C.  C.  Postal: —  Esc» of>ni mircoladl t wntrdi    —    6   luglio  mü
Posamazna   itevilkm  25   stotint
Uhaja vsako sredo
in  petek  zjutraj.
Stane za celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
»       » čettt leta 4»
Za   inozemstvo
celo leto  Ur 40.
Na    naročila   brez   do
poslane   naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
mwrmtti
Št  51
V Gor id, v petek 6. julija 1928         utoxi
Nefrankirana pis ma i»
na sprejemajo. Oglaai.
te računajo po dogo-
voru in se plaČmjo v
napre). — List izdajč
konsorcij »Gor. Stra>
le«. — Tisk Katoliiks
tisknrne v Gorici. RU
va Piazzutta it. 18.
Uprava in uredniitvo:
ulica Mameli Hay. 5
Št.pošt.tek.rač. 11/1147.
Teles,    int.   Itev.   30«
„Vseje mPQcno, duh nam sbvq..."
Krščanstvo je rešilo uganko živ?
Ijenjü. Pokazalo je v večnost in ne?
skončnost, in iz večnosti ter ne?
skončnosti je zasijala luč v temö.
Ko pnivimo, krščanstvo je rešilo
uganko življenja, nočemo reči, da bi
človeški um ničesar ne zmogel. Na?
sprotno! Krščanstvo samo človeka
spominju na um. Človek niij se zo?
pet zave sam sebe, zmisli naj se svo?
je nemoči in moči, odkritosrčno naj
išče, in uvidel bo, da je krščanstvo
le razjasnilo in pa poglobilo, kar
more zadostno, četudi munj jasno
in določno, spoznati že človeški um.
Človeštvo naj se spomni »zvezde
večerne«! Ali ne vstaju tudi kot sve*
Ha jutranjica? Zakaj bi bilo zivlje?
nje le v čarovnem krogu izkustva,
zakaj ne tudi onstran krogü?
In zares, ali ni resnično, kar je de?
jal Chateaubriand (veliki francoski
pisatelj, ur.), da je razliin po svelu
neka večna melanholija? Nobena
stvar, nobeno bit je na svelu ne mo?
re popolnoma osrečiti naše duše,
umirifi nasegü srca. Vse je bežno,
vse minljivo. Odkod ta nemir, od?
kod to večno hrepenenje? Ali je
mar dano srcu hrepenenje samo za
to, du ga nikdar ne neha mučiti, ker
se nikdar ne izpolni? Muka zadnji
smoter bivanja?! Nezmisel! Bivati
mora torej nekje mir, utešenje, sre?
ča in če ne tu, »onsfran groba«. Ko?
prnenje človeškega srca kaže v ne?
skončnost in večnost.
V večnost kaže tudi tista mvest o
resnobi /Avljenja, tista zavest odgo?
vornosti, ki živi v duši   človeštva.
Celo si:ma nepopolnost človeske?
ga življenja kaže v večnost.
Vse na zemlji je nedovršeno, vse
delo je bolj poizkus, vsa resnica in
pravica le medel posnetek idealas
vzora. Ko je umiral veliki   učenjak
Newton, je dejal: »Zdim se sam se?
bi kakor otrok, ki se igra na mor?
skem bregu; neizmerni ocean nepo?
znane resnice leži pred menoj.« Tu?
di tu nedovršenost vsega človeškega
življenja kaže v ppsmrtnost. Med
modcrnimi je na to opozoril zopet
modroslovec Kucken: »To življe?
Kje,« priivi, »je nedovršeno; z naj?
večjim trudom premaga Človek me?
die poteze osnutka... 5 svojo net
dovršenostjo in s svojimi nasprofji
to žhijenje ne more biti vsa resnič?
nost, niti se ne more v sebi končati,
biti mora marveč nekuj, kar sega v
globlje globine in širše širine, če
naj imn zmisel. Tudi naša dejanja
ne morejo iskati v tem nasprotij
poinem svetu zadnjih ciljev. . . Vse
to vodi nujno k problemu nesmrt?
nosti.«
»Če življenje ni sama poroga« je
dejal zato Tolstoj, »mora imeti zmi?
s&l, ki je neodvisen od krajšega ali
dališega življenju. Le tedaj, če se
življenje ne konča s pozemskim
življenjem, čaka nas še tudi v sta?
rosii, ko je ze vse prešlo v mlajše
roke, delo, in sicer najvažnejše,
najznnimivejše in najpofrebnejše
delo, delo, ki ne bo minilo, delo za
dušo... Vsak drug cilj bi bil z ozU
rom na smrt brezmiseln.«
Bol«, odgovornost   življcnja,    po*
smrtnost — to so tiste velike ideje,
ki brez njih ni mogoče doumeti živ?
Ijenja, a ki so spoznane in priznane,
j svetla luč v temi.
Če solncii ni, odkod to hrepenenje?
Ö, solnce je! Je, ker ga slutimo,
ker gti v globini duše čutimo!
]'sc je mračno, duh mim sevu,
k Bo<?,u pot  ra/.odeva.       (O. Zupančič.)
Dr. Aleš Ušeničnik.
Kaj se godi po svetu?
Bravci »Goriške Straže« — se go?
tovo šc dobro spominjajo besedne^
La dvoboja med Mussolinijem in
avstrijskim zveznim kanclerjem
Seiplom. Dr. Seipl se je v avstrij*
skem državnem zbdru potegnil za
osnovne človeške pravicc Nemccv
na južnem Tirolskem in očital ita*
lijanski vladi slabo ravnanjc z nem*
ško narodno mnnjšino. Mussolini je
v odgovor poklical poslanika Au-
ritHa v Rim. S tem je bilo ustvarje*
no med ltalijo in Avstrijo nevzdrž^
no razmerje. Auriti je ostal v Ki-
mu, nov poslanik ni bil imenovan.
Ni mnokJo manjkalo in diplomatic-
ni stiki med obema državama bi bili
prekini'eni.
Manjšinsko vprašanje
je kulturna zadeva.
Zvezin kancler dr. Seipl je uvi*
del neznosnost položaja. Vrhu te.^a
Avstrija ni moijla dobiti mednarod*
ne.t^a posojila, ker Italija ni hotela
dati svojetfa dovoljcnja. Seipel je
zato poslal Mussoliniju pismo, v ka*
terem je izjavil. da se je avstrijska
vlada bavila z nemško narodno
manjšino v ltaliji kot s kulturno za*
devo. Avstrijska zvezna vlada da
se dobro zaveda, da je usoda juž*
notirolskih Ncmcev notranje vpra*
šanje Italije. Južnotirolski Nemci
naj se s svojimi zahtevami obračajo
samo na italijansko vlado. Od^o?
vorne osebnosti v Avstriji se niso
nikdar    udeleževale     protiitalijan«
skcjja ^ibanja.
Avstrijska javnost je godrnjaje
sprcjela to Seiplovo pismo. Razne
lodoljubne orj^anizacije so ponovno
zatfotavljale južne Tirolce, da jih
veliki nernški narod ne bo nikdar
pozabil. Vsi pa so vpoštevali tež*
koče pri posojilu in zato zveznemu
kanclerju niso delali sitnosti.
Mussolini je na Seiplovo pismo
odijovoril s tem, da je Auriti^ju uka?
/a\, naj sc vrne na Dunaj. Tako se
;e zakljueila štirimesečna medi^ra v
razmcrju med ltalijo in Avstrijo.
*  *  *
Nova ncmška vlada se je v torek
3. julija predstavila državncmu
zboru. Državni kaneler Hermann
Müller ie podal sledeeo vladno iz*
javo:
»Volilni boj je dokazal svetu, da
ie nemška država po težkih povo.i*
nih lctili stopila v politicno mirnej*
šo in stalnejšo razvojno stopnjo.
