PRIMORSKA
DELAVSKA EHDTND5T
Q L AS ILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Svobodoljnbnim narodom sveta!
Slovanskim narodom je tuja vsaka misel o ogražanju pravic drugih narodov. Slovanski narodi znajo ceniti svobodo in neodvisnost svojih držav, toda oni prav tako cenijo svobodo in neodvisnost drugih narodov.
(Iz proglasa Slovanskega kongresa v Beogradu.)
Leto 2., štev. 53 Cena 4 lire
TRST, torek 17. decembra 1946.
Poštnina plačana . Spedizione ia abbonamenio post. II eruppo
Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
DOSEŽEN JE NOV MEZDNI SPORAZUM
Zahtevamo nadzorstvo nad cenami in potrošnjo
da tako zagotovimo novemu sporazumu njegovo vrednost in stalnost
V petek 13. t. ml so dosegli na sedežu Urada za delo sporazum glede splošne delovne pogodbe za industrijske delavce. Sporazum je bil sklenjen med Zvezo industrij-£ev in predstavniki sindikatov.
M E Z D E
Po novem sporazumu se minimalne mezde določene s sporazumom od i . februarja t. L, povišajo za 55% na osnovne plače. Od fepra povišanja so izvzeti sledeči: izdajatelji časopisov, delavci grafične in kartonažne industrije telefonskih, električnih in petrolejskih tvrdk, uslužbenci vodovoda, plinarne in; elektrane, občinska transportna podjetja, uslužbenci kin, gledališč in sl. ter privatnih železnic, v kolikor' imajo ti delavci že podpisane posebne pogodbe, ali pa tozadevna pogajanja že potekajo.
AKORD
Akordne mezde ostanejo do 31. t. m. iste kot doslej Po 1. januarju 1947 se bo akordno delo nagradilo na osnovi novih mezd. Nagra-de za akordno delo bodo torej povišali tako, da bo v istem razmerju z osnovno mezdo, kakor je bila doslej.
DRAGINJSKA DOKLADA
Draginjsko doklado bodo plačali y isti višini, kakor v severni Italiji, kjer je draginjska doklada najvišja. Zaenkrat se bo doklada ravnala po dokladi delavcev v Torinu. Ta znaša 207.50 Lir.
Za delavce v pokrajini se zgoraj navedena draginjska nagrada zniža ne kot doslej za 20%, temveč le za 10%.
BOŽIČNA NAGRADA
*Za božično nagrado bodo delavcem izplačali 200 delovnih ur z vsemi dokladami. Delavcem, ki delajo na akord, bodo izplačali znesek, ki bo enak zaslužkom zadnjih štirih tednov. Onim delavcem, ki niso bili zaposleni vse leto, bodo izplačali božično nagrado sorazmerno z..meseci zaposlitve.
PRAZNIKI
Za vse praznične dni, ki jih kot take smatrajo pogodbe poedinih' strok, bodo delavcem izplačali normalne mezde, to se pravi dnevne mezde, ki bi jih prejeli, če bi delali po navadnem delovnem času v svojem podjetju.
V slučaju dela na praznične dni med tednom bodo prejemali dvojno mezdo.
POČITNICE IN DRUŽINSKE DOKLADE
Z letom 1947 dalje bodo dobili delavci letno 12-dnevni plačani dopust in sicer z vsemi dokladami. Družinske doklade delavcev bodo zvišali za 50%.
Novi mezdni sporazum določa tudi podrobne pogoje za delavce gradbene stroke ter v mali in srednji industriji. Mezdni sporazum za vajence pa bodo sklenili po podpisu tega sporazuma. Tudi za uradništvo je bilo določeno 55% povišanje.
Borba za novo mezdno pogodbo je bila trda. Pogajanja so se pričela že meseca septembra, zavlekla pa so se zaradi nepopustljivosti delodajalcev. Končno so vendar uspeli vsaj deloma doseči uresničenje delavskih zahtev. S tem bo delavstvu v sedanjem težkem položaju dana možnost, da vsaj neko- ■ liko popravi svoj materialni položaj.
Mezdni sporazum je torej dose-
žen. A to še ni dovolj. Potrebno je, da se ukrene vse potrebno, da bodo sedanja mezdna izboljšanja dosegla svoj namen. Preprečiti moramo zvišanje cen in nepravično razdeljevanje potrebščin, to se pravi urediti moramo potrošnjo.
Sedanji fnezdni sporazum bo v polni^ men dosegel svoj namen, če dosežemo ustalitev cen, kar je v današnjem gospodarskem položaju možno le z maksimiranjem. Interesi delovne skupnosti zahtevajo kontrolo nad proizvodnjo in potrošnjo, zahtevajo, da se cene maksimirajo. Proizvodnja mora služiti skupnosti. Potrošnja se mora prilagoditi potrebam delovnega ljudstva, a cene morajo odgovarjati kupni moči najširših slojev prebivalstva.
Pri tem reševanju se mora vsaka uprava in njeni organi ozirati in upoštevati izključno koristi in potrebe skupnosti in pobijati nenasitni pohlep špekidantov, črnoborzijancev in izkoriščevalcev. Koristi delovnega ljudstva zahtevajo, da se proizvaja zaradi potreb, ne pa zaradi dobička, zaradi denarja. K tem je tudi ena izmed najbistve-
nejših 'razlik med liberalističnim in ljudskim irojmovanjem demokracije. Mi zagovarjamo potrebe, a temu se zoperstavljajo in nam nasprotujejo kapitalisti, ki zagovarjajo interese denarja, dobička. Zaradi tega našega stališča nam očitajo in se v nas zčdetavajo. Mi pa bomo kot doslej tudi v bodoče zagovarjali naše koristi, koristi delovnega ljudstva, skupnosti in baš zato bomo uspeli.
V Parizu bodo reševali
vsa sporna sindikalna vprašanja pri nas
V Parizu je zasedal izvršni odbor Svetovne sindikalno federacije. Na eni izmed sej je bil dosežen sporazum glede načrta o poslovanju mednarodnih strokovnih zvez v okviru Svetovne sindikalne federacije.
Nadalje je izvršni odbor pretresa! več poročil; najprej poročila o sindikalnem položaju v Trstu in v Ira-nu. Seje eo trajale do 15. t. ni.
Razen o sindikalnem položaju v Tretu in Iranu so preučevali tudi o sindikalnem položaju v Španiji. Nemčiji. Avstriji, Grčiji, Kitajski in Tu. nisu.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne federacije je pozval avstrijske sindikate na konferenco, ki se bo vršila v kratkem v Parizu.
Bolniško blagajno zavarovancem
Fašistični pritepenci in begunci se ne bodo šopirili in ne smejo odločati v delavski Ustanovi
V Trstu je bila ustanovljena leta 1898 bolniška blagajna. Svoje de-
Potrebe dela zahtevajo pri vsaki ustanovi odgovarjajoče delovne spo-
lovanje je uspešno razvijala. To je j sobnosti. Tega pa pri izpolnjevanju
Sklepi Osrednje komisije za sindikalno enotnost
Odobren je uvod v statut
enotne sindikalne organizacije
ki izraža s svojimi določili težnje vsega ljudstva E. S. za popolno narodnostno enakopravnost
V nadaljnjih pogajanjih so raz-1 i) pospešiti popolno in zadovolji-pr ovijali o naslednjih točkah in jih vo socialno zakonodajo, ter s tem opredelili:	j zaščititi delavce in njihove svojec
1. Dovršeno in odobreno je bilo Pre,'I nevarnostim brezposelnosti, prvo poglavje načrta za statut, ki bolezni, nezgod, pohabljenosti in se nanaša na ime, sestavo in name- starosti- tako da se zajamči delav-
ne siidikalne organizacije. To /x>-glavje se glasi:
I. POGLAVJE 1) člen
Ustanavlja se organizacija X zato da se izboljšajo življenjski pogoji
cem dostojna življenjska raven;
l)	izboljšati zakonodajo v zaščito dela mladoletnih, vajencev in žena, tako. da se doseže emancipacijo žena v socialnem življenju;
m)	pospeševati vsako gospodarsko, socialno, kulturno in politično
razumljivo, če upoštevamo, da so j	uradniškega kadra niso	upoštevali.	vsetl delavcev tega ozemlja ter da	]X>bmlo, ki stremi za powlno eman-
cd leta 1916 imeli v svoji upravi j	Upoštevali so le zasluge za faši-	jih vodi in ščiti na poti k dosegi ci-	cipacijo delavcev in ki pospešuje
Zavarovanci 2/3. Pri takem razmer-!	zem. Isti kriterij jih je	vodil pri	liev’ 1(1. kajerimi streme vsi svobo-	njihovo vzgojo in izobraževanje, ta-
ju je moralo biti delovanje bolniške	imenovanjih na višja	upravna | d olj uh ni ljudje; vse to v skladu z	ko, da jim zagotovi primerno raven
blagajne uspešno, ker so zavaro-	mesta. Bolniška blagajna	je postala	Izjavami na svetovni sindikalni kon-	umstvenega, strokovnega in moral-
vanci- interesenti pač sami čuvali svoje koristi.
