“I DELAVSKA ENOTNOST GLASILO šNOTMlH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Kmetje, delavci in poštena inteligenca, to so trije čtniteiU, trite najvažnejši činitelji v naši deželi, ki so jamstva, da bomo lahko zgradili našo državo MARŠAL TITO Leto L, št 7 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 30. junija 1945 Cena L 2»— oz. RM 0.70 Mesečna naročnina Lir 8.—, RM 3,—. COišina in Ga/covost nase produkcije b’ ržena in ovsena » koruzna , » grah luščen „ rt* luščen „ fižol beli „ sveža slanina „ mast „ k>j Navedli sme le nekatere od najvažnejših Hvljenjsttih potrebščin. Njihova primerjava zadostuje za splošno orientacijo glede življenjskega standarda, ki naj ga doseže delovni človek. 3.40 3.30 3.10 6,— 10.— 3.90 2SJ50 27.— 18.— 1 kg 1 ,, 1 „ 1 1 „ 1 „ 1 1 „ 1 „ 1 „ 1 „ Uredbe o zamenjavi denarja, o delavsko-nameščenskih plačah hi višini cen življenjskih potrebščin kažejo, da se dobrote zmage narodno-osvobodflne borbe širijo tudi na gospodarsko polje ln na vsakdanji kruh vsakega posameznika. Jasno je, da učinek ne bo popoln takoj prvi dan in da se štiriletno razdejanje vojne ne more preboleti v enem tednu. Pogoje pa imamo, da jih prebolimo člmprej, če bomo pridno in pametno delali ln Sledljivo gospodarili. Mejnik med trdo preteklostjo tn boljšo prihodnostjo smo prekoračili. France Svetek. i V teh tednih po osvoboditvi smo doživeti toliko lepega, v resnici veličastnega, da so nas že ti dogodki s, mi na sebi v največji meri odškodovali za vse trpljenje strašnih vojnih let. Eden takšnih najlepših dogodkov je bil obisk sovjetskih žen, obisk, ki ga ne bomo nikdar pozabili, kajti ob tej priliki smo spoznali sovjetsko ženo neposredno, odkrili njeno srce, njenega duha — njeno plemenitost ter junaštvo, njeno povezanost z delavstvom in mogočno domovino delovnega ljudstva. KAKO JIH JE SPREJELA GORENJSKA Gorenjsko ljudstvo, gorenjska dekleta, zavedni gorenjski delavci, ponosni gorenjski kmetje, samozavestni prebivalci gorenjskih-mestec in trgov so sprejeti svoje goste zelo prisrčno. Gorenjci so sicer vajeni tujcev, ker je njihova dežela letoviščarska, toda gostje, ki so obiskali Gorenjsko v torek, pač niso bili tujci: prišle so sovjetske žene, zastopnice sovjetskega delavstva, zastopnice naprednega, zmagovitega sovjetskega naroda; prišle so iz velike domovine svo- pozabimo, da je Bled sprejel že tisoče ln tisoče gostov. Tako sprejemajo »hladni« Blejčani, ko spregovori srce! Lepota tega sprejema je Mia poudarjena ne le v pozdravnih govorih, temveč v spontanem pozdravljanju množice, v tem, kako je deževalo cvetje na avtomobile, v tem, kako'so žarele ljudem oči. In kako je množica prisluhnila blagoglasnemu bratskemu jeziku in tisti melodiji bratskih src, ki je zvenela iz besed sovjetskih žen! In remljevalci sovjetskih žen na Bledu, na vožnji okrog jezera, so lahko videli še, kako je sovjetska žena doživela lepoto Bleda in planin. Tako rad bi vam spremljevalec opisal vsaj eno izmed teh tovarišic — delavko v najboljšem pomenu besede, prisrčno, skromno, preprosto, a plemenito Aleksandro Novikovo. Morali M jo videti v trenutkih, ko je občudovala lepoto Bleda in planin, kako globok odmev je našla ta lepota v njenem srcu in kako spričo te lepote vendar ni pozabila na lepoto svoje mogočne domovine! Sele tedaj bi lahko razumeli pravo domovinsko ljubezen, M vprrvv žari iz Novikove, razumeti MMster Leskošek v Celfsi V pondeljek dne 25. Junija 1945 je doživelo cinkamiško delavstvo svoj dolgo pričakovani dan. Okoli 10. ure predpoldne se je pojavil s svojim spremstvom naš delavski minister za industrijo in rudnike tovariš Leskošek Franc, ki je takoj stopil v stike z svojimi tovariši. Ogledal sl je vse obratne naprave in se posebno zanimal za vsa delavska vprašanja. Posebno jo pohvalil še dele topilničarjev. ki sedaj v ltajhuj-# vratini zvišujejo produkcije. V vsakem obratnem oddelku se je razgovarjal z tovariši, ki bo mu dajali na vsa vprašanja to-čae podatke. Obljubil je vso svojo pomoč pri dobavi surovin za potrebe tovarne kakor tudi pri dobavi drugih potrebščin. Pred odhodom so ga tovariši prositi, naj pride zopet kmalu med nje, kar je z veseljem obljubil. Najvišje odlikovanje . maršala Stalina 27. junija je M objavljen odlok predsedstva Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ki je po njem maršal Stalin odlikovan z najvišjim vojaškim činom kot generalisirrua Sovjetske zveze. oblečeno v črno. Ko je zaslišala rusko pe-t sem in mehko govorico, je neutešljtvo zaihtela. Potem nam je povedala, da je Rusinja. Nemci so jo odgnali med vojno m Koroško. Njen sin se je bojeval r vrstah naših partizanov, Nemci so ga ujeli in obesiti. K starki je pristopil tov. prof. Ho-lopova in jo otežila. Spoznali smo srce ro- Sovjetske žene na mitingu v jeseniški dvorani bodnth ljudi in prišle so Slovanke, M jih razumemo ne le po jeziku, temveč tudi po srcu in mišljenju. Prebivalstvo je zvedelo za prihod sovjetskih žen marsikje šele v zadnjih trenutkih, a kakšen sprejem jim je priredilo! CVETJE JE USTAVILO AVTOMOBILE ... Vrsta avtomobilov s sovjetskimi ženami v spremstvu zastopnikov naših ministrstev, organizacij ter oblasti je pripeljala v Kranj v torek dopoldne. V odposlanstvu sovjetskih žen so bile: Marija Vasiljevna Saričeva, namestnica predsednika moskovskega sovjeta in namestnica predseanika Vrhovnega sovjeta Ruske federativne socialistične republike, Elizabeta Savelijevna Starostma, predsednica Zveze delavskih strokovnih zvez, Aleksandra Nikolajevna Novikova, zastopnica CK strokovne organizacije tekstilnega delavstva Evgenija Žaguljenko, heroj Sovjetske zveze, profesorica Aleksandra Pavlovna Holopova in Aleksandra Nikoforovna. V Kranju je drage goste pričakovala ogromna množica, čeprav je bil delavnik. Množica je napolnila Glavni trg že dolgo pred prihodom. Toda dolge vrste ljudi so pričakovale goste tudi Vzdolž ceste na klancu in ko so avtomobili privozili tja, so ljudje dobesedno zasuli goste s cvetjem. Navdušenje je povsem prevzelo ljudi in zabučali so viharni pozdravni vzkliki; iz njih je najbolj mogočno odmeval pozdrav Sovjetski zvezi in Stalinu. Avtomobili so se ustavili na Glavnem trgu. Vse mesto je bilo tako slovesno kakor ob največjem prazniku — vse je bilo v zastavah in cvetju. Silno pisan je bil Glavni trg: zastave, napisi, c etje, valovanje množice. Avtomobili gostov so biH zasuti s cvetjem. Sprejem in medsebojno pozdravljanje v Kranju sta bila c^a sama pesem prekipevajočih čustev. Ko so gosti odhajali, je zabučala slovanska himna, ki je napravila ob tej priliki posebno močen vtis. Da, »naj slišita zemlja in nebo«, da je napočil veliki dan, ko pojemo slovansko himno kot pesem, zmagoslavja in resničnega bratstva v svobodni domovini! SREČANJE SOVJETSKE ŽENE Z LEPOTO BLEDA Na cesti pred Bledom je goste pričakovala skupina gorenjskih deklet z zastavami in, seveda, s cvetjem. Avtomobili bi vozili naravnost na Bled, ker je bil čas skopo odmerjen, a dekleta so zaprte z zastavami pot. Avtomobili r > se ustavili začelo je deževati cvetje. Veselje je sijalo iz oči deklet, ko so izročale tovarišicam Iz mogočne Sovjetske avese gorenjske nageljčke. Toda potem je sprejel drage goste še Bled ofieielno. Sprejel jih je take. kakor pač ni i še nikdar sprejemal nobenih gostov, in, ne« globoko ljubezen sovjetske žene do delavstva, do voditelja Sovjetske zveze maršala Stalina in do svoje domovine. In kako je razumela nas! Z ljubeznijo ter razumevanjem Je gledala na vse, kar smo ji pripovedovali o naših bojih in prizadevanjih, o našem trpljenju in velikih upih. RUSKA IN SLOVENSKA PESEM V SOZVOČJU Na Bledu pri skupnem kosilu je pevski zbor XVI. divizije zapel nekaj ruskih ln slovenskih pesmi. Lepota teh pesmi se je zlila v sozvočje src; kdor čuti slo ansko, kdor je dojel širok- človečansko čustvo ruskega naroda, bo razumel te besede. Naj povem samo še to: Opazili smo starko, S IN JESENICE -.