torsa di Pocenia na Videmskem) so tokrat zadeli v črno in osvojili prvo mesto na deželnem finalu Arezzo VVave in si tako priborili pravico do nastopa na vsedržavnem finalu rock skupin v Arezzu. Kdor še ni razumel, govorimo o naših Kraških ovčarjih, ki se iz dneva v dan bolj uveljavljajo s svojim "balkan rockom". Morda ne bo odveč, če predstavimo te nadebudne moderne glasbenike, ki so prinesli v nase okolje nekaj novega, nekaj predvsem izvirnega, kar je pravzaprav za neglasbenika težko razumljivo, t.j. rock, povezan z Balkanom, ki se i/vaja tako v slovenščini kot v srbohrvaščini ali hrvaško-srbščini (da ne bo zamere). Skupino, ki je nastala leta 1994, sestavlja pet navdušencev: Aljoša Saksida, pravi mentor in duša ansambla, ki skrbi tudi za glasbo in besedilo izvirnih skladb, Iztok Cergol, violina, tik pred diplomo, Matej Gruden, klaviatura in po potrebi pevec, Danilo Pahor, kitara bas, ter Mitja Košuta bobni. Ti fantje, ki se z glasbo ukvarjajo amatersko po opravljenih dolžnostih, saj je vsakdo zaposlen bodisi z delom ali s šolo, se zbirajo v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini; čeprav so prostori prava podrtija, fantje kljub temu vadijo, pišejo nove izvirne pesmi, katerih očetovstvo je v glavnem Saksidovo, skupno jih nato preizkušajo in dopolnjujejo aranžmaje. V večernih urah nastopajo po raznih i FOTO KROMA lokalih, ki so seveda namenjeni mladim, tam v glavnem žanjejo uspehe in se zjutraj vsakdo vrne na svoje delovno ali študijsko mesto. Občasno se prijavljajo na razna rock tekmovanja, kjer dosegajo odlična priznanja in uvrstitve na vsedeželni ravni. Zanimivo je, da je njihova glasba, čeprav podana v slovanskih (slavi) jezikih, sprejeta večkrat s pravim navdušenjem med vglavnem neslovensko publiko in to tudi v samem Trstu. Na njihov obstoj so se končno spomnili tudi naši mediji in jih povabili na Pop Tv, TV Koper ter še na Radio Trst A in Opčine. Ko iskreno čestitamo Kraškim ovčarjem, ki so se med 90 skupinami v deželi F-Jk prebili na sam vrh letošnejga tekmovanja in si priborili finalni nastop v Arezzu, naj poudarimo, da je prav originalnost njihove glasbe, kjer je močno zaznan domač pristop, prispevala, da so jih v širšem krogu sprejeli z navdušenjem, nam pa so lahko v ponos in zgled, kako neobremenjena mladina na pravilen način kaže svojo multikulturnost. Bravo fantje, tako naprej! ——— NK ljubil ljudsko pesem in še danes zlasti Korošci radi prepevajo njegove Rož, Podjuna, Zila, Mojcej ali Katrco. Nekaj njunih skladb so zapeli tudi nastopajoči zbori: mešani pevski zbor Podjuna - Pliberk, ki deluje že 25 let in je že prejel številna priznanja in izdal tri kasete; moški pevski zbor Jepa - Baško jezero, ki je že leta 1959 posnel pesmi za celovški radio; mešani pevski zbor Štandrež(na sliki) pod vodstvom Tiziane Zavadlav, ki je posebno navdušil s pesmijo Frana Venturinija Znamenje; in mešani pevski zbor Danica iz Št. Primoža, ki je nastopil že celo v Ameriki in Ukrajini. Po odmoru so oder napolnili pevci mešanih zborov Gallus in Sele ter pod vodstvom dirigenta Jožeta Ropitza v krstni izvedbi predstavili psalm-sko kantato Žena - mati, za katero je napisal glasbo Jože Ropitz, besedilo pa Alojz Rebula, ki je že nekajkrat sodeloval s koroškim glasbenim pedagogom in komponistom. Poleg številnih pevcev so nastopili tudi koroški instrumentalisti, kvartet trobil Slovenskih filharmonikov iz Ljubljane in solista, mezzosopranistka Bernarda Fink-ln-zko ter tenorist Bruno Petri-schek. Kot recitatorja in povezovalca sta nastopila Monika Novak in Sigi Kolger. Prireditve se je udeležilo lepo število častnih gostov; dr. Zerzer je v imenu prirediteljev med drugimi pozdravil ljubljanskega pomožnega škofa msgr. Urana, krškega vikarja dr. Čegovnika, generalnega konzula republike Slovenije g. Jeraja, državnega poslanca Karla Smolleja, predsednika obeh osrednjih koroških organizacij NSKS in ZSO, drugih koroških ustanov, predsednika goriške Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Damjana Pavlina in člana Kernjakove družine. Vsem nastopajočim gre srčna pohvala. Avtorica tega članka pa se po tej poti zahvaljuje za posebni goriški pozdrav g. Karlu Bolčini z tipanjem, da se spet kmalu srečamo na Primorskem. -------- R. BOHM V OSPREDJU UVEDBA VEČINSKEGA VOLILNEGA SISTEMA DRŽAVNI ZBOR PREKINIL RAZPRAVO ZOPER SKLEP USTAVNEGA SODIŠČA MARJAN DROBEZ Slovenski parlament in vlada sta prejšnji teden sprejela nekaj pomembnih odločitev, ki bodo vplivale na prihodnje politične razmere. V državnem zboru se kažejo znamenja popuščanja poslancev iz strank vladajoče koalicije in iz Slovenske nacionalne stranke glede odnosa do odločbe u-stavnega sodišča, po kateri je treba čimprej uveljaviti dvokrožni večinski volilni sistem. Pod pritiskom opozicijskih strank, katerih poslanci so vztrajno poudarjali, da so sklepi najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti dokončni in nespremenljivi, seje parlament odločil, da prekine obravnavo predloga in ustavno sodišče pozove k morebitni spremeni-tvi odločbe o volilnem sistemu, oz. da generalni državni tožilec o zadevi vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri sprejemanju te odločbe naj bi ustavno sodišče namreč naredilo napake v postopku. Na pobudo predsednika vlade Drnovška so sklenili, da bodo dileme o volilnem sistemu poskušali premostiti predsedniki političnih strank, ki so zastopane v parlamentu. Kljub temu pa je skupina 44 poslancev iz LDS, ZLSD, De-susa in Slovenske nacionalne stranke generalnemu državnemu tožilcu sama, torej mimo državnega zbora, poslala predlog, naj vloži zahteve za varstvo zakonitosti pri ustavnem sodišču. Na podlagi te zahteve naj bi sodišče (zaradi že omenjenih procesnih