Uprava se je obnesla, bila je dobra/ Zavod je uspeval. Ustanovljeno je bilo več zdravstvenih ustanov za potrebe zavarovancev, za njihovo zdravstveno izbirljšanje,
Fašizem pa ni prizanesel nobeni ustanovi in je posegel tudi y bolniško blagajno, odkoder je izgnal delavske zastopnike Po fašističnem vzorcu so tudi pri tej ustanovi postavili poseben upravni svet, ki je povzročil in	zakrivil vsa nadal jna
poslabšanja.
molzna krava za razne „zaslužne“ fašiste. Zato je razumljivo, da so tudi denarne podpore stalno krčili, dokler niso bile nekatere popolnoma odpravljene’ -Taki izvedenci so zavod naglo pripeljali k polomu. Za
ferenci, ki je bila februarja 1945 Londonu.
Te namene in cilje bo inožno /w-polnonia doseči le z združitvijo sil in smotrov vseh ročnih in umskih delavčev.
časa vojne si je leta 19-13 fašistična] Za/o so bistveni cilji organizacije vlada zamihla centralizacijo vseh sledeči:'
bolniških blagajn.s sedežem v Rimu.
Ob koncu vojne pa do današnjega dne je ostalo vse pri starem. Še vedno se posluje po starih fašističnih zakonih, katerih se pridno udeležuje tudi tržaški CEN, ki pridno namešča svoje privržence in razne fašistične begunce.
z Goriškega ]\jso se izneverili
V dvomesečnem tekmovanju so ES izvršili svoje predvideno delo
rovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora ES. Sledilo je poročilo elana okrožnega odbora ES, ki je obširno orisal razredno i giba-
Delovanje sindikalnih organizacij j nalski 20.000. Te organizacije so ^Končno ^izvolili prvi redih od-V okviru dvomesečnega tekmovanja | pridobile nadalje 1426 novih čla- '	' *
a)	enotno organizirati v njej vse delavce ne glede na narodnost, vero ali politično prepričanje;
b)	spričo narodnostnih posebnosti področja postavlja sindikalna organizacija slovensko italijansko bratstvo na tem ozemlju med svoje
nega razvoja ter vzgoji v njih iiuU-vidualni in kolektivni' čut odgovornosti za osivaritev ciljev, ki si jih postavlja sindikalna organizacija;
n) obrambo pravic in pridobitev delavcev v prejšnjih borbah (urnik, pravico slavij an j a itd.)
2. člen
Da doseže cilje, ki so navedeni v prejšnjem Uenu, se bo sindikalna organizacija posluževala vseh sred-
Doslednost delovnega ljudstva
Do zagotovila demokratizacijo uprave in lovnega živijenia
'■ Delavci in uradniki ladjedelnice Sv. Roka v Miljah so zaradi sedanjega težavnega gospodarskega in političnega stanja podrobno 1 proučili stanje pomanjkanja vsega delavstva, ki mora trpeti revščino, brezposelnost, prostitucijo in negotovost za bodočnost,
apelira j o
na vse demokratične sile, da bi v borbi za dosego demokracije, za očuvanje pravic delovnega ljudstva izdejstvovali čim-proj enotne fronto proti lokalni in mednarodni reakciji.
Hočemo sl sami urejevati naše življenje. Zato zahtevamo, da se spoštuje demokracija, ki nam zagotavlja naše pravice. Razdor, razdvojenost med delovnim ljudstvom podpihuje reakcija, ki se boji močnega demokratičnega bloka, liaš zaradi tega moramo vložiti mi vse naše napore v to, da dosežemo med delovnim ljudstvom iskreno bratstvo. Na ta način si bomo omogočili in olajšali enotni nastop proti vsem poskusom zasužnjevanja in izkoriščevanja delovnih sil. Naši uspehi za izboljšanje gospodarskih in političnih prilik bedo .sigurnejši. Gotovost za mir, deio in varnost se bo povečala.
_____________________________ Kakor vemo, sc hoteli najti pri demokratičnih. antifašističnih, ljudskih ustanovah orožje. Imeli pa so veliko, smolo., čeprav so je zelo oo-trudili,. poslužili so se celo najmodernejših tehničnih pripomočkov. Kliko bo preiskava izpadla, smo si bili vsi na jasnem — borimo se pač za mir in varnost.
Na dragi strani pa imamo politične grape, katerih vpliv je med delovnim ljudstvom minimalen, zaradi njih protiljudskega delovanja. Z za-strašilnimi sredstvi vseh vrst in celo terorjem bi radi branili svoje položaje. Tak način postopanja pa je v popolnem nasprotju s željami in po-trebamf delovnega ljudstva, ki hoče dela mir. blagostanje ter da se njihova naša velja spoštuje.
Od naših namenov ne bomo od« stopili. Naše napore bonih stopnjevali! Razkrinkovali bomo vse reakcio-uarne nasilneže, teroriste, njih domače in tuje pokrovitelje, ki bi radi razbijali enotnost delovnega ljudstva.
Solidarnost
m’adih delavcev in delavk
V petek zjutraj so v tovarni jute stavkale med 10, in 10.15 vse mlade delavke. S tem sc- protestirale pioti brezupnem postopanju Zveze indu. strijcev v pogledu zahtev vajencev.
sporazum predloge za imenovanje nove sindikalne organizacije.
2)	Dosegli smo načelni sporazum o organizacijski zgradbi nove ustanove.
3)	Ni bil dosežen sporazum o dvojezičnosti naslovov in pečatov Osrednjega odbora za sindikalni sporazum. Sporne točke se opredelijo, kakor sledi:
a)	enotni sindikati:	vzporedni	]
dvojezični napisi m istem listu, pa \ naj bo napisan v kakršnem koli je-1 ziku, in dvojezični pečat.
b)	Delavska zbornica: napis in
pečat v italijanščini, če je italijansko____jw_. .	rm[ii^T
besedilo, slovenski, če je slovensko. [ Dekgacija mladih dejavk seTe^po-V mešanih conah ali mešanih sindi-1 dala do uprave podjetja, kjer je pre. katih bodo ločeno pošiljali izvirna ! ''r,la svoje pismene zahteve. besedila v obeh jezikih.	']• Opoldne istega dne ob 15. uri so
Uhe organizaciji sta ločeno po- prenehali z delom za četrt ure tudi
slali spomenico Svetovni sindikalni zvezi v Parizu in obrazložili svok stališče.
mladi delavci tvrdke OMMSA Zastopstvo stavkujočih je izročilo di. 'rekciji spomenico, v kateri so zah-
delovanje paritetnih sindikalnih odborov, strok, iti krajevnih odborov.
5) Preučili so resolucije in vloge, ki so jih Osrednjemu odboru za sin-stev, H jih ima na razpolago in si- j dihalni sporazum poslale mladinske cer:
4) Na naslednjih sejah bodo'do- j ZveriŽu&T-ločili postopek za ustancnijcuije m j :
organizacije in delavci iz raznih tovarn v Trstu in pokrajini.
6) Pozivamo posamezne dc-
Odbor ES za goriški okraj je v okviru dvomesečnega tekmovanja izvedel vse, kar si je sindikalna organizacija v svojem načrtu zadala.
Slovenski in italijanski sindikalni tečaj, piva v Gorici, pridno delujeta. Delovanje teh dveh tečajev te nekoliko ovirano zaradi omejitev pri uporabi električnega toka. Nadalje so ustanovili v Gorici tudi okrajni odbor za tisk. Delo podružnice se je*poživilo zaradi reorganizacije, ki je bila izvedena v sledečih podružnicah: Solkan, Tac-chino, Bukovca. Vrtojba in Kron-berg Število članstva se je zvišalo za 575.
V Ajdovščini — Stari Gori, Pod-sabotinu in v Gorici so bile ustanovljene nove podružnice Število naročnikov na sindikalne časopise se je zvišalo za 300. Plačevanje članarine se je izboljšalo za 30% 10 podružnic pa je nabralo prispevke za sindikalno zastavo, ki si jo mislijo nabaviti.
Ker je bilo poslovanje podružnic zaradi pomanjkanja prostorov ovirano, -so si y času tekmovanja pridobile za svoje sedeže primerne prostore, večinoma začasne, kjer uradujejo enkrat ali dvakrat tedensko 4 okoliške podružnice so si napravile napisne deske. Določena dva množična sestanka mesečno se zaradi ovir v vsaki podružnici nista vršila, razen v okoliških vaseh. Skupno se je vršilo 25 zborovanj.
Tudi pri prostovoljnih prispevkih niso zaostajali. Nabrali so 108.929 Lir prostovoljnih prispevkov za različne dobrodelne namene. Za revnega otroka so za Miklavža in božič prispeval z udarniškim delom. Za popravilo cest in za obnovo pa so pripravili različen material, ki so ga dali na razpolago Okrožnemu odbora SIAU. V ta namen so udarniško delali 784 ur.