*i Jesenice, M sprejemajo sovjetske žene* Sprejem r senci mogočnih tovarniških dimnikov jeseniške železarne in v senci planin, ob vihranju zastav, plohi cvetja in viharju pozdravnih vzklikov! Potem melodija ruska besede, ki najbrž poje ob tej priliki prvič pred jeseniško železarno... Jeseniško delavstvo sprejema pozdrave sovjetskega delavstva, pozdrave, ki mn jih izročajo sovjetske žene. In na veličastnem mitingu v sami tovarni, v veliki obratni dvorani, pod mogočnimi železnimi nosilci, ob transmisijah in strojih... V prvih vrstah gosti, cvetje in resna notranjost tovarne, pozdravni govdri, M triko dojemljivo odmevajo v tej dvorani ... A T LJUBLJANI? Do, tako je bito m Gorenjskem. A todl ljubljansko prebivalstvo je sprejelo sovjetske žene dostojno tn pozdravljalo taka toplo, kakor pač pozdravljamo le brate ln sestre lz Sovjetske zveze. Mnogo prehitro so odpotovale. Nismo Jim mogli Izraziti dovolj svojih čustev na samem mitingu v opernem gledališču, mnogo premalo smo se pogovorili na sestanku pri Mestnem odboru. Tam je bila sklicana konferenca aH bolje prijateljski sestanek, ki je bil vendar slino pomemben, ker so se zastopnik! naših organizacij in ministrstev pogovorili v glavnem o sovjetskih strokovnih organizacijah. Opasale so nam razmere v Sovjetski zvezi. Opisale so nam delovanje strokovnih organizacij živo, hkrati z življenjem sovjetskega delavstva. Povedale so nam marsikaj zanimivega o sovjetskem udamištvu, o staha-novcih, o obnovi, o njihovem geslu, ki M po njem povsod ravnajo: »Danes delamo bolje kakor včeraj, jutri bomo deteti bolje kakor danes!« Da mnogo, mnogo premalo časa je bilo. Slovo je bilo tako prisrčno, da Imamo drage goste še vedno pred očmi in 9e sHšimo njihove besede: »Na svidenje v Moskvi!« flali $im $a&oni - s?.e le rirfa, ne le gesta, temveč dejanja! tianek, M je izšel v beograjski »Borbi in čigar odstavke navajamo, bi moral prebrati pri nas slehernik kot soustanovitelj ljudske oblasti m prijatelj pravičnosti in zakonitosti. Tov. Moša Pijade, član zakonodajnega odbora, piše: Predsedstvo AVNOJa je zadnje čase izdalo več zakonov velikega gospodarskega in političnega pomena. Naš osrednji tisk jih jq objavil vse ter je pojasnjeval množicam njihov pomen in bistvo. To 'so storili tudi listi pre-stolic federalnih edinic. Kljub temu nikakor še ne moremo reči, da je storjeno dovolj za populariziranje teh zakonov med ljudstvom. Največjega pomena je. da so najširše ljudske plasti čim bolj poučene o namenu in bistvu novih zakonov in zlasti, kako naj .ti zakoni v rokah ljudstva postanejo orodje za čim popolnejšo nadzorstvo narodnih oblasti. Nobenega zakona izmed teh. ki so bili objavljeni v zadnjih mesecih, ni, ki bi ga ne narekovale žive narodne potrebe Če ostane kateri koli izmed njih le na papirju in če ne bo uveden v življenje s tem. da ga bodo oblasti uporabljale sleherni dan ob popolni pomoči ljudstva, bo izgubil svoj pomen in namen. Če se pa zgodi, da zakone napačno uporabljajo in da se pav tedaj naslanjajo na nje z največjo gorečnostjo — nastopi celo nevarnost. da se vprav najboljši zakoni, krojeni prav za zaščito ljudskih pravic, sprevržejo v orodje, ki oddaljuje ljudstvo od sim je oblasti. Dandanes ne moremo btti nikakor ravnodušni, ali ljudska oblast tudi r najmanjši vasi pozna rdi ne pozna, ali uporablja ali ne uporablja zakone, m ne, kako jih uporablja. Te ljudske oblasti, četudi najmanjše, ne morejo in ne smejo delati samo po odredbah nadrejenih oblasti, ne da bi se same poglobile v bistvo stvari. Sleherni organ naše oblasti v svojem področju mora biti sposoben da zakone uporabita samostojno, da iih uporabi kot sredstvo za izboljšanje vsega družbenega življenja na polju svoje pristojnosti. Še enkrat je treba naglasiti, kako silno je potrebno, da so naši zakoni popularizirani med najširšimi množicami. kajti samo tedaj, če bomo znali zbuditi zanimanje ljudstva za zakone, lahko pričah,jemo. da bodo zakoni nravi}no uporabljeni. Nočemn da le niš^te na transparente in vzklikate na zborovanjih n*ša načelna gesla, temveč moramo skrbeti, da preidejo v življenje, v vsakdanjost, v vae ravnanje naših oblasti. Tega pa ne bomo mogli doseči, ako se za to ne bodo zavzele vse naše množične or gam zarile rta čet” z narodno osvobodilno fronto. Kontrola cen in stalnost mezd »Rad«, glasilo ESZDN Jugoslavije, je objavilo pod naslovom »Zakaj se borimo proti inflaciji« članek znanega voditelja strokovnega pok reta v Srbiji Pavla Pavloviča, ki med drugim takole obravnava osnovna vpra Sanja naše gospodarske obnove: Okupatorji In njihovi domači pomočniki so z vsemi sredstvi uničevali naše narode. V ta namen so se posluževali tudi valutne zmede ter poplavljali vse naše dežele z raznim vojnim denarjem. V Srbiji so tiskali razne di narske bankovce, na Hrvatskem 'de 200 milijard kun, Vojvodina je bfla poplavljena z madžarskim denarjem. Črna gora in Dalmacija z Hrami in tako ni ostala nobena dežela brez največje valutne zmede. Inflacija vojnega denarja je po vsej Jugoslaviij uprizarjala demonsko igro, med katero je stradalo delovno ljudstvo in so bili vsi gospodarski napori brezuspešni Če bi ne bilo ‘konca vultne zmede, bi bile ogrožene tudi vse pridobitve naše osvoboditve in «ni bi bih za dolgo dobo v gmotni in politični odvienoati od tujega sveta. Za našo gospodarsko izgraditev je več osnovnih pogojev, med katerimi so najvažnejši naslednji: 1. delo, ki naj omogoči povečanje proizvodnje za višjo stopnjo Splošnih življenjskih zahtev in potreb, 2. uničenje mflacistie-nih denarnih smeti, 3. kontroliranje cen in stroškov proizvodnje, 4. stabilizacija mezd in plač. Prvi problem se rešuje z zgledaka udarniškim delom bi s splošnim tekmovanjem pri proizvodnji. Pri tem so naši delavei pokazali močno voljo, ker vedo, da delajo in se trudijo za svojo svobodo in za svojo boljšo bodočnost. Ranime se, da bodo delavei za take svoje napore zahtevali in tudi debili ustrezajoče priznanje v pravicah in tudi v blagostanju. Zajedavci se ne bodo več okoristiti od delavske bede in stradanja. Drugi problem se rešuje z zamenjavo okupacijskega denarja, pri čemer se obtok denarja drži v pravih mejah. Na ta način se prepreči dviganje cen ter zajezi znižanje kupne vrednosti denarja pri določenih delavskih mezdah in nameščenskih plačah. Tretji problem pa se rešuje z uredbo o cenah osnovnih življenjskih potrebščin. Pri izvajanju te uredbe morajo oblast podpirati sami potrošniki. Problem cen pa ima v sebi tudi zelo važne in pomembne točke. Med temi je na primer izračunavanje stroškov pri proizvodnji. Država bo ostala do demobilizacije največji kupec vsakovrstnih proizvodov. Država mora oskrbovati vojsko in uredništvo in da ne bi bila oškodovana od dobaviteljev, mora kontrolirati njihove stroške proizvodnje in na ta način tudi vplivati na cene vseh proizvodov. Pri nekateri proizvodnji zavzemajo stroški mezd m plač po 30 pa tudi 40% vseh izdatkov ali stroškov. Narodna oblast je recimo postavila v konkretnem primeru pri neki nabavi naslednji račun: 1. surovine stanejo . 