napak) morebiti ponovilo odločanje o uvedbi dvokrožnega večinskega volilnega sistema. V kroniki dogodkov na političnem prizorišču naj nadalje omenimo, da je predsednik države Milan Kučan ob 6. obletnici ustanovitve Slovenske škofovske konference v četrtek, 25. februarja, priredil sprejem. V svojem nagovoru je dejal, da je bilo priznanje samostojnosti Slovenske škofovske konference s strani Sv. sedeža izraz naklonjenega razumevanja volje Slovencev po lastni državi, saj je bil Vatikan med prvimi državami, ki so priznale samostojno republiko Slovenijo. Priznanje samostojnosti zato vsekakor sodi med tiste dogodke v življenju slovenske države in njenih državljanov, ki ohranjajo trajni pomen in veljavo. Menil je, "da jez ustanovitvijo Slovenske škofovske konference ustvarjena mož-' nost dialoga za urejanje vseh, tudi najbolj občutljivih vprašanj v odnosih med državo in Rimsko katoliško cerkvijo." Sprejema v vili Podrožnik so se poleg ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta in slovenskih škofov udeležili tudi Janez Drnovšek, France Bučar, Herman Rigelnik, Lojze Peterle, prvi slovenski veleposlanik pri Sv. sedežu Štefan Falež in apostolski nuncij v Sloveniji Edmond Farhat. IZ PREGLEDA USKLAJENOSTI ZAKONODAJE ZA PODROČJI PRAVOSODJA IN NOTRANJIH ZADEV PREMIKI V PRAVOSODJU Predstavniki Slovenije so se skupaj z delegacijami iz drugih petih držav, ki kandidirajo za polnopravno članstvo v EU, prejšni teden v Bruslju udeležili pregleda usklajenosti zakonodaje za področji pravosodja in notranjih zadev. Ti področji zajemata politiko azila, selitev, nadzora nad mejami, boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, policijsko in carinsko sodelovanje in sodelovanje v sodstvu. Del zakonodaje bodo letos poleti postala tudi t.i. schengenska pravila, ki narekujejo sproščanje notranjih meja in okrepljeni nadzor na zunanjih mejah EU. Ta pravila bodo morale prevzeti tudi prihodnje članice EU, torej tudi Slovenija. Državni zbor bo v mesecu marcu obravnaval nekaj novih zakonov, da bi slovenske pravne norme s področja pravosodja in notranjih zadev prilagodili zakonodaji, ki velja v EU. V postopku so kazenski zakon, zakon o pravdnem postopku, novela zakona o prisilni poravnavi in stečaju in še nekateri drugi zakoni. Čimpraj bodo sprejeti tudi zakon o azilu in novele zakona o tujcih, kar naj bi bilo zlasti pomembno za določitev statusa ilegalnih prebežnikov s Kosova in drugih držav. Minister za pravosodje Tomaž Marušič (na sliki) je te dni v nekem intervjuju obširno obravnaval slovensko zakonodajo oz. pravosodje v primerjavi z evropskimi normami. Zatrdil je, "da na pod-ro- čju pravosodja ne bo treba dosti spreminjati, veliko pa bo treba napraviti za izobraževanje sodnikov in drugih kadrov v pravosodju. Glede zakonodaje mislim, da stvari počasi, vendar zanesljivo in učinkovito rešujemo po našem programu oz. projektu, tako da bodo stvari evropsko urejene. Nekaj težav imamo sicer pri hitrosti dela sodišč, vendar podatki kažejo, da se tudi na tem področju stvari obračajo na bolje. Sodišča v Sloveniji so lani rešila 46.000 zadev več, kot pa so jih leto prej. Letošnje leto bo glede zaostankov na sodiščih prelomno." Parlament bo kmalu začel obravnavati zakon o brezplačni pravni pomoči. Veljal bo za revnejše ljudi, ki si ne morejo plačati odvetnika. Ob predložitvi različnih potrdil, npr. centra za socialno delo in o premoženjskem stanju, bodo posamezniki zaprosili predsednika sodišča, da jim dodeli staus upravičenca do brezplačne pravne pomoči. S tem si bodo pridobili pravico do odvetnika in do oprostitve sodnih taks. Minister Marušič je v še zatrdil, "da je slovenska kazenska zakonodaja že v celo- ti usklajena z evropsko. Glede kazenskega prava so načela univerzalna, glede posameznih kaznivih dejanj pa so v bistvu povsod enaka. Razlika je samo v tem, da imajo ponekod milejše kazni, ponekod so stvari prilagojene navadam in temperamentu posamezne države in njenih prebivalcev... Razlika med Slovenijo in drugimi evropskimi državami je tudi v tem, da smo doslej za najhujšo kazen šteli 20-letno ječo, po novem pa se bo najvišja zagrožena kazen dvignila na 30 let zapora." M. SLOVENIJA UKREPI ZA NASTANITEV BEGUNCEV S KOSOVA V Slovenijo prihaja čedalje več ilegalnih prebežnikov iz raznih držav, med katerimi so najbolj številni Albanci s Kosova. Njihovo natančno števi- lo ni znano. Beguncev iz južne srbske pokrajine slovenske oblasti ne vračajo, ker so na Kosovu politične razmere kritične in zlasti prebivalci albanske narodnosti v stalni življenjski nevarnosti. Zato ostajajo v Sloveniji, toda njihov status ni jasno določen. Do trideset dni po prijetju morajo prebiti v prehodnih domovih za tujce, potem pa lahko ostajajo na prostosti. Mnogi med njimi poskušajo spet čez državno mejo, da bi prišli v Italijo oz. Avstrijo, od koder marsikdo poskuša doseči kakšno drugo zahodno državo. Slovenski obmejni organi so lani obravnavali skoraj 500 ilegalnih prebežnikov s Kosova, v januarju letos pa še 880. Slovenska vlada je spričo takšnega stanja sprejela razne ukrepe za omejevanje nezakonitih preseljevanj. Z ilegalnimi prebežniki se bo odslej ukvarjalo kar sedem ministrstev in tudi urad za priseljevanje in begunce. Posebno skrb bodo namenili nastanitvi, oskrbi in šolanju beguncev s Kosova. Kar zadeva nadzorovanje državne meje, naj povemo, da so predstavniki ministrstva za notranje zadeve Slovenije in Uprave za notranje zadeve v Novi Gorici zanikali trditev novogoriškega župana Črtomirja Špacapana glede narave poostrenega nadzorstva nad državno mejo. Italijanski helikopter, ki je v nedeljo, 14. februarja, zvečer z žarometi osvetljeval mejno območje in marsikoga vznemiril, je namreč izvajal nadzorstvo v