Pri tekmovalnem delu tudi ostali okrajni odbori niso zaostajali. Med dragim so reorganizirali v Komenskem okraju 13 podružnic (1 nova podružnica), v Mirenskem 16 (3 novi strokovni odbori), v Bovškem dve (na novo postavljene 4). v Kobariškem dve, v Briškem dve (na novo organiziranih 5) in v Kanalskem 5 (na novo organizirani 2).
Sindikalne organizacije so tudi na drugih področjih pridno delale. Po dosedanjih podatkih so nabrali okrajni odbori Lir 62.055 prostovoljnih prispevkov in sicer: Komenski 15006.30, Mirenske 10856.80, Bovški 3187, Briški 13.005 in Ka-
nov in 354 novih naročnikov, za Primorsko delavsko enotnost.
Vse podružnice poslujejo bolje kot prej. Opaziti jc več čuta za od-
pospešili. delo, tako da pridemo čim prej do zaželenih uspehov.
bor novo sindikalne organizacije, kateremu želimo mnogo uspehov pri njegovem bodočem delu.
Enotni sindikati v naši pokrajini žanjejo velike uspehe zaradi pra-viinega razumevanja delavcev in govornost m načrtno de o. Izbolj- kmetov, ki so se strnili okoli te or-sano delovanje sindikalnih Olgam- ganizaeije ne glede na narodnost, i,	• •	,
zacij in članstva pa se mora nada-, Zato je razumljivo stalno naraščanje te\ raz.l’0l,m poramoo ljudskih de-l jeva ti, ker bomo le na ta način iz- njjhcvega vpliva in delokroga Vsi ntokraticmh oblik vladanja v skla-polnili svojo dolžnost in olajšali, 7- največjim zaupanjem zrejo v or-, du s težnjami vseh delavcev in ve-
............... -	ganizacijo demokratičnega delovne- ----------
ga ljudstva, jo s svojimi močmi izpopolnjujejo in ji predano pomagajo.
a) dejansko sindikalno delovanje
--------- . s sklepanjem jMgodb ter splošnih	.	.	.
glavne načelne postulate	in si bo	' in	posebnih delovnih sporazumov	!Pvce.	!n	organizacije,	ki odpadajo
prizadevala, da se med italijanskim	ter	s jiodporo v osebnih in kolektiv-	Bnotmm	sindikatom	v
in slovenskim ljudstvom razvije in nih delovnih sporih; ohrani prijateljstvo;	j p) zahtevati za sindikalno orga-
c) nadaljevati borbo za iztrebitev nizacijo pravice, biti udeležena v sleherne oblike in pojava	fašizma	vseh ustanovah, ki imajo neposredni narodnostne nestrpnosti	ter si z	no	zvezo z delom (podjrorne, skrb-
vsemi silami prizadevati, da ne bi slvene ustanove Ud.); ozemlje služilo za pretvezo ali osno- j c) prevzeti organizacijo uradov kakršnem koli imperialističnim Za nameščanje ter nadzorstvo nad
da se naj spaau.
\o pravice vajencev.
Vsi mladi delavci Treta in ostale pokrajine so zelo zaskrbljeni zaradi položaja in rešitve vprašanja vajencev. O vsem tem nas prepričujejo mnogi protesti in spomenice, ki so biU. predane zadnje dni. Z vsi mri ‘■"atije in jih razumejo vsi delave'. tor so z njimi solidarni.
Skupina delavcev tvrdke Ribi je nabrala 1030 lir za pomoč albanskemu narodu, ki je bil prizadet zaradi poplav.
Zborovanja v Ajševici
Iz Komna
Družina Zega iz Hraševice pri Komnu je izgubila svojega sina, ki se je smrtno ponesrečil pri delu. Ker je družina ostala brez hrani-T, , .	.	„.	telja in je podnore potrebna, ji je
lJne -i. t. m se je vršilo masovno i organizacija ES za prvo silo poma-ssndikalno zborovanje vseh članov | gala z majhnim denarnim prispev-ES iz Ajševice in Stare gore. Zbo-I kom 5000,—Tir.
namenom, ki'bi bili le v škodo svetovnemu miru;
e) podpirati in ustvariti pridobi-
čine prebivalstva;
l) izjjostaviti dejansko sodelova
jjomočjo brezposelnim ter nad zaščito izseljencev.
3. člen
Organizacija je neodvisna od vseh političnih strank in ni dopustno nikako vmešavanje jjolitilnih strank. Zato mora biti njeno delo-
n ./„..; Mladi delavci, zaposleni v Javnih
zbornici, da ne bodo podoisovaU ah j žn^Stesto prenehal? z°delS I neposrečeno pošiljali aktov v imenu I tem so izrazili solidarnost z vsemi Osrednjega odbora .za:, sindikalni) mladimi delavci v Trstu, ki izražajo sporazum, ker mora sprejeti vse j sv<>ie nezadovoljstvo zaradi stališča sklepe le m odbor sam ter Uh mo-7:yeze industrij c c-v do zahtev vajen-
ra ali njihovi namestniki.
• zahteve mladih delavcev.
nje s linami 7ga,UzacUmi V^e izraz	teieni ddav'
sosedni'h držav zlasti 7 hi Jošt n cev in m PoselmUi strankarskih Ul-sosednjih ar^av, ztash z Jugasla-	T! n/1
vijo in Italijo;
g)	napeti vse sile za gospodarsko obnovo ozemlja;
h)	boriti se za izboljšanje gospodarskih, socialnih in moralnih individualnih in kolektivnih pogojev delavcev ter delovnih pogojev sploh;
teresov. To pa ne pomeni, da ne bo organizacija zavzela svojega stališča v vseh političnih vprašanjih, ki zadevajo delavce na splošno.
Po sklepih, ki jih predvideva točka 3 poročila št. 2, pozivamo delavce obeh organizacij, naj pošljejo Osrednjemu odboru za sindikalni
Na volitvah za nov odbor bo članstvo znalo dobro zbrati resnične demokrate
V nedeljo, dno 15. t. m- se je vrši. lo v Trstu zborovanje članov Delavskih zadrug. Zborovanje, se je pri. čelo cb 10. uri dopoUne- Najprej so izvolili predsedstvo, nakar je dobil besedo, odvetnik Puecher. Govoril je o nastanku in razvoju Delavskih zadrug. Končno, je prešel na današnje stanje, ki je nastalo po imenovanju upravnega sveta s strani ZVU-ja,
V Beli hiši je bilo izdano poro* čilo, da je Truman sprejel ostavko Wata, šefa uprave za gradnjo stanovanj.
Znano je. da je \Vatov program gradnje stanovanj naletel na veliko kritiko številnih orgaivzacij.
Že’ novembra jo kongres industrijskih organizacij poudaril v svoji resoluciji' da prenočuje dva milijona 900.000 vojnih veteranov po šotorih in kočah ter »treji e-rih« (majhne hišice na kolesih, ki jih jo mogoče pripeti za avtomobil).
Zaradi rešitve stanovanjske krize so pričele zveza vojnih veteranov in napredne organizacije s kampanio da bi se še naprej vršila kontrola glede najemnin in da bi izpolnili vladni program o zidavi stanovanj. Tako zaideva resolucija kongresa industrijskih organizacij spreiem novega zakona C stanovanjih in večji obseg stanovanjskih gradenj.
▼
Ob priliki preiskave ki jo je redila posebna anketna komisija, je 14. avgusta polkovnik Francis Miller z ostalimi pričami obtežil več oficirjev ameriške vojaške u-prave v Nemčiji nepravilnosti v ekonomskih transakcijah z nemškimi tvrdkami V zvezi s tem so člani anketne komisije sestavili poi*očilo o delu ameriške uprave v Nemčiji glede vprašanja dena-cifikacije in čiščenja kartelov v Nemčiji.
Iz nekega, poročila je razvidno, da je angleška vlada odklonila, da bi spreieia načrt o dejanski ukinitvi .kartelov v Nemčiji in da izvede orei-kavo glede nemške imo-vine na Švedskem in v Švici, ker bi ta ime vina lahko služila za ustanavljanje nevih kartelov Poročilo zaključuje z izjavo, da bodo zahtevali komisije za zunanje
RAZGLEDI PO SVETU
Stanovanjska kriza v ZDA
2.900.000 vojnih veteranov brez strehe - V Nemčiji karteli dejansko še vedno postoje Nepravilnosti ameriških oficirjev v ekonomskih transakcijah z nemškimi tvrdkami
zadeve ameriškega senata, da skrbno prouči vse mednarodne pogodbo. ki so jih ZDA sklenile glede vprašanja zasedenih ozemelj, meja, mandatov, < varaštva. reparacij in mednarodnih organizacij.