Podla^'a nove države, ncmške repu*
büke, stoji trdno in neomajno. Dr*
žavna vlada si je dala nalos4o, da bo
na vseh pol jih izpeljala bistvene
preuredbe. Vlada se sicer še ne opi*
ra na kako koalieijo, vendar je nje*
na sestava priznana od vseh priza*
detih strank^«
Zunanja politika.
Viadna izjava se bavi nato z zu*
nanjepolitienimi vprašanji. »V zu*
nanii politiki je pot, po kateri bo
vlada hodila, jasno zaertana. Nein*
ška zunanja politika stremi za po*
štenim sporazumom in se odpove*
duje misli na revanšo (maščevanjc.
Beseda znaei vojno in zma^o nad
Francozi in vsemi sovražniki Nem*
eije. Ur.)- Nemška vlada je prepri*
čana o skorajšnji izpraznitvi Pore*
nja in Saarske kotline. Ta zapreka,
ki ovira razmerje resnienes4a zaupa*
nja med narodi, je še iz vojne.Ua. ea*
sa. Čisto zaj4otovo prieakujemo, da
bodo tudi vlade, ki so pri zasedbi
udeležcne. spoznale pravienost na?
seg-d stalisea. Zvestemu prebival*
stvu ob Renu in v saarski kotlini
pošiljamo naš prisreen pozdrav.
Njihovi ijosnodarski stiski homo
posvečali našo pesebno pozornost.«
O Zvezi narodov
in splošni razorožitvi.
Viadna izjava nadaljuje: V Zvezi
narodov, pri eije nalo^ah pošteno
scdelujemo, vidimo ene^a najvaž*
ne-jših činiteljev niednarodnega živ*
Ijenja in tudi pospeševanja narod*
nih koristi. V ospredju na.ših koristi
stoji vprašanjc splošne razorožitvc.
Svet mora priti enkrat na jasno, da
je trajno nemoj»oe položaj, ako je
velika dr/ava kot Nemieija razoro*
žena iin obkrožena od držav, ki so
do zob oborožene. Prihodnje zbo*
rovanjc Zveze v septembru mora
jasno pokazati pot, po kateri naj
Zveza narodov v tem vprašanju v
bodoee hodi«
Domače zadeve.
Državni kancler Müller * Franken
je ^ovoril nato o ureditvi vojne od*
škodnine, o earini itd. Zanimivo je,
da je napovedal državno nadzorstvo
nad karteli in trusti, to je nad veli*
kimi tri^ovskimi družbami, ki so v
svojih rokah združile pridelovanje,
izdelovanje in prodajo te ali one
vrste potrebne^a bla^a. Take druž?
be so ubile vsako konkurenco in so
potem lahko po mili volji nareko*
vale cene. Njihova moč postane Iah*
ko škodljiva za širokc množice.
Müller obeta zboljšanje.
Dobršen del delovnega pro^rama
nove vlade je socialnega značaja.
Vlada bo vpeljala osemurni delav-
nik, predložila zakon o delavskem
varstvu in skušala omiliti stanovanj*
sko krizo. Vlada namerava preure*
diti volilno pravito in rešiti vpra*
šanje šolske^a zakona. O tem po*
slcdnjem pravi vladna izjava, da je
treba dvi^niti že itak visoko stojeee
nem.sko šolstvo. »Pri tem pa je tre*
ba varovati stališče sole kot orßanit*
zem, ki je podvržen državni oblasti
in ei^ar zt|radba in ustroj slonita na
J doloebah ustave. Takisto je treba
. čuvati praviico verskih družb |*lede
| verskeßa pouka, ustavno zajamčeno
svobodo vesti in pravice staršev.«
Müller je zakljueil svoj [<ovor z
izjavami o državni brambi, o fi*
naneni politiki in o demokratični
poglobitvi weimarske ustave.
Vtis govora.
Socialisti in stranke sredine so
Ljovor sprejeli z odobravanjem. Mo*
tili so komunisti in narodni soeia*
listi, ki so govornika vedno preki^*
njali in skušali vprizarjati nemire.
Delovni program označujejo na
splošno kot program sredine. Samo
nekatere točke so leviearske. Nemv
ei so z vladno izjavo precej zado«
voljni; tudi v inozemstvu je napra*
vila dob er vtis.         *
V sredo 4. julija je jugoslovanski
ministrski predsednik Vukieevie
podal v sporazumu z vsemi ministri
ostavko svoje vlade. Kralj Aleksan?
der je ostavko sprejel. Pogajanja za
sestavo nove vlade se včeraj še niso
priecla. Javnost ugiblje, kdo bo bo*
doei ministrski predsednik. Imenu*
jejo se razna imena, gotovega ni
nie.
Odstop vlade je ustvaril nov po*
ložaj. Ozračje jugoslovanskega jav*
nega življenja je bilo po žalostnem
dogodku v skupšeini prenasieeno
z elektriko. Čeprav vlada ni bila
eisto nie kri\ra, vendar je jasno, da
so jo prav tisti dogodki strmoglavili.
Vlada pa je svojo nalogo dobro iz*
\Tvsila. Ako bi bila odstopila takoj,
ko se je porazgubH odmev strelov v
pkupseinski dvorani, bi bil vsakdo
lahko prepriean, da se čuti krivo.
Vlada je zato rajši vzposta\nla red
v državi in šele potem odložila od*
govornost.
Sedaj govorijo o koncentraeijski
vladi, v katero naj vstopi tudi Ra.*
die. Pribieeviea sedanja vladna ko*
alieija ne sprejme pod nobenim po*
gojem. Radic pa brez Pribieeviea
baje ne gre v vlado. Položaj je to*
rcj zelo zamotan. Pol eg tega tlaei
javnost mora nettunskih konveneij.
Samo trije tedni še manjkajo do od*
loeilnega dne. Ponovno se slišijo
glasovi. naj Italija poeaka. Tudi ita*
lijanski listi namigujejo na možnost
podaljšanja o-dpovednega roka.
Prihodnji tedni utegnejo biti zelo
zanimivi.
Okno v svet.
Kriza grške vlade
je rešena. Novo vlado je sestavil
stari politik Venizelos. Sirijo se ve*
sti, da bo vlada takoj po prisegi
razpustila poslansko zbornico in
razpisala nove volitve. Zanimivo je
dejstvo, da je dolgoletni vodja gr*
ških zunanjih zadev Mihalakopulos,
pustil zunanje ministrstvo in sploh
izstopil iz vlade.
Na Kita.jskem
menda še ni mini. Severne eete se
pripravljajo na napad. Držav^jan?
ska vojna torej še ni končana.
Stefan Radič
bo v kratkem toliko okreval, da bo
lahko zapustil bolnico. Podal se bo
v Zagreb, nato pa na letovišče.
Gros Bethlen o ogrskem Ijudstvu.
Na Ogrskem nimajo splošne,
tajne in enakc volilne pravice. Pri*
jatelji širokih ljudskih mno/ic se že
dolgo potegujejo zanjo. Letos so pa
zaeeli posebno živahno gibanje za
to v naših easih samo po sebi
umevno pravico. Vladi je to gibanje
zaeclo presedati. Ministrski pred*
sednik grof Bethlen je izjavil, da
ogrsko ljudstvo še ni zrelo za sploš*
no in tajno volilno pravico. Bethle*
na je v tern mnenju potrdil ogrski
naučni minister grof Klebelsberg,
ki je prej vedno zagovarjal misel,
da so Slovani kulturno manj vre*
den narod. Grof Klebelsberg je re*
kel, da je proti splošni in tajni vo>*
lilni pravici, ker je ogrsko ljudstvo
še neizobraženo. Med osmimi mili*
joni prebivalcev je vee kot en mi*
lijon analfabetov. Ko bodo vsi
Ogri znali brati in pisati, takrat bo
prišel čas za splošno in tajno vo*
lilno pravico. Tako je rekel grof
Klebelsberg. Pomisliti pa je treba,
da je ogrski državni zbor sprejel
zakon o splošni šolski dolžnosti
prcd kakimi 60. leti.