skladu s sporazumom in dobrim sodelovanjem med slovenskimi in italijanskimi varnostnimi organi na Goriškem, kar ne pomeni, "da bo ta naša meja spet postala železna zavesa". ----------M. PODPORA MINISTROM IZ SLS Domneve, da bo premier Janez Drnovšek odstavil nekatere ministre - med njimi tudi ministra za pravosodje Tomaža Marušiča - sta odločno zavrnila podpredsednik vlade Marjan Podobnik in premier sam. Razmere v notranjem ministrstvu pa se urejujejo. Vlada je za novega generalnega direktorja policije imenovala Andreja Podvršiča, ki je bil doslej funkcionar v uradu predsednika vlade. Na vmešavanje strank v delovanje notranjega ministrstva kaže tudi poziv, ki gaje Policijski sindikat Slovenije poslal Drnovšku. V njem je zapisano, "da dogajanja v parlamentu med razpravo o nezaupnici notranjemu ministru postavljajo delavce policije pred nemogoče izbiro med političnimi zahtevami in zahtevami stroke." USLUŽBENCI TOŽIJO DRŽAVO V Sloveniji tožijo državo mnogi od tistih državnih uslužbencev, ki so leta 1992 dobili premalo izplačane plače, kot nadomestilo pa jim je delodajalec, to je država, dal posebne certifikate (parpirni denar oz. zadolžnico). Nekateri odvetniki menijo, da imajo tožniki - teh je okoli 110.000 - veliko možnosti za uspeh. Med njimi so uradniki, učitelji, profesorji, znanstveniki in drugi vrhunski strokovnjaki, policisti itd. Znesek, ki naj bi ga dobili, pa je brez dodatnih obresti okoli 8 milijard tolarjev. Tožb za omenjeno izplačilo je na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču o-koli 500, na sodišču v Celju še več; takšne tožbe proti državi pa so vložene tudi na sodiščih v Kopru, Mariboru in Murski Soboti. PREDSTAVITEV KNJIGE STANKA VUKA POMLAD POD KRASOM V MIRNU Tudi letos v februarju so v Mirnu priredili praznik v počastitev meseca kulture, ki je bil tokrat združen s predstavitvijo knjige Stanka Vukafbm/ac/ pod Krasom. Prireditev, ki jo je organizirala Krajevna skupnost, je v petek, 26. februarja, potekala v dvorani Gnidovče-vega doma na Mirenskem Gradu. Pričela se je s petjem državne himne, nato je sledil krajši nastop moškega pevskega zbora Miren. Prisotne domačine in zbrane goste je pozdravila predsednica Krajevne skupnosti Branka Žižmond Makorič, krajši nagovor pa je imel tudi župan občine Miren - Kostanjevica Zlatko Martin Marušič; občina je namreč poleg slovenskega ministrstva za kulturo deloma gmotno podprla izid knjige. Sledil je osrednji del proslave s predstavitvijo knjige Pomlad pod Krasom, ki jo je izdala Založba Obzorja iz Maribora. Povezovalka sporeda Cirila Pregelj je zato predala besedo uredniku založbe, pesniku Andreju Brvarju, ki je obrazložil okoliščine nastanka knjige ter svoje videnje o poeziji in prozi Stanka Vuka. Na prošnjo povezovalke je g. Brvar prebral tudi eno Vukovo pesem, in sicferBenetke I. Poleg tega so nastopili tudi domači recitatorji, ki so prebra- li nekaj odlomkov iz poezije in proze Stanka Vuka. Osrednja točka proslave je bil slavnostni govor prof. Tomaža Pavšiča iz Idrije, ki je obširno razčlenil življenje in delo Stanka Vuka. Spregovoril je o predvojnem goriškem kulturnem okolju, ki ga je izoblikovalo, ovrednotil pa je tudi njegovo poezijo in prozo, ki na edinstven način pričuje o starožit-nostih in življenju v prvi polovici tega stoletja na tej "zemlji na zahodu", kakor se je imenovala prva izdaja Vukovega zbranega dela iz leta 1959. Po Pavšičevem mnenju pa (»meni Vukov literarni opus trajen in še danes aktualen prispevek slovenski kulturi. Na kulturnem večeru na Mirenskem Gradu smo slišali petje še dveh zborov. Mešani cerkveni zbor iz Mirna je zapel dve pesmi na Prešernovo besedilo, ob zaključku proslave pa je nastopil še novoustanovljeni moški zbor Chorus 97, ki deluje v Mirnu. Slednji je izbral dve pesmi na Vukovo besedilo: Mlada Ubalda Vrabca in Pomlad pod Krasom, ki jo je uglasbil domačin Anton (Antek) Klančič, zaključil pa je z Mirkovo Na trgu. Kulturni večer na Mirenskem Gradu je zelo odmeval, saj je bil dobro obiskan in je požel odobravanje med udeleženci. TEHARJE / PROSLAVA OB DNEVU KULTURE SPOMIN NA HUBERTA BERGANTA Teharsko ljubiteljsko gledališče se je na svoji prosla- vi poklonilo tudi spominu Huberta Berganta. Objavljamo glavnino osrednjega govora Janeza Novaka. (...) Neupogljivo se je kalil slovenski narod. Z večno prisotno voljo do življenja in s trdno krščansko vero si je utiral svojo lastno pot in s preseganjem bolečin našel nove razloge za veselje in lepoto, v tem pa svojo svojstveno in bogato kulturo. Poistoveteni s pra-rodovi, predniki, očeti in materami, se oglašamo in tako vedno znova in znova tudi skozi posameznika zapoje množica v najžlahtnejših tonih. Slovenski duh radostnega veselja je mnogokrat dosegel Orfejeve višine, da smo z malim in velikim rasli v vredno celoto. Simbolični datum kulturnega praznika nas s spominom iz slovenske govorice spomni na velikega pesnika dr. Franceta Prešerna (...), hkrati pa je z nami v našem času luč narodnega buditelja, svetniškega škofa Antona Martina Slomška (...). V zanos teh obeležij pa so strnjene vse ljubezni naroda: vsi pisatelji in pesniki, glasbeniki, pevci in igralci, vsi znanstveniki in kulturni delavci, ki so naš najvrednejši del v raznolikosti in prostranosti slo- venske zemlje, rojevan z vsemi ljudst\'i tega sveta. (...) V te dogodke pa sovpada bolečina smrti. Izgubili smo spoštovanega kulturnega delavca, prijatelja, umetnika svetovnega slovesa, pianista in virtuoza orgeske glasbe, predvsem pa velikega človeka -profesorja Huberta Berganta. Povezan z goriškim moškim pevskim zborom Mirko Filej je obogatil tudi delo Teharskega ljubiteljskega gledališča. Predstave sonetnega venca Venec spominčic možu na grob pesnice Ljubke Šorli - Bratuž, ki jih je s svojim mojstrskim žarom spremljal na orglah, so zlata nit, ki nas bo večno povezovala z njim. Vez med Štajerci in Primorci bo o-stala, toda visoki in umetniški zven celote bo manjkal. Bil je duh veličine in dobrega, kije in bo navdihoval. Zdaj počiva v zavetju Svetogorske Matere Božje, nas pa tolaži o-srečujoče dejstvo, da smo ga poznali, doživljali njega in njegovo umetnost ter ga spoštovali in imeli radi. In vendar... z nami so nove generacije mladosti, ki imajo pravico in dolžnost, da čas ovrednotimo z veseljem. Naj bo kultura naš način življenja! (...) 