Člani delegacije Enotnih sindikatov delavcev strojne industrije Velike- Britanije so po prihodu v Sovjetsko Zvezo izrazili željo, da obiščejo Donješki bazen. Tej želji so ugodili. Delegati so obiskali v Staljinu. Kramatorskii in Make-jevki razne tovarne strojnih konstrukcij koksa in metalurgi jskih proizvodov, klube, dečje domov.-?, jasli in poliklinike Razgovariali so fee z delavci in proučevali delovanje sindikalnih organizacij.
Član delegacijo in sekretar okrajnega odbora sindikata delavcev industrije strojnih konstrukcij v Škotski jo izjavil:
. Težko nam je bilo predstavljati si razsežnost opustošenj, ki so jih prizadejali fašisti vaši deželi. dč> kler. toga nismo videli. Na vsem potpvanju smo videli sledove barbarstva okostja z dinamitom porušene tovarne, iavna tn stanovanjska poslopja. Naštel sem 18 blokov, ki so uh Nemci zažgali. To som videl tudi v Makeievki.
Posebno barbarsko so porušili električne centrale — je izjavil de .legat, delavec v električni industriji. — Pristaviti pa moram da sc električne centrale povsod, kjer smo bili. že obnovljene in pravilno delujejo.
Opazovali smo tudi odnose med delavci in voditelji proizvodnje. To so prisrčni odnosi tovarištva, prevzeti samo z željo, da bi izvedli petletni načrt za dobro kolektivov in vse dežele...«
▼
Časopis »Al Vatun« v Bagdadu objavlja protest združenja indonezijske mladine proti okratnesti holandskih in britanskih čet, ki bombardirajo indonezijska mesta in vasi. Združenje mladine prosi Organizacijo ZN in svobodoljubne narode sveta, naj pomagajo Indonezijcem v njihovem boju za svobodo in neodvisnost.
Iz Italije
»La Voce della Sieilia« objavlja članek, v katerem poudarja pomen organizacije sicilskih kmetov kot vcl k prispevek k strnitvi vseh ljudskih sil v borbi za politične pravice in svoboščine. Časopis poudarja. da so sicilski kmetje vedno pripravljeni, da izkažejo podporo delavcem iz Severne Italije ter da storijo vse. da bi izginila nasprotja, ki so jih umetno ustvarili bivši protiljudski režimi med Severom in Jugom.
▼
Sindikat novinarjev v Rimu je imel konferenco na kateri so obravnavali položaj, ki je nastal zaradi kršenia kolektivne tarifne pogodbe e strani nekaterih časopisnih lastnikov. Na konferenci je bil sprejet sklep, da stopijo vsi itali-
janski novinarji v stavko, ako lastniki časopisov ne bodo prenehali s kršenjem tarifne pogodbe.
Iz Z. S. S. R.
Preko 100 leningrajskih tovarn je izpolnilo proizvajalni program prvega leta nove petletke Kljub težavam pri izvajanju programa so nekatere veje leningrajske industrije — industrija električnih naprav, tekstilij, gradbenega materiala in druge — že prekoračile letni proizvajalni načrt.
v
Sovjetski železničarji eo uresničili načrt prvega 'eta petletke za izgradnjo novih železniških prog. V ta namen so izdali to leto trikrat več denarja kot leta 1940 Železniški delavci so izkopali 24 milijonov m3 zemlje, položili 30 milijonov pragov in več kakor 800 tisoč ton železniških tračnic.
Več kakor % teh del so opravili na področjih, ki so bila pod nemško okupacijo. Na rekah Sviru, Dnjepru Niemenu. Prutu. Južnem Bugu in drugih so končali z gradnjo novih velikih mostov. Prometna zmogljivost mreže velikih železniških prog južnega tn zapad-nega dela Sovjetske zveze se je povečala za 39% v primeri s preteklim letom.
▼
V Uzbeški SSR so vzpostavili to leto 30 novih zračnih linij. Razvoj letalskega prometa je v tesni zvezi z gospodarskim in kulturnim poi-astom republike. Sedaj imajo
vsa področja v republiki zračno zvezo s prestolnico Uzbeške SSR Taškentom. Dolžina letalskih linij znaša več kakor 10.000 km. V letu 1947 bo znašala dolžina letalskih linij skoraj 15.000 km.
Iz Jugoslavije
V Sloveniji je bilo v letu 1946 v okviru Tehničnih baz obnovljenih 3370 stanovanjskih in 4322 go-spodarskih poslopij Od osvoboditve do danes pa je bilo obnovljenih že 36U/ vseh razrušenih in poškodovanih poslopij.
Za obnovo poslopij, ki so bila obnovljena letošnje leto, jo/ bilo porabljenih 9.736,57 ton cementa, 7.479 80 ton apna, 565.34 ton železa in 17,397.680 strešnikov. Vrednost storjenega dela je več kot petkrat večja od posojila, ki so ga prejeto obnovitveno zadruge v okviru Tehničnih baz za obnovo svojih razrušenih in poškodovanih hiš in gospodarskih poslopij. Nalogo Tehnične baze so sedaj v glavnem končane, nadaljno obnovo prevzamejo okrajni ljudski odbori, v katerih sklop preidejo Tehnične baze z osebjem in opremo'.
▼
Mladinska organizacija v podjetjih Splošne stavbene dražbe v Mariboru je trdno povezana s svojim sindikatom in vodstvom podjetja. Poleg rednega dela delajo mladinci enkrat mesečno za svoj sindikat. Tako jim je uspelo v okviru sindikata postaviti na Pohorju svojo kočo. ki naj služi delavcu za oddih Mladina tega podjetja je organizirala poseben tečaj za svoje strokovno izpopolnjevanje. Prav tako se mladinci zavedajo važnosti politično izgradnje delavstva, kakor tudi njihovega udejstvovanja na kultumo-prc-svetnem polju. Vsak teden izdajajo stenski časopis.
brez sodelovanja prizadetega članstva.
^ Nekatere zgradbe, v katerih poslujejo Delavske zadruge, so bde v času vojne zaradi bombnih napadov prizadete. Vsa potrebna popravila so plačale zadruge same in ZVU ni prav nič k temu prispevala. Vendar se upa in pričakuje, da bo ZVU na podlagi zadevnih prošenj vsaj delno prispevala k izdatnim stroškom za izvršena popravila.
Govornik je nadalje omenil, da jc ZVE (na podlagi pritiska s strani članstva) končno vendarle pristala na razveljavljenje fašističnega statuta. iz leta 1935. oziroma 1940. in ponovno uveljavila stara pravila iz leta. 1922. Sedaj je naloga odbora, da skliče skupščino, ki naj izvoli nov upravni odbor. Le na tu način bo članstvu ugodene iu uprava Delavskih zadrug bo po tolikih letih ponovno uveljavila stara pravila iz leta 1922. Sedaj je naloga odbora da skliče skupščino, ki nat izvoli nov upravni odber. Le na ta način bo članstvu ugodeno in uprava Delavskih zadrug bo po tolikih letih ponovno v iokah delavstva.
Sledila je živahna diskusija. Najprej _ je posegel v debato tov. Coc-chini. Izjavil je, da bi sedanja uprava že zdavnaj lahko opozorila ZVU na možnest da bi se stara pravila iz leta 1922. ponovno uveljavila Ni bilo potrebno spuščati se v dolgotrajna birokratska razpravljanja katerih edini namen jc bil zavlačeval končnovcljavno rešitev te»a vprašanja/ Zahteval je tudi da se mera skupščina sestati v roku enega meseca.
Prijavil se je k besedi tov. Pie-mentesi. tudi ustanovni član za drag ki je kritiziral dob odbora Dejal je, da so zborovanja, ki so se vršila zaradi voljo članstva, prisilila ZVU uveljaviti pravila iz lota 1922. Za-drugar Bossi ie izjavil da je dolž-nost ZV U-ja. uslišat; želje delovnega ljudstva in da jc že čas. prenehati z »diplomatičnimi manevri«. Zadruga:* Gulli je predlagal spomenico, v kateri izražajo' zadrugarji I. in II. mestnega okraja nezaupnico odbera in zahtevajo, da se v roku 30 dni skliče glavna skupščina Zate je potrebna le volja in dober namen s strani odbora, Sjocmenica je bila sprejeta soglasno.
Kmalu za tem jc bilo zborovanje zaključeno.
Iz področja ustvarjalnih sil cone B
Noše naloge
. V svojem zaključnem govoru na sindikalnem delovnem kongresu v Postojni je tov. Perovšek. tajnik. Poverjeništva P M 00 v Ajdovščini, v bežnih, a jedrnatih besedah o-svedil bistvene naloge našega delavstva in naših sindikalnih organizacij, da dosežemo utrdite^ naše s težkimi krvavimi žrtvami priborjene nove državne tvorbe.