50.000 din 2. za elektriko in ku- rivo . . . . . 10.000 „ 3. riziko pri kvarje- nju materiala . . 3.000 „ 4. obraba strojev in orodja 2,000 „ 5. davek, trošarina m takse ..... 5.000 „ 6. mezde in plače . . 30.000 „ Skupaj . » , 100.000 din Pri takem računu, ki je tu vzet samo kot primer, doda država še 10.000 dinarjev čistega dobička za dobavitelja. Deset takih dobav bi na leto industrij-eu omd^očilo 100.000 din zaslužka in bi na primer od tega porabil polovico zase, polovico pa za povečanje svojega kapitala in obrata. Dobavitelj pa lahko tudi ves ta zaslužek brez potrebe porabi, ne sme pa tega storiti na račun delavskih mezd in s pomočjo zvišanja cen svojih proizvodov. Država mu plača samo toliko, za kolikor se je pogodila, ves prej navedeni račun je pod njeno kontrolo In podjetnik ne sme zapreti svoje tovarne. To je kontrola proizvodnje hi cen. Delavski zaupniki imajo nalogo sodelovanja pri tej kontroli, kar ustreza tudi načelni zahtevi naših strokovnih organizacij. Če pa bi delavci v kake« podjetju zahtevali večje p»ače ali mezde, kakor je z uredbo predpisano, ali če bi celo vsak delavec zahteveJ, da pride v najvišji mezdni razred, potem izdatki za mezde in plače r>e bi znašaM predvidenih 30.000 din, temveč 40.000 in 45.000 din, ki bi jih morala država kot kupec plačati z blagom, ki se je na ta način podražilo za 10 do 15 tisoč dinarjev. Pri nabavah, ld gredo v milijardo, bi morala tako država doplačati stotiso-čake. Dobavitelj ima koristi od zvišanja stroškov proizvodnje. Njemu le jšeč, če na 1204)00 din dobi 12.000 din dobička in ne samo 10.000 na 100.0,4) din stroškov Visoke delavske mezde bi njemu koristile, državi in cenam pa škodovale. To bi bilo tudi v vsej civilni potrošnji v breme delovnega ljudstva in spet bi prišli pred krizo surovin in skrčenja proizvodnje ter v vrtinec inflacije denarja in cen, kar bi bilo gospodarstvu m gospodarski obnovi v veliko škodo. Pri tem računskem primero se moramo vprašati, kaj mislijo tisti, ki vprašujejo: kje je enakost mezd In plač. Največkrat vprašujejo tako provokatorji, tisti pa, bi' kaj takega vprašajo brez zlobnega namena, so pa oči-vidso v veliki zmoti in brez ozirov de skupnosti, ker zahtevajo nemogoče stvari. Enakost v mezdi in plači je mogoča samo v popolnoma izgrajenem socialističnem občestvu ter v velikem gospodarskem blagostanju, šele takrat bi se lahke dale vsakemu človeku tolike, kolikor potrebuje, dočim bi se od vsakega zahtevalo, d« da skupnosti le to, kar more dati Dokler pa to družbeno in gospodarsko stanje ni doseže-. V Maribora, kjer se je po prvi svetovni . vejal ta snovala viaičartska strokovna organizacija, pridruteaa apiošaoiau delavskemu pokreiu, trn se '24, junija tareii viničarji vsega okrožja. Tega zborovanja viničarjev so se ttsUtievaii tudi predsednik uaie narodne vimde ttrv Kleine, notranji minimer tov. Polja m pomočnik ministra za kmetijstvo tov. *$£. Levstik. Na zborovanju se še v du hu ljudske de&tekrttačie s veda im aspetiom dovršilo del«, ki ja bilo imuno«nato prod j dotginu leti. Viničarji ao sami rešiti s veja j pereča vpra&uija in od nota naroda«) vlade pm je zagotovljena vsa pomoč, da btate sovje »teiiove tudi uspešno tevodti. Oil nekdanjih jugoslovanskih rečius*# niso imeli viničarji nobene pomoči m ie ta kar so aa pridobili v prvih povojsuh lotiti, jls) je vzela reakcija, ki ja pereča viničarska vprašanja izrabljala samo pri volilnih agitacijah Ob vsakih volitvah so dobivali viojčarji lepe obljube, ostali pa so najbolj izkoriščana delavska raja. Našim viničarjem se je godilo kakor kmečkim »dušam« v nekdanji carski Rusiji, kajti veliki vinogradi niso bili samo last veleposestnikov, po večini Nemcev, temveč tudi last trških in mestnih občin in k-adar so bili občinski vinogradi prodani in razdeljeni, so bili poleg zemlje in trsja prodani tudi — viničarji, ki so morali trdo delati za 3 do 4, v Jeruzalemskih goricah pa za 6 dia na dan. Tudi od agrarne reforme viničarska raja ni imela nobene koristi. Zdaj, ko jo bilo razlaščenih 694 vinogradniških posestev Nemcev in narodnih izdajalcev, so biti viničarji pozvani, naj sami rešujejo svoja najvažnejša vprašanja. V svojih okoliših so se viničarji aa to oeU&Htev dobre pripraviti ter predlagati na zborovanju v Mariboru, naj se ta posest, ki ob- no, morajo biti mezde in plače različne. Osnovno merilo zaslužka, mezde ali plače, je količina opravljenega dela, oziroma vrednost delavčeve storitve, ki se da lahko kontrolirati pri vsaki proizvodnji. Delavec, ki poveča svojo proizvodnjo, ima pravico zahtevati uvrstitev v višji mezdni razred. Z enakimi mezdami bi popustila produktivna aktivnost delavstva m, zastalo bi neobhodno potrebno obnavljanje in dviganje proizvodnja. Kaj bi pomenila enaka mezda pri delavcih, ki proizvajajo 160, ter pri delavcih, ki proizvajajo 90 ali celo samo 80 odstotkov? Alt se bi v takem primeru ne ravnal najboljši po najslabšemS Konec bi bilo pri delavstvu plemenite tekme pri proizvodnji in vsi načrti gospodarske obnove bi postali neizvedljivi. Naše strokovne organizacije morajo take pojave začasno preprečiti ter skrbeti, da ne zamre tekmovanje I pri delu. Vsi delavci se morajo zave-| dati da so višje mezde samo za večjo : storitev. »ega nad 1600 ha, a« razparcelira, temveč prepusti zadrugi, ki jo bodo viničarji umi osnovati in vodili. Prwi*«*taik vlade tov. KM«-« je odobraval ta predlog Naše načelo je, da pripada zemlja ki jo obdeluje. Tovariš Kidrič 16 pozdravljal tudi zadružno ureditev skupne viničarske posesti. V svoja«) govora je it-ipovedal, da pridejo vetrpo*«v.tvo ooma&ih eMTtiaov pod agrarno rirtarmc. Iri pa ne iw (wtp>0.ri«*M proti »metom, s katerimi naj se iKužui-ji najpovežejo Viničarje je na mnoga aavaraosti. 4a ne bi »naa-»jiii sofel&ri intotsd, id hi motiti enotno«! 4elt>v«i«ga Ijtuivtv* te koristili te aVtom. Sprva niso bili vri v-ietiarji we cbtrpno zadružno pose«l, a tudi tisti, ki so bili na razdelite«, so priznali, da bi ravjelitev emanjšaia prod deti vnosi vinogradov ter povzročila nmrage tehnične težave, kar b! dovedlo do tega, da bi premožnejši viničarji spet najemati na delo svoje sotrpine ha da M tako vse ostalo pri starem, Pri tej uvidevnosti je seveda moralo priti do soglasja. Za zadružno vinogradniško posest ®o se zavzemali predvsem viničarji ljutomerskega okraja, ti eo bili že v prvih povojnih letih najbolj meti za ustanovitev vi-Bišareke strokovne organizacije v okvira splošnega delavskega pokreta. Ti viničarji so dobro utemeljevali svoje z«upanje v zadrugo s tem, da so naglašali, kako se bo v vzajemnem delu raavilo plemenito tekmovanje vseh za skupno korist Zborovanje, na katerem so viničarji v zgledni slogi rešiti svoja vprašanja, je izraz ljudske demokracije, obenem pa tudi doki«, da je a k ti vi Barija ljudskih mnoKc naj-za rešitev veeh gospodarskih ia socialnih problemov. Nova doba za valence •TudJ xa vajence *e začenja nov čas. Novi mkon