Stran 2.
..CIOKISKA STW \ZA«
DNEVNE VESTI.
Praznik   sv. bratov=blagovestnikov.
Včeraj jc praznovala sv. cerkev
god sv. bratov apostolov Cirila in
Metoda. Kcr sta ta dva sv. moža pri?
žgala slovanskim narodom luč kr»
ščanske rcsnice, zato je njun spo?
min zlasti globoko zasidran v slo?
vanskih ljudstvih. Ako še doda?
xno, da sta solunska brata s sv. vero
udarila tudi tern el je narodni kulturi
Slovanov, zlasti še nas Slovcnccv,
potcm se no smemo čuditi, če našc
ljudstvo časti sv. apostola s poseb*
nogorečnostjo in če jima zažiga kre?
sove v cast. Lansko leto, ko smo
obhajali 1100 letnico Cirilovega roj*
stva, smo se ponovno spomnili sv.
bratov v daljših člankih. Zato naj
danes samo kratko omenimo, da sta
sv. brata dvignila slovanski jezik do
časti bogoslužnega jezika. Tako je
pisal papež sv. Metodu: »Črke, ki
jih je iznašel filozof Ciril, da se tudi
v tern jezi'ku glasi Bogu hvala, po?
polnoma odobravam in zapovedu?
jem, da se v tern jeziku oznanjuje
evangelij in razglašajo Gospodova
dela. Saj nas sv. pismo pozivlje, naj
Vsemogočnega ne hvalimo le v treh,
temveč v vsch jezikih. ..«
Smrtna nesreca.
Na praznik sv. Cirila in Metoda
zjutrai je pretrcsla Renčc težka
vest: na svojem lcpem domu ob Viš
pavi se je smrtno ponesreeil hišni
gospodar g. Ivan Stibilj. Kakor sko?
to vsako jutro je sei tudi ta dan na
visoko teraso ob hiši, da s skrbnim
GČesorn pogleda, če je vse v redu.
Na sedaj še nepojasnen način ga
je pri tern doletela nesreča: padel
je eez teraso v 12 m globoko nixino
in našel nenadno smrt. Pogreb spo?
štovanega moža, ki ni bil znan sa?
mo v Renčah, temveč v vsej okolici
in tudi po Vipavskem, se bo vršil v
pctek ob 5. uri popoldne v Renčah.
Pokoj njegovi duši! Družino pa naj
tolaži Bog v tej težki preizkušnji.
»Krassin« na delu.
Vsi pogledi sveta so osredotočeni
na sovjetski lomilec ledu »Krassin«,
ki si počasi a zancsljivo dela pot
skozi led. Močan kljun ladje lomi
led kot skorjo. Bolj ko se bližajo
skupini Viglieri, debelejši postaja
led. Hitrost se radi tega manjša.
»Krassin« je prišel že tako blizu po?
nesrceencev, da jih lahko vsa'k čas
opazi. Močna sirena tuli vsakih de?
set minut. Vsako uro lahko dospe
vest, da je prva skupina ponesre?
čencev rešena. — O Amundsenu in
njegovcm letalu še sedaj ni glasu.
Bojijo se, da ga ne bo več nazaj.
Polet Rim — Južna Amerika.
V torck 3, julija zvečer sta itali?
janska letalca stotnik Fcrrarin in
major Del Prcte odletela z rimske?
ga letališča Monte Cclio proti Južni
Amcriki, kamor hočeta dospeti brez
vmesne postaje. Razdalja znaša
skoro 8000 km. Letalo je »S. 64«.
Župančič v Londonu.
Oton Župančič je prispel v Lon?
don. Tamkajšnjc pisateljsko dru*
štvo ga je slovesno sprejelo.
Orlovski dan v Ljubljani.
Zadnjo nedeljo se je vršil v Ljub?
ljani vclik orlovski tabor. Pri pa?
poldanskem nastopu na novem telo*
vadišču v Stadionu je telovadilo 700
orlic in 1100 orlov, pri predpopol?
danskem obhodu je pa korakalo nad
2300 orlov in orlie. Telovadni na?
stop je občinstvo, katerega je bilo
nad 15000, očaral. V Ljubljano so
prihiteli tudi številni zastopniki češ?
kih in hrvatskih orlovskih organic
zacij. Zopet je enkrat zajela belo
Ljubljano ponosna himna: «Dvigni?
te orli!« ...
Pojasnilo.
V predzadnji »Gor. Straži« smo
priobčili poziv Kmetijskega urada
(Cattedra ambulante di agricoltura,
Gorizia, Via Trieste 43), naj priza?
deli naznanijo svoje mlatilnicc ime?
novanemu uradu. Da ne bo nespo?
razumljenj dostavljamo, da ni tre?
ba prijavljati ročnih mlatilnic.
Važna prefektova okroznica
o vozovih.
Goriška prefektura je priobeila v
uradnem Hstu dne 30. junija 1928
št. 26 naslednjo okrožnico o vozo?
vih:
»Ministrstvo javnih del je dovo?
lilo z okrožnico 3. tebruarja 1928
št. 630 začasno do konca leta 1928.
obratovanje vpzov tudi z ožjimi
obroei, kot jih predpisuje čl. 17 kr.
odloka z dne 31. dec. 1923 St. 3043
pod pogojem, da ne prescga teža
voza tisto težo, ki jo določuje čl. 17
imenovanega zakona. Načclnik via*
de pa izrecno hoce, da se predpisi
o širini obročev pri vozilih naj?
strožje izvršujejo in zato ministr?
stv-o iavnih del nreklicuje imenova-
no okrožnico, ki je dovolila omenje?
ne olajšave do konca 1. 1928.
Minstrstvo iavnih del naroca pre?
fektom, naj skrbijo, da se bodo
predpisi čl. 17 popolnoma točno iz-
vršcvali.
Predpisiuia širina obročev po čl. 17.
Sirina obroča ie odvisna od te/e
voza. Širina obročev pri vozilih (ki
jh vlcče živina), z dvema kolesoma
ie naslednja:
mm 40 pri'vozilu s težo od 6 do
10 kvintalov; mm 50 pri vozilu s te*
žo od 10 do 15 kvintalov; mm 60 pri
vozilu s težo od 15 do 20 kvintalov;
mm 80 pri vozilu s težo od 20 do 30
kvintalov; mm 100 pri vozilu s težo
od 30 do 40 kvintalov; mm 120 pri
vozilu s težo od 40 do 50 kvintalov.
Pri vozilih s štirimi kolesi pa mo?
ra biti širina obročev:
mm 40 pri vozilu s težo od 10 do
15 kvintalov; mm 60 pri vozilu s te?
žo od 15 do 30 kvintalov; mm 80 pri
vozilu s težo od 30 do 50 kvintalov;
mm 100 pri vozilu s težo od 50 kvin-
talov dalje.
Kaj pa je s kmečkimi vozovi?
Tern predpisom o širini obročev
niso podvržcni kmečki vozovi, ki
jih vozijo voli.
Pri kmcekih vozovih (carri agri*
coli) smejo biti obroei največ za
1 cm ožji, ko predpisuje zgoraj ime*
novani el. 17, če so vozovi z dvema
kolesoma tcžji od 20 kvintalov in
vozovi s štirimi kolesi težji od 30
kvintalov. Če pa voz ne doseže 20
oziroma 30 kvintalov, sme biti
obroč ozek 40 mm.