Predvsem je pribil dejstvo, da je iz podanih poročil o doseženih uspehih dosedanjega dela, treba dati našim delavcem m njihovim predstavnikom polno priznanje in nadaljeval:
,,V tem letu smo ustvarili samo trden pogoj za izvršitev delovnega načrta v drugem letu. Ves naš trud je usmerjen v to, da pristopimo k izvršitvi postavljenega načrta z dobro voljo in polno usposobljenostjo. S samim navdušenjem in obljubami ne bomo izvedli načrta, temveč se moramo oborožiti s strokovnim znanjem in visoko politično zavednostjo."
'F nadaljnjem je opozoril na dvoje točk, ki. morajo biti jasne vsakemu poedincu in označil ti točki sledeče: s
1)	Glede sistema delovnih norm je vsaka bojazen, kdo bo pri tem oškodovan, docela odveč, saj smo država mi in mi smo država. Vse je ljudska imovjna; govoriti o kakem državnem kapitalizmu je torej goli nesmisel. Čim boljše bodo norme, tem večje bodo poedinčeve koristi in s tem koristi skupnosti, saj so tovarne, podjetja, rudniki naši, prava ljudska imovina.
2)	Da bomo mogli pravilno in stvarno oceniti delo in uspehe naših tekmovanj, se moramo seznamu z ocenami sovjetskih, petletk, ki nam jih je podal tov. Stalin. O prvi petletki pravi, da je bila tedaj sicer dosežena nova tehnika, ni pa bila ta tehnika polno izkoriščena, ker si je delavstvo še ni popolnoma osvojilo. Tej nalogi je bila posvečena prva. polovica druge petletke, zaradi česar je nastal v delu navidezen zastoj, ki pa je šel v korist izgraditve novih strokovnih kadrov. Sele tedaj je trlo mogoče novo pridobljeno tehniko v resnici osvojiti in jo zato v polni meri izkoristiti.
K temu. je tov. Perovšek pristavil: „Naš načrt nam bo prinesel nove tovarne in zato moramo že sedaj skrbeti za kadre strokovnjakov. Odtod velika važnost gimnazij in večernih tečajev za vajence."
V svojem nadaljnem govoru je tov. Perovšek obrazložil še dvoje važnih vprašanj. Ugotovit je nujnost prave kritike in pn tem dospel do trditve, da mora vsak' delavec biti revolucionarna kritičen. Drago vprašanje, ki rav/w tako zadeva ne samo skupnost, temveč tudi vsakega delavca, je vprašanje proti-načrta, ki ga postavi samo delavstvo proti danemu tekmovalnemu načrtu. Ta protinačrt obstoji v prekoračanju kakovosti in količine določenega dela po vzorcu sovjetskih petletk, kjer je protinačrt postavil načelo: ..Delo moramo izvršiti ne v določenih petih, ampak že v štirih letih!
Končno je poudaril tov. Perovšek, da izvršitev načrta ne bo lahka stvar, toda izvedli ga bomo, saj slpii na čelu delavskega razreda OP, ki jo vodi KP. kar nam je najboljša in najsigurnejša garancija za uspešno obvladanje. naše velike borbe za gospodarski in s tepi tudi politični dvig naše nove države.
Cbračun deta
rudarske podružnice ESZDN v Ilirski Bistrici
1) Prvomajsko tekmovanj«
Organizacija dela izboljšana za 5% Produkcija zvišana za	16%
Režijski stroški znižani za Norme dela zvišane za	10%
Disciplina zboljšana za	10%
Prihranek na surovinah	o%
Udarniško delo:	,
Plačanih ur 216 (za R. K.)
v vrednosti	Lir 6,316.™
Plačanih ur 96 (za obnovo) v vrednosti	Lir 3.480.—:
Prosveta:
Rednih množičnih sestankov 1 Predavanja	1
člankov za Stcnčas	26
Naročnikov na Prim. del. enotnost 34
2) Titovo trimesečno tekmovanje
Organizacija dela izboljšana za 3% Produkcija zvišana za	10%
Režijski stroški znižani za 10% Disciplina izboljšana za	20%
Prihranek na surovinah	10%
Udarniško delo:
Neplačanih ur na polju 2.000 v vrednosti	Lir 105.284,™
Prosveta:
Rednih panož. sestankov mesečna 4 Predavanj	4
Člankov za Stcnčas	19
Naročnikov na Prim. del. enotnost 40
3; Tekmovanje »Za priključitev«
Organizacijska dela zboljšana za 5% Produkcija zvišana za	10%
Režijski stroški znižani za 25% Disciplina zboljšana za	10%
Prihranili na surovinah	10%
Norme dela dosežene pid
ročnem deju Norme dela dosežene strojnem delu
Udarniško dete:
Neplačanih ur 448 v vrednosti Plačanih ur 212 v vrednosti Nabiralne akcije za obnovo za mladinski dom za istrsko žene za pomoč Albaniji
100%
50%
Lir 10.500.-
Lir 5.718.-
Lir 5.718.— 12.500 — 1.000-3.878,—
7.200.	— 19.000 —
7.200.	™
za dijake za R. K, za, našo knjigo
Prosveta:
V knjižnici je 80 knjig, člankov za stcnčas jo Mio 25, naročnikov na Primorsko delavske enotnost 61,
Poročilo
o uspehu celotnega tekmovanja IMS:
Pri ročnem delu smo dvignili normo za 100% in jo obdržali Pri strojnem delu smo v začetim norme dosegli	50%
Produkcijo dvignili za	36%
Znižali režijske stroške za 40% Prihranili surovin za	25%
Organizacija je precej težavna, ker imamo nad 50% kmetov in pol-proletarcev
Zadružništvo: vpisanih 90% članov, od katerih ne izpolnjuje svojih dolžnosti 45%
Kulturno prosvetno društvo je v povojih
Delovanja mladine ni v organizaciji, ker imamo same 5 mladincev Delovni odnosi so primerni.
Delo sindikalnih podružnic
CKMS == Krajevni medstrokovnl svet)
KMS: Idrija
IDRIJA. PODRUŽNICA ES RUDARJEV je 20. t. m. priredila v korist Materinski posvetovalnici v Di-dičevi dvorani koncert z izbranim sporedom Idrijski rudarji so zopet pokazali, da je od trdega dela žu-Ijava reka zmožna tudi tako rahlih prijemov, kakršne zahtevajo gosli. Občinstvo pa tudi zna ceniti take napore, kar je dokazalo z obiskom. Materinska posvetovalnica bo prejela čisti dobiček v znesku nad 5000 lir.
STUDENO In STRMICA. Zasedanje Ustavodajne skupščine FLR Slovenije sta ti dve vasi proslavili na poseben način; vaščani obeh vasi sc se zbrali in šli — na udarniško delo! Spravili so sc na popravilo poti. Pri tem so napravili 30 m poti, za kar so prepeljali 15 voz materiala in 20 voz kamenja. Vsega so opravili 142 delovnih ur v vrednosti 12.400 lir.
Kateri način proslave bi mogel biti primernejši! Strmičanom in Studen-čanom — vsa čast!
KMS: Postojna
BELSKO: PODRUŽNICA ES LESNE STROKE krepko in odločno nadaljuje z delom tekmovanja. Že izboljšana delovna norma se še nadalje vidno izboljšuje. Veliko pažnje posvečajo obdelavi lesa in uspehi ne izostajajo. Zaradi velike zaposlenosti članstva delajo sestanki velike preglavice; ker pa poznamo visoko ak-
Podružnica ESZDN Lesne industrije v Ajdovščini
Poročilo za leto 1946
iznešeno na sindikalni delovni konferenci 8. decembra v Postojni
ORGANIZACIJA
Naša podružnica le šte.ia ob pričetku letošnjega leta 97 članov od teh pri podjetju Žaga Itizzatto. 72, čag.i Repič 1.2 in žaga Lokavee 13 članov. Z ureditvijo mizarske delavnice in obnove delavnice za izdelavo zabojev je število članov naraslo na 205, od katerih odpade na podjetje Lesne industrije 180 članov.
Množičnih sestankov smo imeli 32, izrednih i sej 23. Vse podružniškO' delovanje se vrši v tesni povezavi in soglasnosti z Upravo* podjetja,, delavskimi zaupniki in z ostalimi organi podjetja članarina se plačuje redno in 100%,
Delavci in nameščenci Lesne industrije sc dosegli sledeče uspehe-
PRVOMAJSKO TEKMOVANJE
92'delavcev in nameščencev je napravilo 5994 udarniških ur v vrednosti 190.230 lir. od katerih se je porabilo za zgraditev Delavskega doma '140.000' lir.' Za KP 20.000.--. za invalide 5.000,--, za tiskovni sklad (Primorska borba) 5.000.—• in za pc. moč aretirancev v - Trstu 20.000.-— lir
V oddelku žag? smo zvišali produkcijo predvojne dobe za 15%; v istem oddelku se ie izboljšala kvaliteta za 20%,
Podjetje je prispevalo za dograditev Delavskega dema 110.000 lir.