o vajencih, kj ga je Izdelalo zvemo ministrstvo za socialno politiko, ura ja vprašanje, ki so bila pred vojno stalno boleča točka vajeniškega skrbstva: prevelika zaposlitev vajenca, neplačana ali slabo plačano delo, zanemarjeno strokovno šal&nje, prehrana in stanovanje vajencev brez potrebnega javnega nadzorstva. Novi zakon o vajencih je ureditev vseh teh vprašanj postavil na nove podlage In dal možnost, da ee skrbstvo za vajsaee v socialnem in strokovnem pogleda uredi po novih socialnih načelih. , Novi zakon določa vedno sklenitev pismene pogodbe, ki se registrira pri Okrajnem NOO. Vsakršna namestitev vajenca pa je dovoljena samo s posredovanjem Javne borze (toLa. Vsled tega bo Javna borna dela vodila točen seznam vseh vajeaeev in obenem tudi pregled vseh prostih mest Jasno je, da bo s tem onemogočeno, da bi mogli zapoalevati vajen el taki mojstri in obrati, ld vajencu no bi mogli nuditi primerna strokovne izobrazbe, ki mu ne morejo dati primerne socialno oskrbe ali ki bi vajenca izkoriščali za nadurna dela, za' hišna ali poljska opravila ter urn onemogočali strokovni šolski pouk. Pri vseh borzah dela s® bodo ustanovila poklicne posvetovalnice, kjer se bo ugotavljala tudi duševna in telesna sposobnost vajenca za dotično stroko. Treba' je preprečiti, da bi se vajenci nameščali za otroke, za katere nimajo veselja ali pa jim poklicni svetovalec ugotovi, da ne bodo megh razviti vseh svojih umskih sposobnosti. Obvesna pa bo tudi vestna zdravniška preiskava, da se tako prepreči veliko obolevanje vajeaeev raznih poklicev, za katere še od vsega začetka niso Mi telesno sposobni. To bo temeljni predpogoji za vestno in načrtno urejeno reševanje vajeniškega, skrbstva in novi z&kos je z modernimi določili to temelje postavil. Učna doba bo od enoga do treh tet in poseben pravilnik bo dele® tožno učno doba za vsako streho posebej. Zakon sam pa že daje mcoaoat, da se posebno na- darjenim in pridnim vajeaeev omogoči skrajšati učno dobo na dve tretjini predpisanega časa. Posebno določilo predvideva skrajšanje učne dobe še za vajen-ee-partizane, ki bodo mogli polagati pomočniki izpit že po odsluženju polovice učne dobe. — Skrb za to, da ae ta določila ne bodo izrabljala v škodo vajenca in tudi v škodo strokovno izvešbanega kadra, pa bodo imele strokovne zveste. Strokovna organizacija bo po zaslišanju delodajalca morala potrditi, da je vajenec res dosegel dovelj znanja v svoji stroki Delovni čas vajenca do 18 let ne sme biti daljši kot 6 ur, a nad 18 lot starosti največ 8 ur dnevno. En dan v tednu mora imeti popolnoma prost. Nočno delo vajenca je prepovedano. Vajenec pred 18. leti sploh ne more biti zaposlen na krajih, ki so zdravju škodljivi Pri delih, ld niso v zveri š stroko, pa vajenec sploh ne sme biti zaposlen. Vvuko leto bo imel dva tedna dopusta. Delo vajenca mora biti plačano. Plača vajencev v obrtnih in industrijskih podjetjih so določene na uro po draginjakih razredih v posebni uredbi. Draginsld razred: L IL HL c) od 18 do 30 mesecev 5.— 4.25 3.50 a) do 6 mesecev 2.50 2.— 1.75 b) od 6 do 18 mesecev 3.50 3.— 2.50 č) nad 30 mesecev 6.50 5.50 4.50 Okrajna delavska sodišča bodo reševala vse pritožbe in spora med vajenci in delodajalci To so glavna določila novega zakona. Določila o vajeniških domovih In ureditvi strokovnega šolstva za vajence pa bomo navedli ob drugi priliki. Važno je poudariti še to, da vemo danes, da nova socialna zakonodaja ne bo ostajala le na papirju, kakor je bil to običaj v starih časih, ampak da bo nova oblast gledala na to, da se bodo določila tudi točno izvajala. Na podlagi novega zakona se že pripravljajo nadaljnji ukrepi m pravilniki, da se bodo nova določila tudi točno izvajala. Na podlagi novega zakona se že pripravljajo nadaljnji ukrepi In pravilniki, da se bodo nova določila čimpreje lahko pričela, izvajati VieZSarp rsša$e|e svofa vprašala KHOIKI STROKOVN K Z?KZS OELATOIV m MA M ti driOST GLAVNI ODBOR ZA SLOVENIJO V8B51 PRIPRAVLJALNIM ODBOROM IN ODBOROM PODRUŽNIC MOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČEN CEVI Z okrožnico opr. St 53/45-2 z dne 1. 6. 1945 sme Vani sporočili višino vpisnine in članarine, ki naj »e pobirata v lirah oz. markah, kakor so pae delavci in hamesčeuei tedaj prejemati »roje zaslužke. Glede na to, da se sedaj vrši zamenjava valut, ki so bile v obtoka na ozemlja Slovenije, v dinarje DPJ, je podana možnost, da se vpisnina in članarina začneta pobirati v dinarjih DFJ in sicer v višini, proapisaai od Glavnega odbora EbZilNJ v Beogradu za vse ozemlje demokratične federativne Jugoslavije. Glede na to odrejamo: .1. Lestvica vpisnine ia članarine, določena v okrožnici opr. SL 53/45-2 z dne 1. 6. 1*45, izgubi svojo veljavo z dnem 36. 6. 1845; 2. počonSi od L 7. 1945 stopi v veljavo naslednji predpis prispevkov, ki se pobirajo od članov Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev: a) Vpisnina: Vajenci plačajo iz naslova vpisnine ,,,,, din 5,—i Delavei in nameščen« plačajo vpisnine . Ek—> b) Mesečna članarina: jemkov . , , , , „ 4.— .........« « « „ 12.— «•*•*«*» jj 26-— * 30,- ........ * 50.— *.*••*»»*■» 60,— .................e 80-- Pezivame vse pripravljalne odbore in odbore podružnic, da poberejo zh čas od 30. 6. 1945 članarino po prejšnjih predpisih, tako zbrani denar pravočasno zamenjajo za dinarje DU po predpisih, ki so glede zamene valut izdani od pristojnih oblastev, za čas od 1. 7. 1945 dalje pa začnejo pobirati vpisnino in članarino po lestvici, navedeni zgoraj pod 6L 2. Smrt fašizem —- svobodo naroda! Tajniki Predsednik: Jnrač Jože, g. r. Vencelj Perko, s. b. I. razred: vsi vajene! ne glede na višino svojih II. f Na zaslužek de din 1.660.— mesečne in. n » » 9 » 2.000.— 99 IV. tt 3» » » n 3.000,— P v. 8» » » v p 5.000.—■ P VI. » n s» 99 y> 6.000,— P VIL 9» N 9 „ Bftd 6.000,— P Pravici je 2&š@ščeii© 9 NaJvtSJa kazen. M jo zakon določa, je zadela enajst vojnih zločincev. Kdor je bil v sodni dvorani ati med množico, kl j« zunaj pred zvočniki poalužala razpravo, Je slišal ter z Ilc bral vprašanje: Kaj je ta kazen proti tem, irar so storiti f Upravičene«* in bistvo tega vpraSaaja je v naslednjem: V Nemčiji ta Italiji je zavladala tolpa camopo&tih ia okrutnih elementov — fašustov, kl so ee zarotili proti vsemu temu, kar svet razume pod pravico ter smatra danes za osnovo sožitja narodov tn držav. Ko »o taSteti popolnoma obvladali svoja naroda, so se zarotili proti sosedom, zlasti pa proti Slovanom ter jim namenili vlogo sužnjev v svojem »novem redu«. Kakor pivnik vse madeže, tako je fašizem v Nemčiji ta Italiji popil, prevzel ta združil vse temne ta nizkotne sile naroda ter napravil te n#th zagrizene izvrflevaloe svojih nakan ln načrtov. Danes ve vea svet kako temeljito je bilo to opravljeno. Narodi zasedenih dežel so pcetati sužnji, kl se jih pošilja lz kraja v kraj na najtežje delo, zverinsko mučenje ln ubijanje jetnikov Je bilo nehaj vsakdanjega, fašizem pa je svetu predstavil tudi tipe ln sisteme, kakšnih zgodovina dotlej le ni poznala. Ječar je zadovoljno gnojil svoje njive s pepelom sežganih jetnikov, nemški zdravnik pa je bil sek> zadovoljen, da je namesto kuncev ta miši dobil za svoje poizkuse z nožem ln strupom na razpolago internirance iz slovanskih in drugih dežel, kolikor jih je hotel. Fašizem je