13 ČETRTEK 4. MARCA 1 999 14 ČETRTEK 4. MARCA 1 999 SLOVENIJA o železniški progi MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO POBUDA ZA SVETOVNO RAZSTAVO NA TRŽAŠKEM "TRIESTEXPO", NAČRT SVETOVNE RAZSEŽNOSTI KMETIJSKI NASVETI Dne 1. t.m. so Slovenske železnice podpisale pogodbo o gradnji železniške proge med Slovenijo in Madžarsko. Gradnjo bodo izvajala podjetja Slovenija ceste tehnika iz Ljubljane, Primorje iz Ajdovščine in ljubljansko podjetje Gradis. Gradbena dela za 24.5 kilometrsko progo (na madžarski strani bo dolga 19.5 km) bodo veljala skoraj 11 milijard tolarjev. Sredstva so pridobili s posojilom konzorcija slovenskih poslovnih bank, za katerega je dala jamstvo država. Z gradnjo nove proge bodo začeli že v marcu, potekala pa bo od Puconcov do Hodoša in naprej do meje z Madžarsko. Slovenija in Madžarska sta edini evropski državi, ki še nimata neposredne povezave po železnici. T.i. "Madžarska" bo najkrajša povezava med severnojadranskimi pristanišči in severno Italijo na eni ter med Madžarsko in vzhodnoevropskimi državami na drugi strani. Povezava bo ponudila ekološko in časovno najbolj sprejemljiv prevoz tovora. S preusmeritvijo tovora s cest na tire pa naj bi železniška proga tudi razbremenila okolje. Na Madžarskem so svoj del nove proge že začeli graditi. Nova železniška povezava bo prva po 32 letih, odkar so odprli progo med Koprom in Divačo. Slovenija je sicer pred štirimi leti sprejela nacionalni program razvoja železnic, ki določa, da bo država do konca leta 2005 vanje vložila skoraj 316 milijard tolarjev. Toda izvajanje tega programa je v velikem zaostanku, posebno če upoštevamo, da država uspešno uresničuje nacionalni program gradnje avtocest. Neskladje pri izvajanju obeh programov je tudi razlog, da sedanja raven železniške infrastrukture preprečuje hitrejše vključevanje slovenskih železnic in pristanišča Koper v evropske prometne tokove. ---------M. Trst je mnoga desetletja ostajal v ozadju. Nekako sprijaznili smo se z dejstvom, da gre za mesto, kjer se načrti snujejo, kaj malo pa se jih tudi uresniči. Mnogi gospodarstveniki in politiki se sedaj zavedajo, da je skrajni čas, da ubere Trst drugačno pot. V muzeju Revoltella so v soboto, 27. februarja, predstavili širokopotezni načrt. Po zamisli pobudnikov-eden od glavnih je arhitekt Boris Podrecca - naj bi v Trstu med leti 2006 in 2010 organizira- li svetovno razstavo. Predsednik novonastalega združenja "TriestExpo“, ki si bo prizadeval za uresničitev tega cilja, je Giacomo Bor- ruso. Načrte organizacije v veliki meri podpirajo univerza ter gospodarski in politični krogi. Kot je na predstavitvi v muzeju Revoltella poudaril predsednik Borruso, gre za priložnost, ki je ne gre zamuditi. Dovolj je, če pomislimo, kakšne ugodnosti je organizacija svetovne razstave prinesla v minulem letu Lizboni. Srečanja v Trstu so se udeležili tudi predstavniki iz Portugalske. Orisali so pozitivne učinke, ki jih je Expo Lis-bona '98 prinesel ne le prestolnici, pač pa vsej državi. Predstavitve projekta Tri-estExpo bi se bil moral udeležiti tudi arhitekt Podrecca, ki pa so ga delovne obveznosti zadržale drugje. Načrt je, kot kaže, izdelan že precej podrobno. Svetovno razstavo naj bi priredili na Tržaškem na površini, ki obsega od 25 do 50 hektarov površine. Najbolj primerna lokacija bi bila med starim pristaniščem in Barkovljami. Datum svetovne razstave naj bi sovpadal z drugo pomembno prireditvijo mednarodne razsežnosti -regato Barkovljanko. Kar zadeva finančno podporo načrtu, pa za sedaj še ni jasno, kdo bi jo nudil. Predsednik Borruso je na predstavitvi Tri-estExpoja dejal, da naj bi sredstva prišla delno iz javnih in delno iz zasebnih blagajn. ---------H. RAZVEJANA DEJAVNOST SDGZ NIZ POBUD ZA SAMOSTOJNE POKLICE Dne 19. februarja je bila prva seja novoizvoljenega odbora sekcije samostojnih poklicev pri SDGZ v Trstu. Inž. Marko Stavar je v dvojnem svojstvu"predsednika sekcije in podpredsednika Združenja poročal o delovanju sekcije in splošni problematiki slovenske stanovske organizacije. V sindikalnem delu SDGZ je namreč od vedno prisotna skrb za razvoj raznih sekcij in pa splošno rasti, ki je vezana na manjšinsko gospodarstvo. Omenjena je bila vedno bolj izrazita in priznana prisotnost Združenja v sredinah lokalnega gospodarskega življenja. Zato je bila poudarjena priložnost, da se prav iz vrst slovenskih profesionalcev dobijo primerni posamezniki, ki bi lahko bili vključeni v razne organe in komisije glede na njihovo stroko in izkušnje. Novim odbornikom najmlajše sekcije pri SDGZ (nastala je 1995) je bila nato pri- kazana funkcija odbora, ki naj bi usklajevala in povezovala. Predstavniki kategorij (načrtovalci, zdravniki, komercialisti in drugi svetovalci, pravniki, finančni promoterji, trgovski zastopniki itd.) naj bi bili sami pobudniki najbolj koristnih akcij. Prišli so že na dan nekateri konkretni predlogi. V kratkem naj bi pripravili konvencijo o finančnih in zavarovalnih storitvah za člane Združenja. Prav tako naj bi preučili paket možnih kratkih tečajev o novih informatskih pripomočkih za posebne potrebe danih