Skupni udarniški doprinos znaša 300.230 liir
TITOVO TEKMOVANJE
140 delavcev in nameščencev je naprav ib 10.740 udarniških ur. od teh za fond za obnovo 7.270.
kar znaša	Lir 244.853.—
za pomoč stavkujočim v
Trstu	30.000.—
za obnovo podjetja 2500
brezplačnih udar. ur —
nameščenci	85.750.—
za obnovo vasi Zapuže 109.700.—
Skupni udar. doprinos Lir 470.303.—
Za poplavljence v Albaniji
V zadnji številki našega lista smo objavili uspehe nabiralne akcije za poplavljence v Albaniji. Prejeli smo pa poročilo, ki nam dokazuje, da dani pregled ni bil kenčnoveljnven in zato radevolje priobčujemo poslani nam dopis, -• fOp uredn.)
Okraj Idrija-Cerkno je bil v poslednji vojni izredno težko prizadet, Ko pa se je razširil glas o usodni povodnji, ki je prizadejala sosedni albanski narod je spoznalo, da morajo — četudi sami še niso docela preboleli posledice vojnih grozot — nemudoma in čim izdatneje priskočiti na pomoč prizadetinj. Da bo akcija čim uspešnejša si je okraj Idrija-Cerkno postavil poseben od-
bor, ki mu. je bila zadana naloga, organizirati nabiralne akcije po vsem okraju. Odboru so pomagale vse"naše množično organizacijo: mladina, žene. upokojenci, gospodarske ustanove in seveda tudi naše sindikalne organizacije.
Uspeh je viden! Rudarji so se najbolj izkazali: dali so po ono dnino, kar predstavlja lep znesek 250.000.— Podružnica ES PTT - Idrija ISO— Podr. ES gradbene stroke	3.740.—
»	»	trg. nameščencev	6.255.—
»	»	upravno-gesp. stroke	6.320.—
»	»	kult.-prosv. del.	3.200.—
»	»	lesne stroke	6.200,—
»	»	cestarjev	2.000.—
Uprava Okr. gosp zadruge 2.000.— Vodstvo osn. šole • Idrija	1.560.—
Postavili srno normo za oddelek žage. Preglasil; dva udarnika; tov. Valiča, ki je s svojimi dobrimi nasveti doprinesel podjetju 100.000 lir in sicer s tem. da je podal načrt -za brušenje lesa mizarskih izdelkov. Drugi je tov. Banjo Kovač, ki je s popravilom parnega stroja, pripomogel dr; obratovanja in s tem doprinese! v skupno korist lir 84.000.—.
TEKMOVANJE ZA PRIKLJUČITEV
Delavstvo je napravilo 4.548 udarniških ur, kar znaša Lir 159.300.--Nameščenci so napravili 2300 brezplap- ud. ur v korist podjetja	69.000.--
Udeležba, podjetja s kamionom na ud. delo — doprinos za obnevo 10.000.—• Podjetje je nabavilo, odnosno obnovilo' raznih strojev in stavbnih objektov v vrednosti 1.591.500.— Skupno Lir 1830.006.—
ZADRUŽNIŠTVO IN PRESKRBA
V vaznih zadrugah je včlanjenih 45 članov. Delavska menza, katere se poslužuje 35 članov, deluje v splošno zadovoljstvo. Med člane je bilo razdeljenega 48 kg usnja. 28 parov čevljev 150 paketov TJNRRA in 50 kg mila.
KULTURNO IN PROSVETNO DELOVANJE
Ustanovljen je meški pevski zbor, ki šteje 28 članov; doslej je zbor nastopil na 13 kulturnih in dobrodelnih prireditvah. Igralska skupina je nastopila dvakrat. Bilo je 11 recita-cijskih nastopov. 35 •mladincev in mladink podjetja poseča tečaj za slovenski pravopis, število narašča vsak dan- Tudi knjižnica ne manjka. Z udarniškimi urami in s prispevkom podružničnega fonda srno nabavili 270 sodobnih knjig in brošur. za katere smo potrošili 20.500 lir. Za značko ZREN je vpisanih 13 članov, na časopise je naročenih 174. St on čas redno izhaja, za to skrbi mladina in ostalo delavstvo. Postavili smo prosvetni svet. katerega
Društvo upokojencev in vdov 5.000.— Narodna milica	429—
Prebivalci mesta Idrije	3i.350 —
Zdr. trg in gostilničarjev 15.460— Mladina mesta Idrije	16.671.—
Združenje krojačev in šivilj 1.605.— Ostalo prebivalstvo okraja 77.838.—
Skupaj	432.808 —
S to socialno gesto je ljudstvo našega okraja jasno pokazalo, da hoče, tesno združeno z vsemi ostalimi kraji naše države, nuditi bratsko pomoč trpečemu narodu Albanije ter mu po vseh svojih močeh omogočiti popolno gospodarsko' neodvisnost,
Ferdo.
naloga je. da se kultumo-prosvetrio delovanje v tovarni čim bolj dvigne. Naše delavstvo sodeluje z dopisovanjem v časopisje. (Op. ur.: Ce bi bilo le dosti takih!)
DELOVNI ODNOSI
Pri našem podjetju imamo o zaupnikov, ki so razdeljeni po raznih oddelkih in skrbe za pravilne delovne odnos o med samim delavstvom in med delavstvom in upravo. Rešujejo vse eventuelno spore ter le-tem gre zasluga, da se je uvedlo akordno delo po vseh oddelkih.
ZDRAVSTVO
V	podjetju vlada zadovoljivo zdravstveno Stanje. Imeli smo 4 nezgodne slučaje lahkega značaja. Vsi delavci in nameščenci eq zavarovani. Vsi družinski poglavarji dobijo redno družinske doklade.
, Prcstoveljtti prispevki:
za KMS	Lir 4.204,-
za	pomoč Albaniji	17.500,—
za	bolnega tovariša	3.500.—
za	pomoč ubožnl družini 5.000.—
za	stavkajoče; y Trstu	30.000.-
za	teden istrsko žen?	10.000,-
za razne pogrebne stroške
in vence	8.000.-
, Skupno Lir, 78.204.-
MLADINA
Mladinska' organizacija šteje 65 članov, med katerimi vlada dobra, disciplina in se redno udeležujejo sestankov, bilo mladinskih bilo množičnih podružnice same.
V	zadnjem poletju so imeli 52 organizacijskih in študijskih sestankov. Samoiniciativno izven podjetja so napravili 175 udarniških ur v vrednosti 9.500.—. Kakor že v prosvetnem poročilu omenjeno, se z veseljem in zanimanjem vsak dan bolj posvečajo učenju slov. pravopisa. Priborili so si prehodno zastavico, ki jo skrbno čuvajo. Uče se mladinskih iger. recitacije in petja. Disciplina so je v zadnjih 6 mesecih zboljšala za najmanj 50%.
POSREDOVANJE DELA
Sprejemanje in odpuščanje delav. stva se vrši po posredovalnici, dela. Število delavstva se je dvignili id pričetka leta do danes za 150%,. Politična zgrajenost delavstva in disciplina se je izboljšala za najmanj 50%.
REKAPITULACIJA:
1)	Udarniški doprinos znaša:
prvomajsko tekmovanje Lir 300.230 Titovo tekmovanje	470.303
tekmovanje za priključitev 1 830.000
Skupaj Lir 2,600.533
2)	Za obnovo odstopili od svojega plačanega dopusta:
15 delavcev	Lir 17.570
2 nameščenca	8.640
Skupaj Lir 26.210
Na podlagi nerm smo uvedli akordno delo — prekoračili smo normo z a 30% j
tivnost Belskega delavstva, smo prepričani, da bodo našli rešitve tudi tej nalogi.
KMS: II. Bistrica
ILIRSKA BISTRICA: Rudarji premogovnika, Ilirska Bistrica so ob priliki svojega tradicionalnega praznika rudarjev poslali predsedniku vlade
LRS tov. Marinku naslednjo brzojavko:
»Rudarji premogovnika v Ilirski Bistrici prosijo tovariša predsednika vlade LRS. da vztraja še nadalje pri ustvarjanju vsokih ciljev, ki so nam rudarjem postavljeni za dvig našega gospodarstva in blagostanja domo-vine, ter ga pozdravljajo z rudar skim pozdravom »Srečno!«
Iz Ilirske Bistrice:
Člani podružnice ES kulturno prosvetnih delavcev v H.- Bistrici so 21. XI. polagali račun o svojem delu. Na sestanku so bili zbrani polnoštevilno, kar je najboljše jamstvo, da je sindikalna misel uspešno prodrla in bo rodila uspehe.
Sestanek je otvoril podružnični predsednik tov. Munih.