Izkoriščal delovne sile potlačenih narodov kot najcenejši gnoj svoje gospodarske prosperitete, mlel pa je celo kosti svojih žrtev kot Industrijsko surovino prt proizvodnji umetnih gnojil. Ko že tisti, kl so se s takim redom strinjali, ne spadajo v človeško občestvo, kaj so potem šele oni, ld so se v takem sistemu tudi udejstvovali! Kakšni zločini ln zločinci so biti pa b® Zločinci, kl jih je obsodilo vojaško so-lišče, se sicer razlikujejo po socialni stop-ijl in izobrazbi, so pa enaki kot tvorci idarne sile fašizma, čeprav so to postati ta različne načine. V šestčlanski zločinski ktrplnl ta Celja imamo samo dva rojena tem ca, Hbnmerja to Kretia, trije so re-tegati ali potomci renegatov, Viktor Ro-tlda pa je predstavljal tip izgubljenega itovenskega človeka, M ee je hotel vriniti r HerrenvoUc Nemcev ta nemčurjerv. Re-legst Paidaseh mu je bil pri tem menda reror. V tistih letih, ko »e je Patetaech te-ičti za brivca, eo imeli slovenski obrtniki *#fa> življenje. Paidaseh pa je videl, da tekajo Judeža srebrniki ta postal je nem-tor. V tej svoji karieri je dosegel višek mA vojno, ko j« postal prepa^dtotičnl rodja Hsirodtounda. Robida pa je b11 v .tbv-tih Letih rudar, a ker ni hnel nobene tevedae* ti ta poštenja, »e ni boril % dru-rudarji za svoje prnvloe, temveč se m potem polagoma teveSba! za odpadnika u nacističnega ogleduha. Vseh šest ta Celja ja dobilo na ta na-Ita svoje določam mesto v nacistični or-janizaetji že po svoji preteklosti, drugače U je • petorioo te Ljubljane. Tej petorlct le šale divjanje ttaMj*nsfce>?m fašizma ln icmSkega nacizma v Baših krajih ta nad lašlm narodom odkrilo možnectl udejstvovanja. Ko so bile te možnosti odkrite, so •avno tako faMaarn navdušeno pozdravtjo-1, kakor oni te Celja, ld so Mil če prej v ujegovi službi. Narte Velikonja ee je kot višji upravni gradnik ta pisatelj uvrstil med najbolj raeto pomagače faštanaa to zagrizene sov-■ajtafke slovenske Osvobodilno borbe ter ge kot tak kazal v vseh svojih funkcijah. Seveda je Imel svojo politiko ln taktiko, čaker so jo Imeli tudi eetall pomagači fa-Hzma, M jim ni bilo dovolj lastno vneto lelo ta so hoteli na vsak način na tada-falako pot tevafei« tudi druge. In Vollko-itja se je č® prev peaebeo tradll, da M na !© pot «mravQ čim več drugih. Napisal je mnogo sramotilnih člankov proti slovenskemu narodu ta njegovi osvobodilni bombi, Izdal je brošuro ostudnih laži ta klevet ta kot vodja socialne ln zimske pomoti, katero je pretvoril v švabobransko ta Izdajalsko pomoč, se je vneto posluževal evaduškega aparata, da je z denarjem, M ga je tetisnll ta ljudstva, plačeval nove izdajalca ta snoval nove zločine. Bitenc ta Arhar sta pod imenom »črne roker ubijala ljudi. Bitenc Je sam rekel, da ni več človek ln to menda tudi nikdar rd bil. Po svojih lastnostih ta nagnenju M bil morda razbojnik to morilec nekje v kakem samotnem naselju, ker pa Je postal uradnik, je počakal za udejstitev svojih nagnjenj na čas, ko propaganda, kakršno je vršil Velikonja, blagoslavlja in poveličuje umor ta vse druge zločine. Na ta čas sta čakala tudi ovaduha ln izdajalca Jelen ta Kosmač. Še več ko italijanski fašisti, so k termi Caau—t,- tPtfi;- m '.speven dem ati tadajnlc! in izrodki. O tem priča dokument, M ga je imelo vojaško sodišče med svojim dokaznim materialom. Dokument vsebuje predloge to opombe nekakšne »katoliške stranke«, M so zelo hitro učinkovali. Predlagane so bile internacije, uvedba osebnih izkaznic, zaplembe radijskih aparatov ter »španska« propaganda, češ, da »dobro mislečk Slovenci čutijo potrebo po takih ukrepih. Med temi dobromlslečiml Slovenci so bili Velikonja In podobni v ospredju ln na vodilnih mestih, klavci to ovaduhi kakor Bitenc to Arhar, Jelen to Kosmač pa bo pod njihovim vodstvom dajali duška vsem svojim nizkotnim strastem. Zločinci so kaznovani po zakonu, pravici je zadoščeno, nam pa še ne, ker zločinov ne moremo meriti ln presojati samo z merilom zakona, temveč h®, z merilom vesti, časti ta človeškega dostojanstva. Pri tem merilu pa vidimo poleg konkretno dokazanih zločinov, ki v vsakem primero zahtevajo najvišjo kazen, tudi zločinsko oblastniško miselnost, H zadaja narodom ta vsemu človeštvu najhujše ta najnevarnejšo rane. S*@ŽEt¥©vate® del® v Tvtov^di Razpoloženje rudniškega delavstva ja zadovoljivo, proizvodnja pa se Je od maja, ko te dosegla 10.360 ton, zvišata, za približno 40«/» čenrav so rovi v zelo slabem etan ju ta dela ponekod tudi ogenj velike preglavice Mnogo je dela s tesarjenjem in popravi j čri jem rovov ter je okrog 60 "/» delavstva zaposlenega pri vzdrževanju rudnika Košjenjake razmere večine delavstva s« zelo slatee. Delavec je zelo izčrpan, ker m« je bil že pod dkupafcorjam dva meseca obrok skrčen o3 12 leg kruha na mesečnih 6 kg. Pri vsej svoji izčrpanosti pa delavci zvišujejo proizvodnjo v zavest} velikih splošnih interesov. Ko ho redar debil življenjske potrebščine, ki so pri njegovem težkem delu eksistenčni minimum, bo proizvodnja gotovo znatno presegla normalno predvojno vtepejo. Za strokovni pokret so delavci ln naane^^e"1^ zelo zavzeti in ge je od 2 do 20. juni ja organiziralo pri rudniku 1518' pri cementarni pa 115 članov. Tudi elektrarna ima svojo podružnico ESZDNS, ld štele 160 članov; v podružnici žclpzrd-čar»»v pa > 71 aan»v-★ Vsesa presveta!«« Satevcesa v SSsvemSa! V vseh mestih in okrajih bloveniije naj takoj sestavijo prosvetni delavei — naši najboljši aktivisti, ki so 6e v ilegali sodelovati pri narodnoosvobod mem gibanju pripravljalne odbore za ustanovitev podružnic Strokovne zveze prosvetnih delavcev (6I5PD). Pooblaščenci, M so navodila že prejeli, naj takoj prislonijo k delu ter ustanove po danih navodilih podružnice SZPD, vsi ostali c>a Mi pismeno ali osebno zgiase v pisarni Iniciativnega odbora za ustanovitev SZPD, v Frančiškanski ulici 6-1 radi navodil. Vse podružnice naj izvolijo tudi delegate, ki bodo zaetopali svoje podružnice na konferenci dne 5. julija t. L v veftUl dvorani na Taboru v Ljubljani. Ostala navodila za konferenco bodo izšla V dnevnem časopisju. J Tako bova pisala, tovariš! Psgjms-s* z msš&nl smšmafšmi ki $tmfto&smš dopšsrMS Kakor je skoraj vs&k človek vesel prihoda pismonoše, ki mu prinaša pisma prijateljev, tako tudi naše uredništvo razveselijo vaši ^dopisi, tovariši. Ne la, da smo veseli, ker ne pozabljate na urednišivo svojega Usta, se predvsem veselimo, da se zavedate svojih nalog in da znate tako dobro pisati. Ne smete pa pozabiti, da se vaših dopisov še mnogo bolj razveselijo tovariši sodelavci v drugih krajih, saj jih vendar živo zanima, kaj In kako delate, kako sodelujete pri obnovi domovine, kako tekmujete med seboj v udarniškem delu in sploh, kako živite, mislite ter čutite. Ali ne zanima tu di tebe, tovariš, ki delaš v jeseniških železarnah ali v trboveljskem premogovniku, v Kočevju ali kje v kakšnem mirnem podeželskem kraju — kaj se godi v Ljubljani, Celju, Kranju, Mariboru in še v neštetih drugih krajih? Ali se ne zanimaš za svojo organizacijo, za delavska zborovanja, za dogodke po svetu, za življenje v Sovjetski zvezi? Ali se nikdar ne vprašaš, kako je v drugih federalnih edinlcah Jugoslavije, kako živijo in delajo tam, kako napredujejo in s čim bi nam bili lahko zgled? Če rad bereš, pač veš, da berejo rodi tudi mnogi drugi; če