poklicev, t.i. office au-tomation za pisarne, internet, programi za načrtovalce itd. S pozornostjo naj bi sledili poenotenju prostora, kar se tiče posameznih strok, ki ga bo prinesla vključitev Slovenije v EU. Sindikalno delo naj bi se razvijalo zlasti po podsekci-jah. Načrtovalci - arhitekti, geometri, inženirji - naj bi se v kratkem sestali za novo katastrsko reformo, ki predvide- BROŠURAO KMEČKEM TURIZMU NA KRASU V petek, 5. marca, bodo v rojstni hiši Iga Grudna v Nabrežini priredili ob 11.30 predstavitev zanimive in koristne brošure, ki bo širši javnosti predstavljala kmečki turizem v tržaški pokrajini. Gre za dvojezično, slovensko-italijansko, publikacijo z naslovom kamen v zelenju, ki na 32 straneh in koristno izrabljenih platnicah predstavlja turistično ponudbo na tržaškem Krasu. Agri-turistično združenje Zeleni Kras, ki je brošuro izdalo ob podpori Kraške gorske skupnosti, je tako poskrbelo za ze- lo potrebno ponudbo. Predstavlja se namreč enajst turističnih kmetij, ob tem pa še vrsta koristnih informacij o kraških zgodovinsko-kultur-nih znamenitostih, o možno- stih izletov in poučnih obiskov znamenitosti, a tudi o kraških jedeh in vinu, skratka o Krasu in Kraševcih ter zgodovini teh krajev. V LJUBLJANI SEJEM ALPE ADRIA V torek, 9. marca, bodo na ljubljanskem sejmišču odprli letošnji sejem Alpe Adria, ki je gotovo najpomembnejši in največji slovenski turistični sejem. Prisotni bodo tudi razstavljala iz Avstrije, Hrvaške, Črne gore, Francije, Italije in Turčije. Turistično ponudbo bodo dopolnjevali še razstavljala takih dobrin in uslug, ki nam polepšajo bodisi dopust bodisi proste urice. Istočasno bodo odprli tudi dva podsej-ma: Fototisk in Lov ter ribolov. Sejem Alpe Adrija bo odprt do nedelje, 14. marca. V SEŽANI PRENOVLJEN HOTEL V Sežani so prenovili hotel Tabor, ki tako izpolnjuje pogoje za uvrstitev v kategorijo treh zvezdic. Ima 46 sob s skupno 90 ležišči. Vse sobe so opremljene s TV, radiom, telefonom in priključkom za telefaks. Vsaka soba ima seveda kopalnico. Gostom je na voljo tudi prenovljena restavracija; med novostmi je nova j zajtrkovalnica, ki bo lahko služila tudi za sestanke in seminarje. Tretje nadstropje hotela je podjetje v dogovoru z bolnišnico v Sežani posebej o-premilo za goste z bronhialno astmo oz. alergičnimi boleznimi zgornjih dihalnih poti. Prenovljeni hotel je namenjen tudi tistim gostom, ki bi radi obiskali naravne in kulturne zanimivosti Krasa. va pravo revolucijo pri opredelitvi vrednosti nepremičnin, npr. v zgodovinskih jedrih. Isti naj bi se menili o nastajajočem Kraškem parku in sodelovanju pri obravnavi evropskih programov, ki so namenjeni ožjemu okolju, kjer živimo Slovenci v F-Jk. Tudi ostale skupine naj bi se sestale za točno opredeljena vprašanja. Odbor pa naj bi ob spodbujanju skrbel še za povezovanje slovenskih profesionalcev tudi na družabni osnovi. Zato naj bi pred poletjem priredili srečanje vseh članov, kjer bi ob družabnosti ne manjkala priložnost za vsebinsko soočanje o novih perspektivah in izzivih za samostojne poklice. TEČAJ ZA VODENJE GOSTINSKEGA OBRATA SDGZ sporoča, da se izteka vpisovanje na tečaj za vodenje gostinskega obrata pri Zavodu za poklicno izobraže-vanjevTrstu. Vabljeni so mali gostinci, gostinski uslužbenci in vsi, ki bi se radi seznanili s skrivnostmi tradicionalne kuhinje in s sodobnimi trendi gostinstva. Tečaj bo trajal 50 ur. Predavanja bodo v prvih dneh tedna v gostilni na Krasu ob u-rah, ki bodo ustrezale večini tečajnikov. Vsebina tečaja bo temeljila na potrebah gostincev s Tržaškega in Goriškega. Poudarek bo na valorizaciji krajevne kuhinje. Program bo obsegal še strežbo s posebno pozornostjo do francoske šole, prilagajanje vin z jedmi, pripravo jedilnika in vinske karte. Spored bodo dopolnjevale lekcije iz psihologije klienta, tehničnega izrazoslovja v angleščini, nemščini in francoščini ter davčne novosti. Za prijave in informacije lahko zainteresirani kličejo na i SDZPI v Trst (tel. 040 566360) ali Gorico (0481 -81826) oz. na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trst (010-362949) ali SGZ Gorica (0481 -537386). O ZIMSKI REZI SADNEGA DREVJA Vsak ugoden dan, ko temperatura ne pade pod 5° C, lahko izkoristimo za obrezovanje trt in sadnega drevja. Starodavna modrost sicer govori, da obrezujemo v stari luni, a žal se tega pravila ni mogoče vedno držati, prav pa je, da upoštevamo glavna načela obrezovanja. Zavedati se moramo, da je zimska rez važno opravilo. Z njim u-rejujemo rast in ohranjamo kvalitetno in stalno rodnost trt in sadnega drevja. Vsaka sorta in vzgojna oblika zahteva sicer poseben pristop, a splošna načela so občeveljavna. Vedeti moramo, da rastline obrezujemo, da dosežemo tri učinke. Prvič, da jim damo določeno obliko, drugič, da jim zagotovimo potrebno zračnost in sončno svetlobo tudi v notranjosti krošnje ter slednjič, da spodbujamo rast tako, da bo rastlina zdrava in bo dolgo rodila. Še posebej se nam zdi važno, da začetniki pozorno opazujejo rastline, kijih obrezujejo in si zapišejo stanje ter odločitve pri rezi, nato pa spremljajo razvoj čez vse leto in skušajo sklepati o učinkih rezi. Preden se lotimo obrezovanja, si bomo trto ali drevo natančno ogledali in najprej ugotovili najbolj nujne posege. Najprej odstranimo vse nalomljene ali navznoter obrnjene ter izrojene veje. Ko bodo glavne rezi opravljene, pa bomo bolje izvedli ostalo de- lo, saj bo slika jasnejša. Skrbimo torej, da se na dobo štirih, petih let prenovi ves rodni les. To pomeni, da s pravilno rezjo pospešimo razvoj novih mladik, ki v drugem ali tretjem letu zarodijo. Redčiti pa moramo tudi pregoste rodne veje. Enoletnih ali dvoletnih mladik pa ne krajšamo, ampak navadno le redčimo, ker krajšanje