Nov krilatec.
(¦;  Zlatki Gržlnovi.)
Prišel Je krilatec k Zlatki,    -Zlatka spala je lepo ; pa jo zbudil je krilatec, nasmehljal se ji sladk6.
In ji pravil je o zvezdah : tisoč jih  nebo ima, a na zvezdi vsaki bajka, krasna bajka tam kramlja.
Smeje bajka se in poje, lepo poje vse noči ; ah, nikjer na svetu širnem pesem lepša ne zveni.
Slušajo krilatci pesem
in za roke se drž6;
ringa — raja — okrog  zvezde
lahno, lahno se vrt6 . . .
Pravil je krilatec Zlatki, Zlatka slušala Iep6 — pa bi rada čula bajko, zrla angelcev kolo.
Rada z njimi bi tam pela ringa — raja — sred nebes, o, tako lepo smejala bi se z zvezdami zares !
In nasmeje se krilatec In jo prime za roke — pa že haljico imela, perutničke je zlat6.
Perutničke je razpela kakor ptičica lahno, kakor ptičica hitela je s krilatcem pod nebo . . .
Ah, in mi smo jo iskali, glasno klicali ves dan, bridko smo za njo jokali — oj, jokali pač zaman.
V noči tihi šele vzrli smo jo daleč vrh zvezda : radostno so nam smejali njeni očki se z neba.
Za roke krilatci beli   . rahlo, lepo jo drž6, ringa — raja — z Zlatko malo okrog zvezdic se vrte . . .
Jos.  Vandot