želiš,: da bi bil naš list čim boljši, da bi objavljal čim več novic — dopisuj marljivo tudi til Novice ne letijo tudi pri najboljšem listu nikdar same od sebe, v list, kar ti že dobro veš. Ponosni smo na svoje dopisnike, a želimo še, da bi bili lahko na svoj list ponosni ne le dopisniki, temveč vsi bralci. Ali bi te ne veselilo, če bi naš list slovel tako, da bi lahko vsakdo priznal: Naše glasilo je pa res dobroJ Tako je treba pisati, takšen bodi list delovnega ljudstva, Usi, ki ga z zanimanjem bereta nameščenec in delavec! Zgodi se, da zaman pričsdruješ, kdaj bo objavljen tvoj dopis. Najbrž se malo jeziš ter se užaljen pridušaš, da ne boš več dopisoval. Kot delavec veš, kaj pomeni izraz »riziko dela*. Neke vrste riziko dela ima tudi dopisništvo. Zavedati se moraš, da dopis ni bil objavljen le iz tehtnih razlogov. Morda je prispel prepozno in smo ga odklonili, ker bi ne bilo več zanimanja za dogodek, ki si ga opisal, zlasti še, ker je bilo mnogo pomembnejših novejših dogodkov. Morda si pisal o čem preveč nejasno, da prispevka ni bilo mogoče popraviti. Včasih tudi kdo piše o čem preveč osebno ali opisuje dogodke, ki ne morejo zanimati splošnosti. Dostikrat se primeri, da nam dopisnik nakaže probleme, katere moramo obdelati v načelnih člankih. Razlogov je mnogo, zakaj mnogi dopisi ne morejo hiti objavljeni. Vsekakor pa ne more vselej ustrezati oblika dopisov. Kako naj pišeš? Če imaš dopisniško Mico, zadeneš pravo struno sam. V uredništvih pa seveda želijo, naj bo dopis predvsem stvaren: dopisnik naj bo tako zanesljiv, da uredništvo ne bo imelo nikdar razloga dvomltt v resničnost im- točnost podatkov. Dopisnik naj se najprej .temeljito pouči © dogodku, prireditvi itd., o čemer hoče poročati. S tem pa ni rečeno, naj bodo dopisi suhoparni. Če n. pr. dopisnik piše poročilo o zborovanju, naj napiše kaj več, kakor da le našteje točke dnevnega reda in omeni imena govornikov. Ne gre le za to, da se je nekaj zgodilo, temveč želimo imeti tudi sliko, k&ko se je zgodilo. O čem bi nam naj poročat? Tudi s tem vprašanjem si dober dopisnik ne beli glave. Najprej se vprašaj, kaj zanima tebe v listu! Za kaj se zanimaš v drugih krajih? Ali bi ne mogel o čem podobnem poročati tudi ti iz svojega kraja? Piši o splošnih življenjskih razmerah v tvojem kraju, ne le o prireditvah, zborovanjih in sejahl Poročaj, kako živite; kako se kraj vživi ja v nove razmere po osvoboditvi; kakšno razumevanje je prebivalstvo pokazalo za obnovo; kaj delate; kakšne uspehe ste dosegli v tovarnah, v organizaciji, pri delu v kateri koli široki; poročaj, če se je zgodilo, kar koli zanimivega v vašem kreju, kar bi zanimalo ljudi tudi v drugih krajih Skratka, piši čim več! Piši pogumno in samozavestno. Ne smeš biti razočaran, bodisi, ker dopis ni bil objavljen ali ker je bil objavljen v zelo spremenjeni obliki/ Ko bo potrebno, ti bomo pisali osebno, da ti pojasnimo, kaj želimo in kaj pričakujemo od tebe, čim več boš pisal, tem bolj se boš izvešbal in če si nadarjen, boš naglo napredoval. Posebno dobri dopisniki se bodo lahko posvetili sčasoma pravemu novinarskemu delu, če bodo imeli za to tudi dovolj veselja. Tekmuj torej s tovariši dopisniki, tekmuj pa tudi s poklicnimi novinarji! Piši čim več, slehernega tvojega dopisa bomo veseli, čeprav ne borno mogli vsakega objaviti. Zavedaj se, da čeprav ni dopis objavljen, nam .duši kot dragoceno informativno gradivo, iz katerega dobimo sliko o položaju širom po naši domovini. Prosvetnim delavcem Naloge današnjih dni so postavile slovenski narod pred težka In življenjsko važna vprašanja gospodarske In duhovne obnove slovenske zemlje in slovenskega človeka. Z ustanavljanjem podružnic 85SPD v okrilju ES2SBNJ pristopamo izobraženci z delavci vseh kategorij k načrtnemu in udarniškemu dola. Z ustanovitvijo podružnic SZPD na Univerzi, Glasbeni in Trgovski akademiji ter ostalih prosvetnih ustanovah, v osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih Šolah Ljubljane je že storjen korak na skupno pat dela te pridružujejo se mu voi prosvetni delavci Slovenije. Naše naloge so: L Vzgojiti in oblikovati nov lik slovenskega človeka, svobodnega, prostega navlake starih nazorov, borbenega, treznega, do sočloveka obzirnega, nesebičnega, moralno visokega, vedrega bi pripravljenega na vsaka žrtev za pravico la svobodo. Zakladnica vseh vrtin, s katerimi se bo moral odlikovati Slovenec v bodočnosti, je naša štiriletna borba, is katere bodo večno zajemale našo generacije silo in zgleda za samo vzgojo la oblikovanje novih redov. 55. Vzgojiti moramo fizično močne, zdravo ljudi, kajti la krepak in utrjen organizem je kos vsem nalogam, Iti jih zahtevata od posameznika dalo in življenje. S. Narodu moramo dati vsestransko razgledanega človeka, zmožnega kritičnega motrenja vseh dogajanj. Biti mera v po-seeti-sotiduega in trdnega snarcja, imeti pa mora veselja in čut do samoizobrazbe. Nut eliti mu moramo vsestransko pomoč za razvoj in napredek s posebnim ozirom na. njegove naravne dispozicije. Za vse to delo se bomo usposobili v naših podružnicah, v katerih moramo v prvi vrsti prečistiti samega sebe, upoštevajoč samokritiko ia konstruktivne kritiko. Prečiščenje in akiSvizirafije vsega članstva podružnic j® prvi pogoj za prijateljsko in vzajemno sodelovanje vsega osebja za uspeh prosvetnih ustanov pri obnovi. Dnevno povelje našega udarniškega dela je: 1. takojšnja vzpostavitev rednega dela na vseh prosvetnih ustanovah, na vseh zavodih in šolah, tudi na najbolj oddaljenih od prometnih sredstev in najteže prizadetih od okupatorja. 2. Vse to delo se mora začeti In vršiti v najtesnejšem sodelovanju z ljudskimi oblastmi krajevnih odborov Osvobodilne fronte in Narodno osvobodilnih odborov, 253*1, SPž® ter v stiku s eesednimi podružnicami SZ3P® in ostalih strokovnih zvez dsiavcev in nameščencev. S. Podpirati in graditi moramo svojo ljudsko oblast ter j| nuditi vsestransko pomoč pri vseh njenih stremljenja!. 4. &a4slavatš maramo pri ofeži obnovi gospodarstva za čim hitrejše normalizacijo javnega življenja. 5. Posvetiti moramo vso pnSnjo socialnemu položaja prcsvctnih delavcev ki nameščencev, vdevam In otrokom v borbi za svobodo padlih mož, prav posebno pa, Selaki mladini, ki je ostala brez rednikov. 