poganjkov v glavnem tudi zadržuje formiranje cvetnih brstov. Zato je važno, da si predstavljamo, kakšna naj bo rastlina po obrezovanju, ter s predstavo, kako bo reagirala in kakšna bo zaradi tega čez leto dni. Zimska rez je gotovo najbolj važna, zelo pomembna pa je tudi poletna ali zelena rez, ker omogoča, da urejujemo in deloma popravljamo ali usmerjamo rastlino v vegetativni dobi. SKRB ZA GOMOLJNE BEGONIJE BOGASTVO CVETOV IN BARV Begonija je izredno hvaležna lončnica, ki s svojim raznobarvnim cvetjem razveseljuje vse tople mesece v letu. Kdor bi rad že zgodaj imel to lepo cvetje na svojem balkonu ali okenski polici, lahko že v tem času posadi gomolje, ki si jih oskrbi v semenarnah. Poznamo velikocvetne in drobnocvetne sorte, ki so še zlasti primerne za balkone ali viseče košare. Begonijam prija delna senca. Zato moramo to upoštevati, ko jih gojimo. Če to cvetje med cvetenjem dobro oskrbujemo, bo dolgo cvetelo in nas bodo te lončnice dolgo razveseljevale. Jeseni, ko cvetje usahne in se listi posušijo, vzamemo gomolje iz zemlje, jih očistimo, osušimo, zavijemo v papir in shranimo v suhem, temnem in hladnem prostoru do naslednje pomladi. Delo si bomo o-lajšali, če na papir zapišemo, za katere gomolje gre (veliko ali drobnocvetoče, kakšne barve so cvetovi...). Debele gomolje, ki so lepo prezimili, lahko prerežemo. Paziti pa moramo, da ima vsak del vsaj nekaj brstov. Odrezano ploskev lahko potresemo z lesnim pepelom ali počakamo, da se osuši, nato pa jih lahko posadimo. Vrhnja stran gomolja, ki je nekoliko vdrta, mora seveda biti obrnjena navzgor. Gomoljev ne prekrijemo s prstjo, ampak jih le nalahko potisnemo v prst, v kateri naj prevladuje kompost. Tako pripravljene lonce postavimo na svetlo o-kensko polico. Temperatura zraka v prostoru, kjer naj gomolji poženejo najprej listke, nato pa mesnato steblo z listi in nato svetne popke ter cvetove, naj bo okrog 18 stopinj C, lahko pa tudi kako stopinjo več. Ves čas skrbimo, da je kompost vlažen. Ko se bo čez kak mesec otoplilo, pa bomo zjutraj lončke ali korita postavljali na prosto, na večer pa spet v hišo ali rastlinjak. Sele sredi maja lahko begonije pustimo tudi ponoči na prostem. V tistem času lahko to cvetje sadimo tudi na prosto, na gredice v senčnatem delu vrta. Gomolji, ki jih bomo posadili v lončke zgodaj spomladi, nas bodo s cvetjem razveselili že v mesecu juniju. Begonije moramo redno zalivati in jih dognojevati. Redno jim tudi odstranjujemo stranske cvetove, da bo cvetenje bolj bogato in bo trajalo tja do prvih hladnih noči v jeseni. Takrat prenehamo z zalivanjem, listje oveni in se posuši. Gomolje bomo takrat vzeli iz zemlje, da se obnovi ciklus, ki smo ga na začetku tega zapisa opisali. KOLESARSTVO SMUČANJE V NEDELJO BO 23. DIRKA ZA TROFEJO ZSŠDI IVAN ŽERJAL V nedeljo, 7. marca, bodo tržaške in goriške ceste prizorišče enega najpomembnejših športnih dogodkov v našem, a tudi širšem prostoru. Na sporedu bo namreč že 23. mednarodna kolesarska dirka za trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. CKDiro COOPERflMI Posnetek s predstavitve 23. dirke za pokal ZSŠDI (Foto Kroma) NAD 300 SMUČARJEV NA 12. POKALU TREH DEŽEL Dirko prireja Kolesarski klub Adria iz Lonjerja pod pokroviteljstvom ZSŠDI, občine Trst in Deželne zveze zadružnih bank in ob podpori raznih sponzorjev. Udeležilo se je bo dvesto kolesarjev "iz o-srcja Evrope", kot piše v tiskovnem sporočilu. Tekmovalci bodo namreč branili barve 2 7 klubov in reprezentanc iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske. Dirka spada v kategorijo 1.6, kar pomeni, da na njej lahko nastopijo kolesarji pod 23. letom starosti, pa tudi starejši kolesarji kategorije elite, ki pa niso profesionalci. Sama dirka spada med tekmovanja, ki so tik pod profesionalnim nivojem. Tekmovalci, med katerimi bo več izjemnih evropskih kolesarjev s svetovnim prvakom under 23 Ivanom Bassom na čelu, se bodo pomerili na 151,5 km dolgi progi. Neuradni start bovLonjerju ob 12.40, uradni pa v Barkovljah ob 13. uri. Množica kolesarjev se bo od tam podala preko Sesljana, Tržiča in Ronk do Sovodenj in Gorice, nakar bodo tekmovalci prekolesarili goriški in tržaški Kras ter Breg, preden bodo dospeli do končnega cilja nad Lonjerjem, prihod pa je predviden za 16.35. Daje dirka za trofejoZSŠDI ena najpomembnejših športnih manifestacij ne samo na našem teritoriju, ampak na širšem področju, je pričala njena odmevna in množično obiskana predstavitev, ki je bila v četrtek, 25. februarja, v Lonjerju. Sicer premajhna dvorana KK Adria (organizatorji so sicer upali, da bo predstavitev v novem lonjerskem domu, ki pa še ni dokončan, prepričani pa so, da bo to mogoče opraviti že prihodnje leto) je bila nabito polna; bili so predstavniki športnih zvez in ustanov (npr. pokrajinski predsednik CONI-ja Stelio Borri, predsednik deželne kolesarske zveze Aleandro Po-lese in selektor slovenske reprezentance Gorazd Penko), sponzorji, časnikarji in veliko število ljubiteljev športa in zlasti kolesarstva. Verjetno najbolj tehten dokaz pomembnosti dirke pa je bilo dejstvo, daje bil na predstavitvi prisoten tudi vsedržavni predsednik Italijanske kolesarske zveze Giancarlo Cerutti, ki je s svoje strani poudaril pomembnost nedeljske manifestacije tako v športnem, a tudi v socialnem in človeškem smislu kot priložnost navezovanja prijateljstva. Dirka za trofejoZSŠDI bo med drugim tudi edina mednarodna kolesarska dirka, ki bo potekala v nedeljo, 7. marca. Pri italijanski kolesarski zvezi pa se bodo trudili, da bo dirka vključena v satelitske televizijske programe italijanske radiotelevizije RAI. Kot so poudarili predstavniki prirediteljev - predsednik KK Adria Miran Batič, direktor dirke Radivoj Pečar in