Posebno bodo strogo nadzorova*
ni tudi izdelovatelji koles, da se ne
bodo pregrešili proti predpisom o
širini obročev.
Razstava knjig.
V Kolinu na Nemškem so prire*
dili velikansko mednarodno razsta*
vo knjig. Zastopani so vsi narodi.
Izmed slovanskih knjig naj omeni*
mo »Rožice sv. PVančiška«, ki jih
je izdala Katoliška tiskarna v Go*
rici.
Za sad jerejee.
Kmetijki urad v Gorici naznanja,
da sc bo prihodnjo nedeljo 8. t. m.
ob 8. uri zjutraj vršilo v breskvinih
nasadih g. Vlad. Domenisa v Ga^
berju pri Sv. Lovrencu pri Ncblem
praktično obrezovanje breskev. Sa«
djerejci, ki se zanimajo, so vabljeni.
Letalska nesrečd.
Na letališču v Ncttunu se je v
sredo prijietila huda nesreča. Leta?
lo, ki ga ie vodil načelnik general-
nega štaba za zračno plovbo general
Armando Armani, se je prekucnilo
in zgorelo. V letalu sta bila tudi dva
podčastnika. Vsi trije so precej
ranjeni, toda hvala Bogu tako, da
bodo  v nckaj  tednih okrevali.
Farinacci in tečajna   ekspedicija.
Bivši glavni tajnik fašistovske
stranke poslanec Robert Farinacci
zahteva v svojem listu »II regime
fascista«, naj vlada pove vso res?
nico o nesreči zračne ladje »Italia«.
Nepopolna poročila samo množijo
bojazen ljudstvo. Šele črez dolgD
easa so javili smrt motorista Po*
mella. Ponesreeenci da so videli ste?
ber dima, ki se je dvignil iz ogrodja
zrakoplova. Farinacci pravi, da no?
če razpravliati o tern ali bi bil mo?
ral Nobile iti prvi ali zadnji s kraja
nesreče, pač pa hoče vedeti celo.
neokrnjeno resnico. Ljudstvo noče
in ne sme več živeti pod vtisom, da
je bila nesreča strašnejša, kot je bi?
la v resnici.
Štefan Radič in dr. Singer
ali kaj je obstrukcija,
K ranjenemu Stefanu Radiču je
prispel dunajski vscučiliški prose?
sor dr. Singer, da prcglcda njego*
vo stanje. Sjnger je rekel Radiču v
šali: »Opozarjam vas, g. Radič, da
proti zdravnikom ne boste uganja?
li obstrukcije.« Radic je točno od?
govoril: »Nikakor ne! Saj tudi ti?
sto, kar smo zadnje case delali v
skupščmi, ni bila obstrükeija, tern?
več le zgoščeno dclovanje.«
Nemški priimki na Tirolskem.
Bocenski prefekt je poslal učite?
lju Tscholl?u odlok, s katerim spre?
minja njegovo ime v Cioli. To je
prvi slučaj uradne neprostovoljne
spremembe priimka.
V Mehiki
imajo novega predscdnika republi?
ke. Izvoljen je bil general Obregon,.
ki bo nastopil v deccmbru. Pravijo,
da bo nadalieval politiko    doseda?
njega predse'dnika Calles?a.
Steklarji stavkajo.
Delavci     steklarskih    tvornic    v
Hrastniku, Zagorju in Sv. Križu so
stopili v stavko. Zahtevajo poviša?
nje plač. Vseh stavkajočih je 1300.
Požar v Parizu.
Pred par dnevi je v Parizu požar
uničil štiri velike garaže za avtomo?
bile in 207 avtomobilov. Škodo ce?
nijo na dva miljona frankov.
Bela Kun obsojen.
Bivši ogrski sovjetski diktator
Bela Kun ic bil v torek 26. junija
pred dunajskim sodiščem obsojen
na tri mesece poostrenega zapora
in na izgon iz avstrijske države.
Najdeno.
Našel se je žveplavnik, ki je
shranjen na goriškem županstvu.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik,
ga lahko gre iskat.
Listnica Kmečkesdelavske zveze
in   Političnega   društva   »Edinosti«
v Gorici.
/. I'urlun Anton, 'iomaievica St. 46: Fi*
nančua intendanca v Vidmu nam jc sporo«
čila, da Vain jc ustavila izplačcvanjc po*
kojninc na povcljc j>lavncga pokojninskc^a
ravnatcljstva v Rimu z dne 17. dec. 1926
pod št. 1018341 in to radi teya, kcr naj bi
Vaša bolczcn bila pov/ročena po nesreči
in ne vslcd vojnc. Z^lasitc se ob priliki v
tajništvu! Treba bo napraviti novo prosnjo
^• Rim; princsitc s seboj pokojninsko knji?
zieo!
2. Rutar Andrej, Voice št. 1 IS: Vašega
rekurza ni mogoče najti v  Rimu pri  Corte
l   dci (-onti. C.c imate rcccpi, pošljite nam i^a,
'   da doka/cmo, da stc rekurz resnično odpo«
I   slali.
| .3. Sirk Franc., Ciradiščc šl. 49t62: Vaša
prošnja jc regitrirana pod st. Ü82555. Dne
8. 3. 1928 jc pristojni urad zahteval predpi»
sano izjavo od višje vojaškc komisije.
4.   Skolaris Leop.,    Goriea,  Via  Grabizio
št. 23: Zj»lasite sc ob priliki v tajništvu!
5.   Skočaj  Anton,    Fojana  St.   11:    Vaša
prošnja je registrirana pod št. 1013877. Vaša
zadeva bo v kratkem ugodno rešena.
6.  Gulič Rafael, Stanjel Si. 52: Plačilni od*
dclck   pokojninskega  ravnatcljstva  v   Rimu
jc že avjjusta 1927 odredil   pri   zakladnem
nadzorništvu v  Trstu, da Vam  i/.plača po«
kojnino na podlagi  ministrskega odloka št.
60990 z  dne 4.  julija   1927.
7.  Furlan Andre j, Kamnje St. 97: Ko ima*
tc drugo opravilo v (Jorici, zglasitc se tudi
v tajništvu radi  Vase pokojninskc  zadeve!
8.   Štibelj Julijana, vd.  Strukelj:  Zglasite
sc ob priliki, ko imatc tudi drugo opravilo
v  CJorici,  v  tajništvu!
TAJN1ŠTVO.
Aleš Ušeničnik
šestdesetletnik.
Slovenski narod slavi zdaj šest?
dcsetletnico svojega največjega
znanstvenega delavca in idejnega
borilca, drja Alcša Ušeničnika. pro?
fesorja na bogoslovni fakulteti slo?
venske univerze. Aleš Ušeničnik je
v zadnjem tridesetlctju izvršil veli?
kansko delo. F^jegovc filozofske
študijc so dozorele v klasičnem de?
lu »Uvod v filozofijo«, ki je zbudilo
radi miselne jasnosti in globočinc
pri strokovnjakih vcliko zanimanja.
Zelo pomembna je druga njegova
knjiga »Sociologija«, v kateri je že
pred 15. leti postavil \n raziasnil ka?
toliška načela o socialnem življcnju
in redu in obenem načel vrsto pe>-
rečih socialnih vprašanj sodobja.
Lahko rečemo, da se je ob tern delu
šolalo vse slovensko katoliško raz?
umništvo,   duhovniki   in lajiki.   In
kdor bo želel spoznati korenine slo?
venskega katoliškega gibanja v na?