8. Brezpogojno moramo odpraviti nepismenost mod našim narodom In 7. skrbeti za nov, dober kader prosvetnih delavcev in nameščencev. Tovariš! in tovarišico! Vsi na službena mesta iz aprila 1941., kjer bomo začeli z delom, davite takoj svoj nastop ministrstvu prosvete, da prejmete plačo In vsa navodila. Kdor pa ja že prejel dekret s točno označenim BhdbaUm meelem od ministrstva prosvete Narodne vlade Slovenije, se mora po njem ravnati. Poleg tega zasledujte dnevne časopise in borite »Delavske enotnost«. Z Zdržita sem se: Ati me n© prehitevajo dogodki — kot reporterja? Zdi se mi, da bi moral neprestano pisati in pisati, toliko snovi se mi vsiljuje, a menda se vsem reporterjem zdaj godi enako — tonemo v »novi in se čudimo, zakaj nič ne napijemo. Kongresi, mitingi, sprevodi, sprejemi razstave, procesi — vse to hiti ntimo nas in moria bi se komu zdela reportaža zastarela že, cim bi jo napisat Napisal bom... Na palači »Bate* je reporterja zboM v oči velik napis: Protifašistična razstava. Napisal borni je sklenil, a v tistem trenutku je prikorakala pred pošto mladina v sprevodu. Takoj je pozabil na, razstavo. V sprevodu so vihrale zastave, plapolale so rdeč* rute mladink. Na čelu go stopala dekleta. To delo bi naj opravil slikar, je pomislil reporter; slikar bi naj naslikaj ta »prevod in slika bi naj imela naslov: Mladost na pohodu. Mladost to je nekaj več kakor le mladina: to je vnema, to je perut, ki te dvigne čez vse ovire, nad najbolj črno preteklost, nad ra«v aiine in ti pokaže pot naprej od tistih grobov, ki bo si jih morali kopati naši ljudje sami, preden so jih postrelili fašisti, kakor kaže fotografija v izložbi >Boter. Reporterju se je zdelo, da je obstal le trenutek, a mladina je že odhitela, pesem je izzvenela. Tako j« torej z nagni: Postarati smo se — mladina hiti preti nami, mi pa gledamo za njo in med nami iti., slikarja, ne reporterja. Resničnost, ki zanjo še ni besed Vendar bom napiial _ ^ plenil reporter in obstal pred vhodom na razstavo. Na vratih je bil napis; Danes zaradi preureditve zaprto. Zato M je pome5a, med množico, ki se je .gnetla pred velikimi izložbami. Nikdar ni bilo tam toliko ljudi, ko je če bilo razstavljeno blago. Množica’ se gnete dan za dnem. Kadar koli se pomešaš mednjo, te nekaj stisno pri srcu. Vsi gledajo in vsi eo strašno nemi. Na nobeni fezsiari ne vlada takšna tišina. Lahko bi stal ure in ure ob tej množici in bi niti ne slutil, kaj j© za teboj, če bi ji obračal hrbet. Reporter je videl že mnogo trupel: ponesrečencev prj letalskih nesrečah, samomorilcev, razmesarjenih trupel na železniški progi, utopljencev, žrtev roparskih morilcev in zdaj skuša gledati fotografije ▼ izložbi > Ra ter z mirom opisovalca. Gleda etiko Ipdi. množic© naših slovenskih ljudi, kakor da so hib prejaeji trenutek iztrgam Mt naše srede — tako znanih pažim očem in ljubim našemu srcu. To so Slovenci na prvi pogled: Dekleta — topa ia skromna, m moža vestna in skromna hkrati; možje jasnih tel in mirni, kakor da stojijo samo zato, da jak bodo toicgitiiiraji. Vmes so pa torii ia starci, šena iu mladina. Stojijo tako ia gledajo iz sliko — živi. To ni -m»n — to je privid: viaiis jfh v strašnem trenutku prod smrtjo in ne moreš se otresti občutka, da stojiš med njimi ter tudi sam in upiraš oči brezbrižno preti kr miški strojnici. Reporter je videl že mnoge trupel, a zdaj mu je postale slabo. Zdaj je razumel, zakaj je množica tako nama. Strmi v sliko resničnosti, ki zanjo še ni besed. Stoji pred prividi reatuunesti — na pred slikami. Strini v slike iz najstrašnejših sanj. Reporter sa je pogladil % roko vroče četo. Ni mogel več gledati slike, kako ai ljudje kopljejo grahove, medtem ko eo fašisti naperiti nanje paške; kako korakajo na dvorišče celjskega »Pisk-roc zavezanih oči, kako ležijo v krvi ob zidu — trupla presunljivo zvita v smrtnih krčili { kako krvniki odvažajo tovor polnih krst s tovornim avtomobilom. No, na, saj nl.-o tim rti l še. vedno strmijo s tistih fotografij tako strašno mirni, spuščenih rok, dvignjenih glav, jasnih oči. Niso jim še zavezali ečd, bo tarnam ust, da bi ne kričali: stojijo pred fotografom. Nemi so, toda v tej tišini, prav v tem je tista strašna skrivnost, resničnost: Govorijo z nami od onkraj groba, z besedami, ki j$h pač ne mora zapisati ubogi reportes. Strašno je, a moraš videti... Moja dolžnost je, da pogledam, je pomi-Siti reporter. Moram se premagovati, moram ostati miren. Moja dolžnost je, da poročam, kajti morajo vedeti tudi tisti, ki razstave niso videli Ce že postane komu slabo pred temi slikami, ne smem pokazati slabosti jas — poročati moram samo, kar vidim, ne, kaj čutim. Toda videl je poslej z duhovnimi očmi. ne da bi gledal etike; povečal je oči, a pred njimi eo ostati prividi strašne resničnosti, ljudje, ki gledajo smrti v obraz, ljudje, ki umirajo. Videt je slike, kako je umirala naša mladina; videl je, kako eo hirati naši otroci v taboriščih; ni mogel po-fcabiti fantastično strašne slike — grmade tryi>eI sestradanih in pobitih ljudi v tabo-f, ,UJ „ tiuipla se prepletajo, kakor zvita v klobčiču, * grmatli g6 pa r6«j£> lobanje kakor simbol smrti - ob čevlju nekega mučenika. Povešal je oči, nakar je ošinil s pogledom drugo vrsto izložb: lepak pri lepaku, vsi vodiki, vsi dvojezični, nemščina na prvem mestu, seveda, N* slehernem je eko- dobro voljo, parttoanefeo odločnostjo, s smislom za organizacijo ter % ljubeznijo do dela in naroda na pot za Izvedbo dnevnega povelja udarniškega dela! Plemenito tekmujmo za proč vit in napredek srečne bodočnosti slovenskega naroda, nsčNi enotnih strokovnih zvez In mas samih. Mir naj uživajo le tisti, M sto darovali svoja dragoceno življenje za svobodo, sa nas pa letos ni počitnic. Dolžnost vsah Slanov Strokovne zveze prosvetnih delavcev Je, ostati na službenih mestih ter ndejstviH program našega udarniškega dela. Sivelo Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev .Jugoslavije. Ssnrt fašizmu — svobodo naroda! Iriototivni odbor Konferenca zve se prosvsiaih delavcev ril a vrti odbor KS^DN Slovenije skiteoje konferenco delegatov vseh podružnic za 5 julij 1945 v veliki dvorani na Tabora v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zjutraj. Dnevni red bo objavljen kasneje v časopisju in po radiju. Vsak delegat mora imeti pooblastit© »vtrle podružnice. Verifikacija teh bo pri vhoda v dvorano. Zunanji delegati naj se takoj po prihodu v Ljubljano zglsse v pteersti Tb letati vn ega odbora za ustanovitev SXPB radi nakazila prehrane ih prenočišč*. Odbore ljubljanskih podružnic prosimo, da preskrbe vsaj 6 postelj za prenočišče zunanjim delegatom. Razpoložljiva prenočišča naj podružnice javijo teko} z naslovi v »sJši pisarni. Vse delegate prosimo, da trete}© izdelano predloge svojih podružnic veri Skači jsk emu odboru s pooblastili pni vboda v dvorano. Na konferenci sa bodo obravnavate n«|-mrjnejša pblitičua, strokovna, prosvete« ia socialna vprašanja, ki bodo služila ’ kot smernice za delo v tekočem poslovnem letu. Z ozirom na važnost konference priporočamo, da go izvoljeni najboljši delegati, M naj pripravijo poročila o delovanju svojih peti niža«. Glavni namen konference pa je organ id rati federalno tajništvo SZPD, kakor to določa Eles 18. začasnih pravil. Na ustanovnih občnih zborih podružnic kakor že na ustanovi jenih podružnicah izvoli člansivo vsake podružnice e pod 109 Sani enega delegata, podražatea z i>.