tiskovna predstavnica Jana Pečar - je to tudi ena najpomembnejših manifestacij Slovencev v Italiji na športnem področju. Ne smemo niti pozabiti na vlogo in prizadevnost domačinov iz Lonjerja in Kati-nare, ki tako dokazujejo slovensko prisotnost v teh krajih. Pomemben je tudi doprinos sponzorjev, v prvi vrsti Deželne zveze zadružnih bank, ki sta jo predstavljala predsednik in ravnatelj Zadružne kraške banke Pavel Milič - ki je poudaril vlogo krajevnih bank (in edine slovenske banke) pri teh pobudah - in Klavdij Brajnik, pa tudi drugih podjetij, kot npr. Mirne Eurospin in Eurosava, katerih predstavnika Mikela Drnovšček in Robert Vidoni sta bila prisotna na predstavitvi. Nekateri sponzorji so letos podprli manifestacijo v zadnjem trenutku in jo v bistvu rešili. Kot je namreč povedal predsednikZSŠDI Jure Kufersin, je bila letos odločitev o organiziranju dirke zaradi velikih stroškov in premajhnega dohodka zelo težka. Zato naj gre zahvala vsem sponzorjem, ki so dirko podprli, obenem pa je Kufersin pozval druge sponzorje, naj pristopijo k pobudi. Uspeh in neuspeh dirke bo seveda odvisen tudi od vremena, ki bo v nedeljo, 7. marca. Glede tega je nekdanji tržaški kolesarski as Giordano Cottur s svoje strani hudomušno povedal, da bo dirka ob lepem vremenu. Njegove besede pa bodo tudi nekaj veljale, saj se Cottur v zadnjih sedmih letih ni niti enkrat zmotil v vremenski napovedi... V Podnu na avstrijskem Koroškem je potekalo tekmovanje za 12. pokal treh dežel, ki se ga udeležujejo člani smučarskih klubov iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Tradicionalnega tekmovanja, ki ga je letos priredilo Športno društvo Šentjanž, soorganizatorja pa sta bila Smučarski klub Snežnik in SK Devin, se je udeležilo nad tristo smučarjev in smučark, ki so zastopali deset društev. Štiri društva so bila iz Koroške (poleg Šentjanža še Sele, Zahomc FABIO RUZZIER DEŽELNI PRVAK V nedeljo, 28. februarja, je v Lavarianu potekalo deželno prvenstvo Furlanije-Julij-ske krajine v hitri hoji. Zmagal je naš hitrohodec Fabio Ruzzier, ki je na tem tekmovanju nastopil prvič po petnajstih letih, saj je ponovno branil barve deželnega kluba, in sicer Atletice Gorizia-ne. Za Ruzzierja je bil to tudi tretji deželni naslov. Ruzzier je petsto metrov pred ciljem šest kilometrov dolge proge povedel in pustil za sabo nasprotnike. Drugi je bil Driussi s 15 sekundami, tretji pa Persello s 45 sekundami razlike. in Podgorje), štiri iz Slovenije (SK Portorož, SK Snežnik, SK Pivka in Izola), dve društvi pa sta prihajali iz Italije, in sicer slovenska smučarska kluba Devin in Brdina. Njuni člani in članice so se na tekmovanju dobro odrezali in dosegli več pomembnih uvrstitev. Na društveni lestvici pa je SK Devin zasedel peto mesto z 268 točkami, SK Brdina pa sedmo mesto s 105 točkami. Prvo mesto je zasedlo domače športno društvo Šentjanž, ki je zbralo 698 točk. "VOJAŠKI" USPEH KATJE KOREN Vrhunske slovenske smučarke, ki so po večini v službi na slovenskem ministrstvu za obrambo, ki jim omogoča tudi reden in nemoten trening, redno sodelujejo tudi na vojaških tekmovanjih v alpskem smučanju. Nedavno je bila zelo uspešna Katja Koren. Na mednarodnem vojaškem tekmovanju v francoskem mestu Valloire, ki ga je v okviru Partnerstva za mir pripravila britanska vojska, je znana slovenska tekmovalka v alpskem smučanju osvojila kar štiri zlata odličja. Uspešni pa so bili tudi drugi tekmovalci, pripadniki slovenske vojske. Prizor z lanske dirke (Foto Kroma) 02.03.1999 cm snega odprte proge delujoče vlečnice zadnje sneženje dostopne ceste tekaške proge KRAJ MIN-MAX ŠT. KM NA SKUPNIH MED TEDNOM / NA KONCU TEDNA DNE / KOLIČINA |PV) PRIPOROČENE VERIGE (0V) OBVEZNE VERIGE (0) ODPRTE SKUPNO KM / KM TEPTANIH PIANCAVALL0 : tel. 0434 655258 35 - 70 19/21 8/10 22.2./ 10 cm 0 18/10 FORNI Dl S0PRA VARM0ST tel. 0433 88208 60-80 11/12 6/6 14.2./10 cm 0 15/15 ravascletto zoncolan tel. 0433 66033 30-80 20/20 7/7 14.2. /10 cm 0 5/5 TRBIŽ- SV. VIŠARJE tel. 0428 2967 60 - 120 14/14 7/7 14.2. / 10 cm 0 60 / 46,5 NEVEJSK0 SEDLO tel. 0433 54026 80 - 110 7/9 6/7 14.2. / 5 cm 0 2,5/2,5 BO NABREZINSKA TELOVADNICA SPET ZAŽIVELA V sredo, 24. februarja, je tržaški italijanski dnevnik II Piccolo objavil daljši članek Giulie Stibiel, v katerem piše, da bi se popravljanje telovadnice v Nabrežini lahko pričelo že poleti. O tem bi moral razpravljati devinsko-nabrežinski občinski odbor, ki bi moral odobriti načrt v roku meseca marca. Ko bo načrt sprejel občinski odbor, piše še v Piccolu, bodo morali pozitivno mnenje izreči tudi drugi uradi. Če se bo vse pozitivno izteklo, bi morali v mesecu maju razpisati natečaj, v začetku poletja pa bi dela stekla. Vsekakor ni predvideno, da bi telovadnica bila takoj na voljo domačim športnim društvom, zlasti ŠD Sokol, ki je imelo tam svoje igrišče. Po začetnih popravilih bi telovadnico uporabljale izključno šole. To naj bi bil prvi korak in šele potem bi telovadnico spet usposobili za tekmovalno dejavnost. Kot znano, je nabrežinska telovadnica zaprta od leta 19% zaradi popravil, do katerih doslej ni prišlo. Na začetku so bila mišljena le manjša popravila, s časom pa se je stanje poslopja samo še poslabšalo. Pomanjkanje telovadnice pesti zlasti domače Športno društvo Sokol, ki je že dve leti brez lastnega igrišča. To dejstvo pa še kako vpliva na delovanje društva, ki je močno okrnjeno in katerega dejavnost utegne, če gre tako naprej, po mnenju njegovih predstavnikov kmalu zamreti. ATLETIKA SMUČANJE 15 ČETRTEK 4. MARCA 1 9 9 9 Z NOVIM GLASOM PO SVETU 16 ČETRTEK 4. MARCA III etek, 12. februarja, je bil za skupino goriških in tržaških romarjev poseben dan. Pričel se je zelo zgodaj, za naše tržaške sopotnike že ob štirih in pol, za