ši dcželi, bo moral seči po tej knjigi.
Potem bo razumel, kaj je delo za
ljudstvo v našem zmislu, kaj je kr*
ščanska svoboda, kako jasna in
pravična so katoliška načela o eksi?
stenčni pravici in avtonomiji naro?
da, družine in drugih socialnih or?
ganizmov, kako točno je po katoli?
ških socialnih naukih določen pra?
vični delokrog države. Ušeničniko?
va »Sociologija« je dala trdno idej?
no podlago modernemu socialnemu
gibanju slovenskih katoličanov. Ob
njcj se nam razodene pravi smiscl
našega zadružništva, ob njej raz?
umemo pomen prosvetnih društev.
katoliškega tiska, ob studiju te knji?
ge bi se Kjarsikomu, ki našega giba?
nja ne more nrav tolmačiti, odprle
oči in bi uvidel, da je vse katoliško
socialno delo, pa naj bo šc tako raz?
novrstno, iz enega duha, iz enovite
osrednje ideje rojeno.
Pot Ušeničnika ? sociologa ni ob? |
stala pri tej monumentalni   knjigi. ;
Po voini ie v dveh knjižicah    in v
»Času« razvil in bistveno   prenovil
svoje naziranje o nekaterih temelj?
nih vprasanjihxlruzboslovja. Vedno
čil in pričujoč ie    Ušcničnik dancs
pravi arbiter v spornih idejnih vpra?
šanjih slovenskih katoličanov.
Za življenjski razvoj slovenskega
naroda v 20. stoletju pa je pred?
vsem znamenito orjaško delo. ki :4a
je Ušeničnik vršil pri »Katoliškem
obzorniku« in potem pri svojem
»Času«. Kdo izmed naših razumni?
kov se ne spominja njegovih jasnih,
temeljitih razprav. v katerih je z Io?
gično ostrino in vcliko erudicijo
prednašal tckoča, živa vprašanja iz
verskega življenia, iz splošne kultu?
re, iz umetnosti, sociologije, poli?
tike! Ušeničnik je vtisnil »Času«
pečat svoje krepke osebnasti, in po
njcm je močno oblikoval mišljenje
katoliškc inteligence. to je: odločil?
ne plasti v slovenskem ljudstvu. Pa
tudi v nasprotnem kulturnem kro?
gu je ta mlada katoliška kultura,
katere središče je Aleš Ušeničnik,
vzbudila spoštovanje in razpršila
mnogo predsodkov. Zavoljo svoje
strokovne temeljitosti, idejne do?
slednosti, jasnosti in notranje ve*
Ijave svoiih izsledkov si je katoliški
kulturni krog okoli »Časa« pridobil
prvo mesto v snovanju slovenske
kulture.
»Leonova družba«, združenje slo?
vcnskih katoliških znanstvenikov,
je imenovala Aleša Llšeničnika za
častnega člana. Izdala je slavnostno
številko »Časa«, ki skuša kritično
opkati Ušcničnikovo delo. Tudi mi,
ki smo v neki meri otroci njegove?
ga duha, najsi že smerimo v nova
obzorja, čutimo dolžnost, da pošlje?
mo iz Goriške očetu moderne kato?
liške kulture med Slovenci spoštlji?
ve pozdrave in čestitke. — J. K.
»GORISKA STRATA.
Stran 3.
Kaj je novega na deželi?
Čepovan.
Dne 21. 6. je prctcklo ravno 20 let,
odkar je bila ustanovljena v Čepo?
vanu dekliška Marij. družba. Ta
spomin je obhajala družba s tri=
dnevnico, katero je vodil preč. g.
Filip Terčelj pred farnim patronom
sv. Ivanom Krst. Globoki utis, ki so
ga napravili vsi govori na družbcni?
ce in tudi na ostale, ki so sc v obil?
nem številu udeleževali globoko za?
misljenih govorov so porok, da niso
bili lepi nauki zaman. Govornik je
slikal .dekle v družini. soseščini, jav?
nosti, v veselju, v dnch preizkušnje,
v čednosti in v konečni zmagi. Po?
sebno moramo omeniti lepi zaključ?
ni govor, v katerem je pridigar s
prav posebnim ozirom na 201etnico
Pokazal, kjer naj išee dekle zavctja,
da bo dosegla svoj vzor. Hvaležni
smo njim, ki so oskrbeli to lepo tri?
dnevnico, še prav posebno pa preč.
g. govorniku, ki nas je navdušil za
novo delo. Slovesnosti je prisostvo?
val tudi preč. g. dekan Rcjec, ki je
daroval slovesno sv. maso in vodil
tudi popoldansko službo božjo, med
katero je voditelj z vso dru/.bo po?
novil posvecenje.
Sedlo.
Z največjim veseljem in globoko
hvalcžnostjo.smo sprejeli vest, da
jc Njegovo kraljevo Veličanstvo
naklonilo naši vikarijski cerkvi za
novi zvon visoki dar v znesku pet
sto lir. Oc kaj, so bile vse naše 3
cerkve in pokopališče potrebne po?
pravila. Zunanii zidovi niso bili
prav nič v east naši obeini in je vo-
da tekla tudi v vikarijski zvonik.
Lani smo popravili vikarijsko cer?
kev, letos pa podružno cerkev sv.
Helene v Podbeli, staro Sedlo nad
Sedlom, zidovjc pokopališea ter
zvonik v Sedlu. Treba pa bo tudi
v notranjosti vsake tch 3 cerkva
marsikaj še popraviti. In res, prva
je prišla sv. Helena v Podbeli, ki je
dobila novi strop in sedaj ji daje
slikar notranjo krasoto. — V »Ko?
tu« svarimo vse ženske, naj se ne
puste božati od zvite ciganke, ki
veasih semkaj prihaja, da jim pri
svojih globokih poklonih ne seže v
njih žep in jih ne okrade.
Banjška planota.
Naš obč. načelnik je zaukazal, da
se morajo oeistiti vse javne poti, in
je zagrozil s kaznijo vsem onim, ki
naročenega dela ne bodo izvršili.
Kakor se zdi, velja pa ta kazen sa?
mo za nekatere, kajti nekateri niso
nič napravili, a obe. naeelnik je za?
mežal najbrže z obema očesoma, da
ničesar ne vidi. Zahtevamo, da se
poravnajo in poeedijo vse poti brez
ozira na osebo. — Uradni dan ima?
mo v Batah v petek, na Banjšicah v
soboto. Übe. naeelnik pride ta dan
sicer v vas, toda v urad se mu zelo
malo mudi. Stranke ga večkrat ča?
kajo ure in ure, kajti veasih pride v
, uradne prostore šele pozno zvečer.
— V Batah opravlja učitclj posle
obč. tajnika. Ker je pogosto preob?
ložen z delom, zato ne more zado?
stiti svoji službi pri obeini. V obe.
uradu ga veekrat nadomestuje obe.
euvaj, ki je obenem nekak podtaj?
nik in odbornik. Da vsch teh trch
mest ne more zadovoljivo izpolnje?
vati, je umevno. Obenem ne more
biti v uradu in v gozdu, kjer secejo
drva: Naj se vse te zadeve urede, s
to željo zaključujemo.
Lokovec.
S prav posebno slovesnostjo so
letos proslavili Lokovčani svoja far?
na zavetnika sv. Petra in Pavla.
Predvsem si opazil že zunaj obno?
vitcv stare navade, domačini so
namree oskrbeli štiri liena provi?
zoniena znamenia, dekleta so okra?
sila cerkev. Tudi cerkveno prazno?
vanje je bilo izredno. Pree. g. kurat
je pj)vabil kot propovednika <4. Fi?
lipa Tercelja, ki je pomagal v spo?
vednici in imel kratek govor pri slo*
vesni sv. maši, katero je tudi daro?
val ob asistenci ee. gg. sosedov. Pri
prvi kakor tudi slovesni sv. maši je
sodeloval na koru tudi tukajšnji ro?