Politični referat je podal tov. Klinc Drago, Svoj referat je originalno razdelil v dva dela: v »naš kotiček" in v politiko. V „našem kotičku" je iznesel vse, kar zanima učitelja: knjige, šola, potovanje tov. Tomšičeve po SZ in njena o-pažanja, članek Juša Kozaka o demokraciji, govor Otona Zupančiča na prvem zasedanju Ustavodajne skupščine in še marsikaj. V drugem delu svojega referata je pa prikazal politične dogodke; seveda se ni ustavil že na naših državnih mejah, temveč pregledal vse važnejše države, od Albanije pa tja do Amerike. Temu primerna je bila tudi debata. Članek o diskusiji, ki ga je prečital tov. Klinc in ki so ga prisotni z zanimanjem poslušali, zelo zanima tudi našega urednika; zato prosimo tovariša Klinca, da bi nam ga dal na razpolago.
Delo v posameznih študijskih krožkih je dobro razgibano, kar nam kažejo poročila.
V Pregarjih se študijski sestanki vršijo tedensko; obdelujejo politično literaturo; izdelali so tekmovalni načrt in podrobne učne načrte za 1. do 4. razred. Podružnična tajnica tov. Lampretova u-gotavlja, da je ta krožek glede dela na prvem mestu; vposlal je vsa zahtevana poročila.
Krožek na osnovni šoli v H- Bistrici ima tudi tedenske sestanke; izvršil ; je tekmovalni načrt in podrobne učne načrte. Na študijskih sestankih obdelujejo snov iz »Popotnika".
Krožek na gimnaziji ima te-
Tov. Jurjankovič Roman
mizar iz Postojne, je izumi! cementni strešnik
-V"
::%:V i
T«i:
I
denske sestanke, izdelali so tekmovalni načrt in obdelujejo zakone; na vsakem sestanku pa imajo tudi politični in kulturni referat.
Krožek Pivka-Knežak je imel 3 sestanke; podrobni učni načrt so ie delno izdelali; obdelujejo »Popotnika", politično literaturo in razpravljajo o obnovi šole. Podružnična tajnica omenja, da je krožek sicer poslal vsa poročila, ni pa še predal tekmovalnega na-imel dva sestanka; podrobni učni načrt še ni dogotovljen.
Krožek v Jelšanah je imel dva sestanka, zaradi slabega vremena in velike oddaljenosti pa je bil obisk slab. Na sestankih so razen podanega političnega pregleda razpravljali o »Popotniku". Tudi ta krožek še ni predal tekmovalnega načrta.
Krožek v Vrbovem ima redne tedenske sestanke; izdelali so podrobni učni načrt za L, III. in IV. razred. Predelujejo tudi politično literaturo.
Krožek na Premu je na dveh sestankih izdelal podrobne učne načrte in program za kulturno-prosvetno prireditev. Tov. podružnična tajnica pa se pritožujejo, češ, da ni prejela od tega krožka niti enega poročila in tudi ne tekmovalnega načrta.
Krožek v Podgradu je imel dva sestanka; zaradi velike oddaljenosti članov je pa delo zelo otežko-
čeno in je nujno potrebno, da se osnujeta dva krožka.	1
V splošnem se dela, toda ne tako, kakor bi se moglo; uspehi torej niso 100%.
Peto točko dnevnega reda je izkoristil delegat PPNOO v Ajdovščini, tov. Janoš. ki je opozoril na razne napake v naših podružnicah. Kot glavno napako je označil pomanjkanje povezave med podružnicami. Podružnice se sicer notranje v splošnem dobro razvijajo, občutna je pa nepovezanost med podružnicami * samimi in povezanost z našimi množičnimi or- i ganizacijami. Zato je bil osnovan Iniciativni odbor prosvetnih delavcev, ki naj to pomanjkljivost odpravi. Velika napaka je tudi, da posamezne podružnice ne registrirajo svojega dela. Označil je naloge naših podružnic v sedanjem času in najbližji bodočnosti: ekonomski dvig naše dežele, borba za politično in ekonomsko svobodo in-dustrijalizacija in elektrifikacija naše dežele, predvsem pa pomoč pri dvigu delovnih kadrov. Dosedanje kult.-prosvetno delo ni bilo sistematično, ljudska prosveta se reorganizira ter prehaja v okrilje OF.
Sledila sta dva referata. Tov. Višnjarjeva je govorila o pripravi na pouk, tov. Ivanjškova pa o materialističnem pojmovanju umetnosti in literature. Posledica poslednjega referata je bil sklep, naj bi se pregledala mladinska literatura in označila dela s tendenco novega časa. Nalogo je prevzel krožek ha gimnaziji ter se obvezal podati na prihodnjem sestanku zadevni referat.
Podružnični odbor je bil izpopolnjen s sledečimi tov.: Pucova, Božičeva, Makovic in Ivanjškova; razen teh pa tudi še vsi vodje krožkov. V nadzorni odbor sta bila izvoljena tov. Janko in Volk.
Končno so se še dogovorili o ustanovitvi šolske zadruge; podrobnejša pojasnila je podala tov. Pucova. Za delež so določili 15, za vpisnino pa 5 lir.
Uspehi tekmovanja rudarjev v Idriji
Podružnica ES rudarskih delavcev in nameščencev v Idriji je sestavila položilo o svojem tekmovalnem delu
Iv času c4 16. IX. do 16. X. t.l. * | Sledeči obrazec nam prikazuje ob’-' seg dela.
Delovna sila:	Plačanih ur	Proštov, ur	Skupaj ur
Kvalificirani delavci	18.769	800	19,569
Nekvalificirani delavci	8.248	216	8,464
Prevozi s kamjoni	240	80	320
Prevozi z živino	96		96
Skupaj	27.353	1096	28.449
dnevnih cenah znaša vrednostizvršehega dela:			
Delovna sila:	Plačano delo	Prost, dele	Skupaj dir
Kvalificirani delavci	844.605.—	96.000 —	880.605.—
Nekvalificirani delavci	288 680 —	7,569-	296.240 —
Prevozi z živino	28.800 —	9.600 —	38.400 —
Prevozi s kamjoni ’	57.600 —				57.600 —
Skupaj	1,1.219.685 —	53.160.*—	1,272.845,—
Izvršenega dela je bilo: kameuite-1 t esanega lesa 10 m3, rezanega lesa ' ga zidu 13 m3, opečnega zidu (13 cm) j 64.7 m3, mivke 11.5 m3, apna 25,6 q,
•"Tk R —..... J- ... „	I rrirlri 7- rtt r	Irrvm '7D T*P'7r»ill cTvaS«-, *
i
: 1
JI i
SIS!
% ■ % . -
II11
II lil ii
Strešnik ima obliko pokončnega romba. Njegova višina je 60 cm, širina pa 50 cm. Ob zgornjem in obeh stranskih vogalih je romb posnet v dolžini 5 cm. Premer (dia-meter) meri 41 cm. Debelina strešnika znaša 1 cm.
70 m2, grobega in finegd stropnega ometa 285 m3, isto stenskega 360 m2, betonskega tlaka 20 m2, vzidanih okenskih okvirjev 56, vzidanih vratnih okvirjev 3, vzidanih dimniških vratič 2, izvršenih oken 23,' pokrite strehe 610 m2, vodovodne napeljave 586 m, odkop in odvoz betonskega tlaka 15 m3, odkop in odvoz materiala 12 m3, podrtih dimnikov 3, podrtega zidu 5 m3, obnovljenega zidovja 30 m3.
Uporabljenega materiala: kamenja 11 m3, peska 48,5 m8, gramoza 22 m3,
zidakov 3295 kom., zareznih strešni-! kov 200 kom., žitnikov 76.5 kg, železnine 5061 kg, stekla 641 m3' negorljive opeke 1000 kom., cementa 134 q, nafte 50 kg. avtoolja 3 kg. Samotne malte 1500 kg. Samot kondenzacijskih izdelkov 14.200 , kg, železnih cevi 672 m. zveznih kosov za iste 207, mavca 80 kg. kita 28 kg. električne žice 480 m. Berman-cevi 850 m. Berman-zveznih kosov 570, cementnih cevi 100 kom,, oljnate barve 12 kg, medenih pip 25, raznem), električnega materiala v vrednost? 1.878,90 lir.
PODRUŽNICA ŽELEZNIČARJEV V POSTOJNI je svoj tekmovalni načrt že prekoračila; namesto namenjenih 1200 prostovoljnih ur dela so napravili že doslej 1328 ur, kar zna-či 62.590.— lir Nabranega je 14 kg žira, v Prestranku je od 144 podružničnih članov delalo 90, obrtniki sc s prostovoljnim delom popravili in uredili uradne prostore tako, da smo danes varni pred zimo; kot poseben primer je omeniti deseterico tovarišev. ki so s prostovoljnim delom razložili in spravili v klet 17 ton premoga.
Nevšečnosti v sindikalnem delu nam zadaje služba v dveh turnusih, odtod tudi vzrok, da niso naši sestanki 100% obiskani; toda glavna naša skrb je, da gre premet v redu-
Velik uspeh smo dosegli e proslavo ob priliki razvitja naše sindikalne zastave.