goriško skupino urico kasneje, cilj pa je bila Sveta dežela. Še mrzlo zimsko jutro pa nas je kar dobro predramilo in na pot smo se odpravili z vsem zanosom in tihimi pričakovanji. Seveda je bilo treba premostiti tudi kakšno tehnično oviro, saj je avtobus, ki nas je peljal na beneško letališče, nekam čudno začel izpuščati dim in zamudili bi letalo. MIRJAM SIMCIC če nas ne bi čakalo. Do rimskega letališča pa smo le prišli pravočasno, od tu pa smo po dveh urah birokratskih formalnosti poleteli z izraelskim letalom. Za seboj smo pustili mrzel in zasnežen italijanski polotok, in ko smo po dobrih treh urah pristali v Telavivu, nas je presenetilo spomladansko sonce. Lepo vreme nas je sicer spremljalo vse dni našega bivanja v Sveti deželi. Naša pot seje začela proti severu - proti Galileji. Gora Karmel, ki se dviga nad Haifo, je bila naša prva postojanka. Tja smo prispeli že ob trdem mraku. Čeprav so samostan, ki ga oskrbujejo karmeličanski bratje, že zapirali, so nam dovolili, da smo imeli mašo. To smo lahko opravili v stranski kapelici, nismo pa si utegnili ogledati glavnega oltarja z milostno Marijino podobo. Ta prva bogoslužna daritev na našem romanju pa je bila vsekakor priporočilo karmelski Materi Božji za blagoslov ob začetku naše romarske poti. V Galileji smo prenočili v modernem mestecu Tiberija ob Genezareškem jezeru. Naslednje jutro nas je že čakala barka, da nas popelje na drugi breg jezera v Kafamaum. Genezareško jezero predstavlja še sedaj, kot je bilo tudi v Kristusovem času, pravi utrip Svete dežele oz. moderne države Izrael, saj iz njega pridobiva v celoti svojo vodno zalogo. Genezareško jezero ali Galilejsko morje pa ohranja tudi najbolj neokrnjeno in pristno podobo, kot je bila v času, ko je Jezus na njem učil. Nato morje ostajajo vezani številni čudeži. Jezus, ki si je za svoje učence izbral najprej preproste ribiče, ki so se dan za dnem borili za vsakdanji kruh prav na tem morju, je tu naredil, skoraj bi lahko rekli, najlepše čudeže, ko je hotel svojim apostolom razodeti svoje božje veličastvo: pomiril je vihar na morju, hodil je po vodi, blagoslovil njihov lov, ko so vrgli mrežo na drugo stran. S temi čudeži je želel predvsem svoje izbrance utrditi v veri vanj. In delček tega smo dojeli tudi mi, ko seje sredi morja naša barka ustavila, utihnil je motorni pogon, utihnili so tudi galebi, ki so ves čas v hrupnem ščebetanju spremljali našo plovbo, in prisluhnili smo odlomkom iz evangelijev, ki govorijo o teh čudežih. Barka je pristala v Kafarnaumu. V jutru smo si ogledali Kafamaum s shodnico in Petrovo hišo, bližnjo Tabgo, kjer stoji cerkev Pomnožitve kruha in rib in pa cerkev Petrovega primata, kjer je Jezus Petru zaupal vodstvo svoje Cerkve. Dvignili smo se še malo više na goro Blagrov, nakar smo se podali proti Nazaretu. Nazaret je sedaj veliko mesto z nad 70.000 prebivalci. Ta se v svojem belem blesku razsteza po gričevnatem svetu. Pogled pritegne mogočna bazilika Marijinega oznanjenja, ki kraljuje nad vso pokrajino. Zgradili so jo romarji z vsega sveta vseh treh monoteističnih veroizpovedi. Posamezne države so poklonile oltarje in Marijine podobe. Mozaik s slovensko Božjo Materjo nas je pozdravil takoj pred glavnim vhodom v baziliko. Imeli smo sveto mašo v spod-•••••••••••••• nji baziliki pred votlino Marijine hišice, v kraju, ki je verjetno od vseh najbolj primeren za zbranost, saj je namenjen le bogoslužnim opravilom. Ko smo se vračali v hotel, smo se ustavili še v Kani Galilejski. Tretji dan našega postanka v Sveti deželi se je začel z obiskom gore Tabor. Na goro smo se povzpeli s taksiji in tudi na tem kraju Jezusovega spremenjenja nas je spremljalo toplo sonce s prebujajočo se pomladjo, ki je po gričih že posejala bele mandeljnove cvetove. Za seboj smo pustili goro Tabor, počasi pa smo se začeli poslavljati tudi od Galileje, saj nas je pot po dolini reke Jordan vodila proti Jerihi. Po kratkem postanku v Jerihi, kjer smo si ogledali izkopanine starega mesta, je naš avtobus zavil po stari in zelo ozki Rimski cesti v Judejsko puščavo. Odpiral se nam je čudovit pogled na skalnati puščavski svet, našo pozornost pa so pritegovali izredno globoki prepadi, nad katerimi smo se vozili. Imeli smo izrednega šoferja, ki seje spretno izognil vsaki nevarnosti in tako ublažil naš strah. Ogledali smo si kumramske izkopanine in dospeli do Mrtvega morja, ko so se žarki zahajajočega sonca že poigravali z morsko gladino in zaradi njene visoke količine soli ustvarili čudovite rdečkasto-vijoličaste odseve. Noč ježe bila gosta, ko smo se bližali Jeruzalemu. Čakala sta nas dva izredno natrpana dneva, saj smo med ponedeljkom in torkom imeli na programu obisk Betlehema z baziliko rojstva in Jeruzalema. Na poti v Betlehem smo se ustavili v Ein Karemu, rojstnem kraju Janeza Krstnika, kjer stojita dva slovenska napisa: Zaharijeva hvalnica pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika in Marijin slavospev pred cerkvico Marijinega obiskanja Elizabete. Za obisk Jeruzalema je ostal dejansko samo en dan in pol. Ker pa nismo želeli izpustiti nobene pomembnejše točke, tudi ! tistih, ki jih naš program ni predvideval, je postal obisk svetega j mesta izredno intenziven: začeli smo z obiskom Betanije, nato smo šli na Oljsko goro, se ustavili pri cerkvi Očenaša, plošče s slovenskim očenašem pa žal tu nismo videli, ker je bila cerkev zaprta. Postali smo še pri prikupni cerkvici Dominus Flevit, od koder je čudovit pogled na Jeruzalem. Preganjal nas je že mrak, j zato smo morali pohiteti na nasprotni grič, goro Sion, da smo j si lahko ogledali cerkev Marijinega spanja. Zbrani okrog kipca ; speče Marije smo zapeli nekaj naših lepih Marijinih pesmi. ———— DALJE PRIHODNJIČ