[ak Jožko Brutuž. Pod njegovim
vodstvom je pel domaei ccrkveni
zbor Dachs?ovp Missa in h. s. An?
nae«. Opazilo se je sicer, da je zbor
šele zaeetnik, a vendar moramo res?
rici na ljubo povedati, da nismo to?
liko pričakovali. Očaral pa je vso
cerkev g. Bratuž s svojim Griesba?
chovim gradualom »Constitues cos«
in zopet Lippovim offertorijem.
Enako in še veliko bolj je učinko?
vala Mavova »Mati moja« in Pre?
mrlova »Ozri na nas z višave«. Pri
popoldanski službi božji je zopet
zapel g. Bratuž Goundovo »O naj*
svetejša hostija« in na koncu še
Mavoyo »Dajte mi zlatih strun«.
Zbor je pel melodijozne lavretanske
litaniie pok. g. žup. Alberta Lebana.
Pri dopoldanski kakor tudi popol?
danski slovesnosti je sprcmljal na
harmonij preč. g. kurat Stefan Pod*
bršček iz Kala, kateremu moramo
izreei pohvalo za njegovo precizno
spremlianje umetnika g. Bratuža.
Daj Bog še tako lepih praznovanj!
Sosed.
Izpod Cavna.
Zadnjo nedeljo sem se z nekako
radovednostjo odpravil od doma.
Poeasnih korakov sem prekoraeil
nekaj vasi ter si spotoma tu pa tarn,
pogasil neznosno žejo s kozarccm
vina. Ker sem že veekrat hodil po
tej poti, sem dobil par znancev in
prijateljev. Pomenkovali smo se o
tern in oncm, največ pa se sukal po?
govor o letini. Nekaj sem tudi sam
opazoval in tako bom tukaj pove?
dal, kar sem videl in slišal. Ako ne
ustrežem vsem, ker morda ne po?
vem vsega natančno. pa brez zame?
re. Seno je v glavnem že spravljeno
in kolieina je se precej velika. Z ži?
torn jc pa tako, da Bog pomagaj.
Povedali so mi, da so imeli zadnji
čas dvakrat zaporedoma veter, ki je
povzročil oeitno škodo, žito pa
rnnogim popolnoma uničil. Trta iz?
gleda do sedaj prav lepo. Z radost?
nim očcsom jo motri trudni kmet. S
krompirjem se malokdo hvali. Ni
sicer še čas, ali ravno sedaj, ko ima
naj bolj potrebo mokrute, se mu po?
zna, da trpi radi pomanjkanja de?
žja. Tudi ostali pridelki so do sedaj
še lepi. Sicer smo pa še daleč, kajti
izpostavljeni so raznim vremen?
skim nezgodam, ki premnogokrat
kmeta objščejo. Naj bi kmalu ncbo
rosilo potrebnega dežja in priza?
neslo kmctu s strašnimi šibami.
Popotnjk.
Srpenica,
Dne 12. t. m. vzame od nas slovo
5 fantov, ki grcdo za kruhom v juž?
no Ameriko. Med njimi tudi naš
organist g. France Trebse. Preden
nas zapusti, mu želimo zapisati par
vrstic na pot. Zahvaljujemo se mu
za njegovo lepo petje, ki nam ga je
nudil posebno pri jutranji maši, ko
je pel solospeve. Bil je večletni taj?
nik in dober igralec bivšega dru?
stva »Stol« in njegov pevovodja, 5
let je bil tudi pevovodja društva na
Trnovem pri Kobaridu, katerega je
pomagal ustanoviti. Nad 40 fantov
in deklet je naučil lepih slovenskih
pesmic. Zadnjc dve leti jc bil cez?
soški organist. Naj te spremlja, dra?
gi France, sreča. da bi dosegel cilj,
katerega si želiš, jji da bi se zopet
vrnil med tvoje pevce in tvoje dra?
ge. Bog s teboj! Hvaležni sovaščani.
Šmarje na Vipavskem.
Pred 14. dnevi smo pokopali pri
nas daleč na okrog znanega g. Jože?
fa Poljšak. Pokojni jc dočakal 81
let. Bil je sttira kmečka korenina.
vzor poštcnjaka, vnet lovee in je
bil nad 50 let podžupan naše obei?
ne. N. p. v m. — Vino smo popro?
dali. Za naprej kaže trta izvrstno;
Potrtega srea javljamo vsem sorodnikom, prijaleljem in znancem tužno
vest, da je nenadoma umrl naš preljubljeni oče, brat, stric in svak gospod
Ivan Stibilj,
posestnik v Renčah.
Pogreb predragega pokojnika bo v Renčah   dne 6. julija ob 5. uri pop.
Priporočamo se vsem, da molijo za pokojnika.
Rente, dne 5. julija 1928.
Žalujoča družina Stibiljeva in sorodniki.
ako ne bo kake nesreče, obeta biti
lctina bogata vinskega pridelka.
Vse drugače jc s poljskimi pridelki.
Začela je namree suša pritiskati na
krompir, fižol in drugc pridclkc.
Tudi pri nas so se v veliki meri
pojavili poljski tatovi, kakor se pri?
tožuje dopisnik iz Štanjela v št. 48.
»tioriške Straže« z dne 22. junija
t. 1. Primerno bi bilo, da bi se po
dva ali trije posestniki dogovorili
ter pazili do polju in vinogradih.
Ako bi koga zasacili, bi bilo naj?
bolje napraviti obravnavo na lieu
mesta. — Pri nas imamo sedaj dosti
.qoveje živine zlasti krav. prvič radi
i,*noja, ker trte morajo biti gnojene,
ako hočemo imeti več pridelka, v
drugi vrsti pa, da imamo več mleka
za dormičo rabo, največ se ga pa
posnamc in napravi iz njega maslo,
ki da kako liro za domače potrebe.
Od 1. feb. do sedaj smo nakupili že
21 posnemalnikov, ki nam prav do*
bro služijo.
idrijske novice.
NaŠa zemljiška knjiga.
Pri naši zemljiški knjigi jc bilo
od 1. 1923 do 1928 zelo veliko za?
stankov. Vsled tega je bilo poslova?
nje tukajšnje preturc veekrat zelo
zamudno in skoro nemogočc. Pred
kakimi trcmi meseci je pa prišcl k
nam g. Josip Tusulin, kancljst v
pok., nekdanji vodja zemljiške knji?
ge v Cerknem in Tolminu. Ta go*.
spod nam je zopet spravil v red
zemljiško knjigo, za kar smo mu
hvaležni. Zahvaljujemo se tudi o\y-
činam, zavodom in posameznikom,
ki so poskrbele, da je bilo to nujno
potrebno dclo nagrajeno. Sedaj lah?
ko zopet sproti urcjujemo svoje
pesestne pravicc, vknjižujcmo za?
stavne pravice in jih izbrisujemo,
izvršujemo medsebojno delitev
, zemljišč i. t. d. Napravijeno je bilo
i res delo, ki ga je občutno pogrešal
! ves idrijski okraj.
GOSPODARSTVO.
Naš kmet in kredit.
Pod tcm naslovom je izšcl v pri?
logi »Gor. Straže« št. 36 članck, ki
se bavi z našim kmetom, njegovim
kreditom in splošnim gospodar?
stvom.
Nc pritrjujcm trditvi g. dopisni?
ka, ki trdi, da sc naši kmetje od?
vračajo od domaeih denarnih zavo?
dov vsled ošabnosti, da bi odbor ne
vedel količino njegovega dolga in
poznal končno eel njihov gospodar?
ski obstoj.