Odbor redno leluje in pravilno rešuje tekoče zadeve; urejena je podružnična pisarna, nabavljen pisalni stroj, urejena kartoteka in matična knjiga
Imamo lastno knjižnico in čitalni-cc*; sekcija šašha in namiznega te* msa dobro delujeta, Kulturno-pro-svetna komisija šteje 5 članov.
Podružnica je nudila pomoč dvema elanoma v znesku 6000 ~ lir; za po-pbiyUcrl(;e v Albaniji smo zbrali 5000.— Pr. za tiskovni sklad 5000.- -hr.
Odgovorni urednik: MARJAN MEDVEŠČEK
Načrtno gospodarstvo in sindikati
Na delovni sindikalni konferenci v Postojni, dne 8. t.m. je podal tov. Primožič Jože - Miklavž, tajnik IO ESZDN v Ajdovščini govor, ki. ga moramo smatrati kot vodilo dela naših sindikalnih organizacij v novem načrtnem gospodarstvu naše države. Zaradi, njegove važnosti priobčujemo glavne misli govora, da omogočimo slehernemu našemu delavcu spoznati, kakšne bodo naše dolžnosti v najbližji bodočnosti, da zadostimo nalogam, ki. nam jih postavlja novi čas.
Začetkoma je rekel tov. Miklavž:
..Tekmovanje in prostovoljno delo, katero so začeli izvajati naši delavci in nameščenci že koncem lanskega leta, je bilo in je ne samo velikega gospodarskega, temveč tudi političnega pomena; s tem smo pokazali, da hočemo v celoti slediti jugoslovanskim delavcem, čeprav še nismo priključeni k Jugoslaviji; da hočemo uprav z delom manifestirati za Titovo Jugoslavijo, ki je državna skupnost delovnega ljudstva jugoslovanskih narodov; pokazali smo, da hočemo to državno skupnost videti politično in gospodarsko močno. Politični pomen našega dela ie v tem, da pokažemo baš tukaj, na najzapadnejših mejah Jugoslavije z vso jasnostjo kaj vse zamore ustvariti delavstvo in z njim vred vse delovno ljudstvo, ki ima vso oblast
samo v svojih rokah. Prav to leto je marsikateremu, doslej politično nezrelemu človeku odprlo oči, da je spoznal moč ljudske demokracije, moč delovnih množic; obenem je pa tudi spoznal svoje lastne, kakor tudi skupne koristi, ki izvirajo iz skupnega dela. To spoznanje je povzročilo v naših delavcih pravilno razlikovanje naše ljudske oblasti od takozvane »zapadne demokracije", ki jo v zasedbenem ozemlju A uvaja ZVU potom civilne policije z vso podporo neofašizma in vseh protiljudskih elementov Naš delavec je videl in pravilno presodil položaj njegovega sodmga v področju A, ki je izpostavljen preganjanju, pretepanju in ubijanju, in se mora boriti razen proti brezposelnosti tudi še za najosnovnejše pravice delovnega ljudstva."
V prehodu na predmet sam, je tov. Miklavž omenil, da moramo naše dosedanje, delo kritično premotriti in rekel:
„Naše stremljenje v delu in tekmovanju mora biti osredotočeno v povečanju produktivnosti dela... Vse preveč se je doslej smatralo kot osnovo tekmovanju podaljšanje delovnega časa, kar je imelo za posledico izčrpanje našega delavca na eni in povečanje režijskih stroškov na drugi strani, o-benem je pa bil delavcu dovzet čas za lastno politično, kulturno in strokovno izobrazbo."
»Moramo si biti na jasnem, da je naša industrija da so naša industrijska podjetja glava vsemu
našemu gospodarstvu. Zato moramo v tekmovanju skrbeti v pni vrsti za dvig proizvodnje in storilnosti dela, za varčevanje s surovinami, gorivom in mazivem, za zboljšanje kakovosti... Šele ko bomo naša lastna pddjetja spravili v vsestranski in popolni red, šele tedaj se bomo pozanimali tudi še za tekmovanje izven lastnega podjetja ..
»Druga napaka, ki smo jo doslej zagrešili, je bila v tem, da nismo povsod postavljali tekmovalnih komisij, oziroma, da sicer postavljene tekmovalne komisije niso delovale bodisi zaradi neaktivnosti nekaterih članov komisije, bodisi zaradi premale podpore in pomoči od strani upravnega podružničnega odbora, ki je v nekaterih slučajih celo sam prevzel dolžnosti' tekmovalne komisije, a vsem svojim nalogom hi bil kos."
»Tretja napaka je bila prešibka povezava in nezadostno sodelovanje med sindikalnim odborom in upravo podjetja. Glavni vzrok temu je nezadostno sklicevanje obratnih sej, h katerim mora uprava povabiti tudi zastopnike sindikalnega od-odbora in delavske zaupnike."
»Velika napaka je bilo tuti dejstvo, da niso tekmovali posamezniki med seboj, da m bilo medsebojnega obratnega tekmovanja. Mnogi zelo dobri uspehi se zaradi teh pomanjkljivosti niso posplošili!"
»Če hočemo izboljšati odnose med upravami in sindikalnimi organizacijami podjetij, če hočemo razčistiti vprašanje kompetenc, če hočemo, da bo delavec pravilno gledal na upravo in na vodilno osebje, če hočemo, da zaradi nepravilnega gledanja delavca na upravo ne bo trpela delovna disci-
plina, smatram, da je dolžnost uprave in vodilnega osobja, da stopi do delavcev, jim govori o tekmovanju, o uradništvu, o strojih in o strokovnem znanju, kakor to delajo uprave in vodilno osobje v Sloveniji, na Jesenicah, v Trbovlju in drugod. Ako vsega tega ne bo, se ne smemo čuditi, če vidi delavstvo v upravi in vodstvu le stare birokratske priganjače."
O normah je tov. Miklavž dejal:
»Tekmovanje je odvisno predvsem od postavljenih delovnih norm. Razlika med podjetji, v katerih so delovne norme že postavljene in med onimi, kjer delovnih norm še ni, je že jasno vidna. Tam. kjer že postoje delovne norme, jih je treba utrditi in prekočiti ter preiti k akordnemu delu. Tam pa, kjer delovne norme še niso postavljene, je naloga uprav in sindikalnih.organizacij, da takoj pristopijo k proučitvi in postaviti delovnih norm."
Nato je tov. Miklavž govoril o tekmovanju samem in povedal:
»Za pravilno izvedbo in ustaljenje tekmovanja je treba izvesti boljšo organizacijo dela, treba je popolnoma obvladati stroje in jih maksimalno izkoristiti, pri tem pa paziti, da ne gre izkoriščanje strojev tako daleč, da bi jim bilo v kvar. Podpirati študij novih izumov. One, kr prekoračijo delovne norme, kakor tudi izumitelje ie treba na-grajati."
»Tudi pri proglašanju udarnikov in nagrajevanju izumiteljev so se pojavljale mnoge napake, ki jih moramo nujno odpraviti. Imamo uprave, ki udarnikov sploh niso nagradile, govore pa o veli-
kem dobičku, ki ga imajo baš od dela udarnikov * da je to slabo vplivalo na udarnike, je razumljivo! Zato je treba te napake odpraviti, za kar so odgovorne uprave in sindikalne organizacije............
Udarmstvo, lej se je pojavilo kot izraz navdušenja naših svobodnih delavcev, smo dolžni še naprej razvijati in ga vsestransko podpirati; saj so udarniki ljudje, ki splošnosti največ dajejo in je torej razumljivo, da jim gre poleg priznanj in popularizacije tudi največji delež v gmotnem oziru."
»Ker pa se tekmovanje in udarništvo moreta razvijati in nagrajevati v redu samo tani, kjer postoje delovne norme, morajo naše podružnice poskrbeti pri upravah, da se delovne norme takoj postavijo; kjer pa že postoje, je takoj preiti na akordno delo ki naj bo najpravičnejše merilo pri dolo-canju plač našim udarnikom. Še se najdejo posamezni delavci in nameščenci, ki primerjajo akordno delo z onim v kapitalističnih deželah. Te tovariše moramo poučiti... Jasno je, da smo v kapitalistični družbi borili proti akordu; in kako se ne bi, ko ]e, ven5tar. * organiziran odkapitalistov za še večje izkoriščanje delavskega razreda; ko so po nekoli-kih mesecih prišli delavci do boljšega zaslužka, so kapitalisti akord odvzeli, delavce pa potom priganjačev prisilili delati z navadno mezdo toliko, kolikor so delali na akord. S tem je postalo na eni strani izkoriščanje in zatiranje delavskega razreda se ostreje, na drugi strani pa se je mogel krepiti kapital za podpiranje raznih vojn. Naš akord pa postavlja dlavstvo samo in koristi akorda so kori-sti skupnosti in vsakega posameznika, s čimer nam pomagajo graditi našo boljšo bodočnost."