So, vsaj pri nas, drugi nedostatki
v kvar pravi koristi, katcro ima vr?
šiti domača posojilnica.
Znan mi je slučaj, kako se je bor?
ni kmetič zatckel v slueaju potrebe
malega posojila k fari in pojasnil
svoj namen upravitelju oz. vodju
posojilnice preč. g. dušnemu pastir?
ju. Ta mu je takoj, v kolikor jc imel
on besede na podlagi dobrega po?
roštva obljubil in obenem naročil,
tudi prositi svojega krajevnega za?
stopnika, kar jc prosilec gotovo
storil.
Ali razoearan in s kletvico na
ustih jc zapustil hišo mogotca, ker
mu je iz goie sebienosti odbil vsa?
ko posojilo.
Gotovo bo javnost mislila, da je
dotieni prosilec v kritienem gospo?
darskem položaju. To pa ni res in
to dokazujc sledcče dejstvo: ko se
je potožil prosilec sosedu, ga je ta
nekoliko pokaral, čcš, take veleka?
pitaliste greš prosit posojila, ali ne
veš, da oni bi nas radi podjarmili,
kakor Atila, ki jc podjarmil mnogo
narodov. Nato je mož šel v kmeč?
ko skrinjo zaveze in na štiri oči na?
štel zaprošeno vsoto po 5% obrcsti
in »mi vrneš, kadar boš mogcl«. To
jc dokaz, da prosilccv gospodarski
položaj ni preslab.
Komur je stvar pobližc znana ka?
kor meni, ki pišem tc skromnc vr?
stice, uvidi, da je žalibog res tako.
Zato pozivljam članc vsch podežcl?
skih denarnih ustanov, da stc zelo
prcvidni pri izbiranju odbora v
dnch obenega zbora.
Ob koncu pa moram odkrito pri?
znati nesebično delovanje prečasti?
tc duhovšeine, ker res požrtvovalno
delujc v korist ožjc in širše javno?
sti. čeravno veekrat ravno radi gori
navedenih vzrokov nima zaželjene*
ga uspeha. — Drugič pa o drugi za*
družni stroki.
Planinsko   mleko je boljši
kot dolinsko.
Poskusi mlečnih strokovnjakov
Völtz, Kirsch in Falkenheim so do?
kazali, da je za otroke planinsko
mlcko bolj.se kot dolinsko, ker vso
buje več vitaminov. kar je zopet
poslcdica neposrednega solnčncga
ypliva na krave. Danes so začeli pri^
nravljati planinsko mleko umctnim
potom, in sicer na ta način, da puste
vplivati na mleko ultravijoletne
žarke.
Pičnik — krmska koruza.
Po žitu sejejo marsikod koruzo
za krmo. To sc izplača posebno v
letih, ko jc pridclck druge krme
pi eel.
C.c hočcmo imeti obilcn pridelek
pičnika, moramo zemljo primerno
obdelati, na vsak način dobro po?
gnojiti, ker žita zemljo zelo izrabijo
in puščajo v zemlji zelo male pri?
nravnc hranc za sledečo plod.
Najprimernejše gnojilo za pičnik
je nekoliko hlevskcga gnoja, v zve?
zi s superfosfatom in nekoliko ka*
lijeve soli. Ta gnojila damo zemlji
predno smo vsejali koruzo. Ko pa
koruza vzide, raztrosimo na vsakih
100 m'2 šc 1 kg čilskcga solitra.
Krmsko koruzo nokosimo, ko se
pokažejo prvi moški eveti (zastavi?
cc?bandere). Takrat vscbujcjo pic?
nikova stebla mnogo sladkorja, ki
zelo prija živini. V splošncm pa je
pičnik zelo ubog na beljakovinah,
vsled eesar ga žival naj bolj šc izra?
bi, ce ga krmimo istočasno z neko^
liko krepke krme (oljnatih pogac)
ali pa premesanega z zclcno luccrno.
Umeten sladkor.
Dosedaj smo uživali sladkor iz
sladkorne pese in iz sladkornega
trsa. Obeča se nam še sladkor iz ro?
žičev in pa umeten sladkor iz —
prcmoga. Pravi jo, da bodo s po*
mocjo ultravioletnih žarkov tudi to
napravili. Pa homo vidcli. Skoraj bi
i to bilo tudi potrebno, ker sladkor je
1 predrag.
Stran 4
»GORIŠKA STRA2A«
Koledarček.
9. jul. ponedeljck, Nikolaj, m.
10.  jul. torek, Amalija.
11.  jul. sreda, Olga, m.
12.  jul. četrtek, Mohor in Fortu*
nat, m.
13.  jul. pctck, Ev^cnij, šk.
14.  iul. sobota. Just, m.
15.   jul. nedelja, Vladimir, kr.
Bela in rdeča vina,
Naši Ijudje pravijo navadno črno
in ne rdcčc. V slovenskem jeziku pa
se vcdno bolj udomačujc naziv
»rdeče vino« mesto »črne^a«.
Izgleda, da v zadnjem času iz?
gublja rdečc vino na važnosti in da
se okus pivcev vedno bolj obrača k
bclim vinom. Cela Srednja in Sc*
verna Kvropa želi predvsem bcla
vina, enako kakor tudi Anglija. V
Franciji, Spaniji in v Italiji pa so
bolj opriljubljcna rdeča vina. Pa
tudi v tch državah tfoje vedno vce
bclih trt, ker se boje za svoj izvoz
vina v države, kjer hocejo imeti
bela vina.
Zveza vinarskih zadrug
v Italiji ima včlanjenih sedaj 80 vi?
narskih zadrug, ki štcjcjo 9425 čia*
nov. Lansko leto so te zadruge pre*
delale 750.000 q grozdja in dobilc
560.000 hi vina. Vse te zadruge pre=
vzemajo od elanov grozdjc in ne vi?
na, kar je tudi cdino prav. Tudi
cvctoee vinarske zadruge v pred*
vojni Srbiji, posebno on a v Smede*
revu, prevzemajo od elanov samo
grozdje, ker le tako si zadruga lah?
ko zagotovi veliko kolieino enotne*
ga vina.
Ali je potrebno škropiti trte?
Že mnogi naši vinogradniki po*
znajo prah Caffaro, kateremu je za
podlago modra galica in apno. Na*
vadno se rabi ta prah raztopljen v
vodi, raztopino sc pa potcm razprši
po trtah tako kot bordoško mesa*
nico. Prah Caffaro ima za vinograd;
nike to prednost, da jim ni potreb=
no mešati galice in apna, temvee da
raztope samo en prah. V bistvu pa
jc to isto kot bordoška mešanica.
Sedaj pa delajo poskuse, kako bi
sploh odpravili škropilnico iz vino*
grada. Za enkrat so dosegli najbolj*
še uspehe z žveplanjem navadnega
prevetrenega (ventiliranega) žvepla
z 20% prahu Caffaro. Tako oskr;
bovanih trt ni napadla nc peronos*
para in ne oidij.
Kalifornijsko grozdje.
Kalifornija, zapadna Zedinjenih
držav, je raj ska dežela. Od tarn pri*
hajajo v Evropo izborne pomaran?
oe, limone, suhe češplje, izborna ja*
bolka, itd. V Kaliforniji je tudi vi=
nogradništvo visoko razvito. Lan?
sko leto so pridelali v Kaliforniji 23
milijonov kvintalov grozdja, od ka?
terega je bilo 5 miljonov kvintalov
namiznega, 5 miljonov kv. za vino,
ostalo pa za posušenje. Znano je
našim eitateljem, da se v Zedinje-
nih državah prepovedane alkoholne
pi jače in zato se je uporabilo tako
malo grozdja za vino. Vino se v
Zedinjenih državah dobi samo v
lekarnah (kot pri nas ricinovo olje)
in še tu lc na predpis zdravnika. Sc=
veda ima marsikateri Amerikanee
tako bolezen. da je nujno potrebno
zdravilo — vino. Vino se lahko rabi
v neomejeni množini v bogoslužne
namenc.
Argentinija in vino.
Od vseh ameriških držav se pri=
dela najvee vina v Argentiniji, ki
pridela že danes na leto skoraj 10
miljonov hi vina, to je nekaj vce
kot celotna prcjšnja avstro-ogrska
država (19M» milj. hi). V Argentiniji
sade še vedno nove vinograde, ker
zemlja in tudi podnebje odgovar-
jata. Našim izseljencem torej ni
potrebno piti vode v Argentiniji.
Bati pa se jc, da tiei ravno v vinu
vzrok. ee naši izseljenci tako malo
prihrankov domov pošiljajo.
Italijanski naseljenci v Franciji.
V franeoskem okraju Garonne
(južno zapadna Francija) je že na?
seljenih 40.000 italijanskih kolonov
in samostojnih poscstnikov. Obde?
lujejo zemljo katero so opustili
i'rancoski kmetje, ki se zelo izselju*
jejo v mesta.
Tržne cene
dne 5. julija 1928.
Česnik kg L 0.60—0.80; šparglji
L 2—2.60; zelje L 1—1.20; korenje
L 1—1.20; eebula L 0.80—1; fižol
navaden L 1.80; fižol koks L 2; sa=
lata L 0.80—1; krompir L 0.50 do
0.60; sveži grah L 1.80—2.40; redie
L 1.20—2.40; špinača L 1.20—2.40; si*
žol v stroeju L 1.60—1.80; vrzote L
0.60—0.80; bueice L 0.60—0.80;;
ercšnje L 1.80—3.40; smukvice L 7
do 8; hruške L 1.60—2.40; brcskve
ribes Lsz^KL :1:, dgo dgo dg dgom
L 1.60—2.80; slive L 1.60—2; sveže
mislo L 14; presno maslo L 17—18;
mleko liter L 1—1.10; skuta L 4;
jajca kos L 0.50.
Valuta.
Dne 14. junija  si dobil:
za 100 franc, frankov      74.65 do   74.95
za 100 belg. frankov      264 25 do 268.25
za 100 švic. frankov       366.— do 368.-
za 100 čcš.-slov. kron      56.27 do    56.57
za 100 dinarjev                33.40 do   33.70
za     1 sterling                 92 80 do   93.—
za     1 dolar                     18.94 do    !9.06
Novci po 20 frankov        72.50 do   74.50
za 100 avst. šilingov      265— do 271.—
Benečijske  obveznice
dne 14. junija 1928: 77.
VABILO
Kmetsko    društvo    v    Cerknem,
r. z. z. n. z., vabi svoje člane k red;
nemu obencmu zboru, ki se bo
vršil dne 15. julija t. 1. oh 2. uri po-
poldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1)  Poroeilo načelstva.
2)  Poroeilo nadzorstva.
3)  Odobritev raeunskega zakljiie?
ka za leta 1927.
4)  Volitcv nadzorstva.
5)  Slueajnosti.
Ako bi ne bilo zadostno število
elanov ob doloeeni uri, se bo vršil
obeni zbor pol ure kasneje ob vsa*
ki udeležbi.
Odbor.
Na prodaj je po yj4odni ceni po*
sestvo obstojeee iz 13 johov zemlji*
sea. t. j. njiv, travnikov in gozda.
Poslopje jc v zelo dobrem stanju;
njive in travniki prav v bližini hise.
Vee se izve pri Gospodarski zadru?
gi na Reki pri Cerknem.
Razglas. Na prodaj je iz proste
roke hiša z gospodarskim poslop^
jem in zcmljišeem v Hrenovicah St.
11 — 12. pod ugodnimi pogoji. Več
pove Jakob Turk, kovaški mojster,
Hrenovice St. 57 p. Hrašce.
Prodam stiskalnico za slamo    in
seno v dobrem stanju in skoro novi
avtbmatieni stroj za lušeenje jee-
mena (za kašo) v Škrbini pri Korn-
nu. Nataneen naslov pove uprava
»Goriške Straže«.
Na Volčjidragi je na prodaj hiša
in zemljišče z vojno odškodnino,
blizu postaje in glavne ceste. Zem?
ljišče meri približno 30 njiv za vi-
nograde. senožeti in kar treba za
kmetijstvo. Natanene informacije
se dobc pri lastniku Petru Kijavec,
Volčjadraga št. 94.
The                 ^&^Vk
66
Če poslušate novo DEGGA
slišite samo godbo, ču-
dežno po moči in glasu.
Pridite in posluŠajte
E.WohulütSC.
GORIGA,Gorso!
Telefon 34/,
E. KOMEL
Gorica — Trg sv. Antona št. 5,
kupi vsako množino
PRŠUTOV
Plačuje po dnevnih cenah.
Vipavsko vino. Kmetijsko dru*
štvo v Vipavi ima veliko zalogo iz=
vrstnega domaeega namiznega in
desertnega vina. Kupci se vabijo.
OKULISTIČNI    AMBULATORIJ
Dott Gilberto Delneri
zdravnik kirurg
sprejema od IIV2 do 12Vž dop.
in od 3 do 4 pop.
Corso Verdi 28, Gorica.
Dott. Gius. Cornel
specialist za bolezni v
nšjgsifs, nosy In grin,
bivši operator na univ. klinikah prof.
Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in
assistent prof. Brunetti v oddelku za
nosne in ušesne bolezni v mestni bol-
nišnici v Benetkah.
Sprejetna od 9-11 prüdp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (pi ej Teatro)
Zdravnik
za asobe ire usta
Dr. LOJZ ERAISHEB
sprejema  V   G O R I C I
Piazza della Vrittoria štev. 20
in v svoji podružnici
pri  SV.  I.UC1JS  Stev. 35
Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo
z novimi velikimi brzoparniki.
Prihodnje voznje iz Gcnove:
„Conte Grande" - „Conte Biancamano"
Iz Genove v New Jork v 9. dneh.
„Conte Rosso" - „Conte Verde"
„Principessa Maria" - "Principessa Giovanna"
Iz Genove v Buenos Ayres v 13Vi> dneh.
„Principe di Udine" - „Maria Cristina"
Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh.
Vsi parniki so  preskrbljeni   z   brzojavom „Marconi"   —   električno raz-
svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom.
IVetji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 postcljami dostojno oprem-
ljcnimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za
dame —- mostove za sprehajanje -- kopclji — kino.
Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO
I ROSICH, GDRICa, Via Contavalle St. V Telefon It 3-74
ZITZMANN    &   JEZEK
Tovarna   orgeij,   harmonijev
in klavirjev,        ustanovijena
tyf'--    1. 1925.     Delo prvovrstno, po
'       vsakem načrtu. Cene zmerne.
Glasbeni  svetovalec:
Emil   Komel,   učitelj  glasbe.
Odlične reference 1!!
GORICA - Corso Verdi štev. 30
STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17
Teod. Hribar (n»si.) « Oorics
CORSO VERDI 32 « - (hiša Cenfr. Posoj.)
Vili&fl zalogo češhep platna Iz znane toiarne Regsncharf I Raynionn, fiako-
fpstno l\m ZQ iJoročencc babof lua; ulM izbipa moSbesa In žinshtga mM<
Blago solidno!                      Cene zmerne &