%d 160 člani pa d v« delegata za kontorenoo. Priporočamo. da se konference radi važaoati dnevnega reda udeleže tudi vsi ©steli delavci in masueščeaci prosvetnih ustanov, zavodov ia 8oi. Po referatih bo diskusija in seeteva liste odbornikov za odbor Zveznega tejai-štv« SZPD. Prosimo vso tjubljjfreske podružnice, d« e« zglase njih tajniki radi sodelovanja pri ©rtantia rti! koeforeaeo takoj v pisarni Iniciativnega odbora. Navodila m konferenco bo podal v nedeljo 1. julija dopoldne v sindikalni uri (11.30 do 12. ure) predsednik tov. Matko Ljubiš, na kar opozarjamo vse prosvetne delavce in nameščence. Za vsa pojasnila kličite telefonsko številko 45-86. Smrt fašizmu — svobodo narodu 1 Iniciativni odbor sa ustanovitev SZPD .....Poročam o dveh razstavah... Sša&JiS tezdm Ja satena la ssdaf vSSH, EesSSs® dtela — Isa mamstmm — banzločl-»ikz, nakar sledi dolga vrste imeti. Doige vrste imen — sama slovenska imena, Čeprav popačena z nemškim pravopiso-m- Bili so ustreljeni! Ustreljeni, ustreljeni, ustreljeni! Koliko? Postrelili eo jih in še pljunili na nje. Umazani lepaki, dokumenti zverstva, kakršno je bilo mogoče še v našem stoletju, Kdo naj piše o tam? se je vprašal reporter. Mladina, pozdravljena! Končno je reporter stopil v dvorano, da bi si ogledal protifašistično razstavo, toda tam je biia že druga — mladinska razstava. Dogodki prehitevajo reporterja. Toda zdaj je bil srečen, mdra strašnih slik nvu ni veš tako težila duha — tem je vladalo drugačno vzdušje, iz vsega je kipela mladostna, vesela vnema, dihala kipeča; gfia mladine. Mladina, pozdravljena,! Ti ai kakor zdravje — je pomudil rojb-orter in pogled ee mu je ustavil trn Cenkarjavi glavi, ki gloda iz ozadja po vsej dvorani, To kiparsko doto poklanja vrtunška mladina tov. Kidriču, predsedniška prve slovenske narodne vlado. Vose! bi bil Cankar to mladine — vri miške in vse drage, naše, slovenske, pa tudi i la-Mja-ask®, tem od Tržiča in iz Trsta. Nsjlep-ii darovi, najaragoceaejki izdelki so prispe a v Ljubljano od tem. Oglej si velik model točlj e, broiierio ploščo s posvetilnim graviranim napteom, kipec, ki prikazuje junaka — sicer je pa vseh daril toliko in vsa eo teko lepa (nekateri izdelki ao prave Umetnine)), da so bojiš ocenjevanja. Zavzemajo večino razstavnega prostora. Razstavljena so z neko posebno preprosto pri-eiČTioatjo na veliki dolgi mizi in ob stenskih podstavkih, kakor da ja bil aa delu umetnik Baz»dava urejena v eni noži Mladinki, ki sta imeli službo na razstavi, sla reporterju povedati, kako so pripravili razstavo. Se deklici sta, a govorite z dostojanstvom Izkušenih delavk, resno ter razumna V očeh še vedno gori ogenj vneme — jasen, čeprav se niste že več dni spočili. »V eni Kami noči smo uredili razstavo k ete povedali z upravičenim ponosom. »Zvečer je bilo vse gradivo še nakopičeno sredi dvorane. No smeš se čuditi, Se smo se prepirale vse vprek, ker je človek pač nervo-zen, ko je utrujen, a potem nam je Slo delo tem hitreje od rok. Ob enajstih je vladala še strašna zmešnjava, da ni nihče vedel, kaj naj vzame v roke, a naslednji dan je bila razstava odprta. Tako, zdaj si jo pa oglej! Ojžtmrila Sli te ga totlft jgedvsean na tunel- Presvete© življenje v mariborskem okr. se razveseljivo razvija. Ljudske Sole so po večini že odprte. Zaposlenih je v 1181 oddelkih 652 učnih moči. Šolska poslopja so zanemarjena, 15 šol je podrtih.-Za učitelj:,ki pripravljalni tečaj se je doslej priglasilo 124 tečajnikov, šolske knjižnice so po večini uničene in ljudstvo zelo pogreša slovenskih knjig. Prosvetnih domov je v mariborskem okrožju ohranjenih 8, gledaliških odrov pa prav toliko. Doslej je bilo , ustanovljenih 12 pevskih, 9 godbenih in 1@ dram a.iških odsekov. nini 14-1 etne umetnice partizanke iz novomeškega okrasja. Njeno partizansko ime je Babi. Le poglej ti glavici pionirčkov! Kaj ni prava, kiparka? Še ena njena umetnina je tam. glava te gline.« Reporterjeve ©8 begajo med umetninami mladih umetnikov — saj so v resnici skoraj vm izdelovalci teh daril umetniki — in zapiski, pa pomisli, da bi vse to moral opisati — umetnostni ocenjevalec ali vsaj narodopisee, ki pozna i narodopisno blaga Ali bodo prireditelji razstave, tiste štiri dekleta, ki so v eni noči lom? Salvo, risbe, šabilje, vaze, rezbarije, albami, modeli ... Skoraj sleherno darilo ti pove kaj o značilno?H pokrajine, od koder izvira: eioveajgorfšlsa stiskalnica, veren raodal, je te Radgone, SkejjefogRi kruhek iz SeJik.e doline, tesen* roba iz Ribnice, čoln iz Kostanjarioa, rudarska svetilka iz Trbovelj ... Izdelki ko prihajali iz toliko krajev, da so zdi razstava pomembna tudi ta-tega: lEtedine je dogodek za vso našo domovino. Med darovi boš videi tudi iesan poslikan krožnik z napisom, da prihaja te gorsko vasic® Podslivniee; od Prekmurja de Jadrana! Od Gospesvetakege polja do Kolpe! In ta mladina ee zavedi bolj živo svoja medsebojne povezanosti kakor mi odrasli; poglej knjižne darove, Župana: leve pe»mi, koroSd fn priinsrrid mladini! Darila porab-:*!m ndattim SlovMi.eeml Ali smo mi odrasti mi sit M vsolej teko n« svoje ljudi ob nešfh Barodnestnfk mejnikih? KooZne sem napisal... »Napiši, tovariš, da so bila darila sovjet-riti mladini že odpotianal Moral W jih videti! Sicer pa, leje bi naj razstavil! vse, ker jo bilo pripravljeno? Dvakrat večji prostor bi potrebovali. Ročna dete st videl? Rebce, vezenine? Tega so izdelale mladinke ogromno, največ na Gorenjskem, sicer so izdelki poklani tudi s Primorskega, štejerefcoga, Dolenjskega... In ne pozabi omeniti tovariša Ive ta Suhica J Ali ni že pravi umetnik? Poglej, Itako čudovito riše! Na njegove slike smo zelo ponosni. A!i ee tako 'zanima# za rarelavo mladinske literature, za eten-Sase! Le napiši kaj še od njih, ti boš že vedel, ker si novinar.« — Ete, napisal bom, toliko bi lahko napisal — o tebi, mladina, ki si cvet srečnejše, svobodne domovin©} Samo reporter sem — n« slikar, ne filoeof, ne umetnostni kritik, ne pesnik, zato pa naj bo napisano* Glejte, teh© j® umirala noša zasužnjena mtedina, v'»P*, teko pa. naše svobodna mladina delal Sekan ^ranc. PO JUGOSLAVIJI AVNOJ je Imenoval sso, član© nega odbora: Močo Pijado, Josipa Rusa, Marka Vujačiča, Petra Stamboliča, D. Vlahova, generalnega lajtuaota J. AvSlča, V. Lakoviča, F. Lakuša in M. Peruničiča. Borce Bdeče vojake je odlikoval AVNOJ na predlog maržah*. Tita, Odlikovani so biti generah, častniki ia vojaki, ki eo se pa. sobno odlticovaii v boju proti skupnemu »oviužniku Sovjeteka sveže in Jugoslavije. Tretje zasedanje AVNOJ-a (AntlfaS-elicncga veča narodnega osvobojenja Jugoslavije) bo sredi julija. Tedaj bo ta zakonodajna ustanova razširjena s sprejemom uovth poslancev. AVNOJ opravlja do sklicanja ustavodajne skupščine, Id bo najbrž že jeseni, naloge začasnega parlamenta. Na prihodnjem zasedanju bo ena najpomembnejših nalog priprava za sklicanja ustavodajne skupščine. Zastopnice tržaSki* žen eo bile pri Tite prejšnji teden v četrtek. V zastopstvu so bile tučS Italijanke, ki so Izrazile veliko veselje, da lahko tolmačijo osebno maršalu Titu Čustva demokratičnega Ualijsute sitega ženstva. Maršal Tito je v svojec® odgovoru naglasit, da ee je prepričal, kako globoko ter tak rano je tudi italijanski del ljudstva na Primorskem jiovezan s federativno Jugoslavijo, Id sta mu v tej državi zagotovljena popolna narodna enakopravnost tu socialna svoboda. Zakon e zamenjavi denarja je bil objavljen ; okupatorski denar bo zamenjan za dinarje federativne demokratične Jugoslavije (FDJ) od 30. junija do 6. julija. Ob tej priliki je govoril po radiu finančni minister naroda« vlade Slovenije tov. dr. .A. Bebler, lajavi! jo, 6a eo meade in ceae določene tako, da je »ajamtouo blagostanje delovnega človeka. Ki:ko je s poStaim, brzojavnim In telo-fons-Mm presnetem v Je goste,vtji. Vsa poštna siučba bo preoesovana tar izboljšana, ker predvojaa ureditev nikakor ne ustreza. Med voj^o je poštni promet hlwat1 s telefonskim! in brco javnimi napravami zelo trpel, zlasti v Boemi, Hercegovini, dr ni gori ia D&dmsdjl. Na Hrv »takem bo bile v glavnem uničesia vae tticfeaflice fen brzojavne proge. Zdaj so p« obnovljene neposredne totefoasirs zvere Beograd—Zagreb, Beograd—Ljubljana, Beograd—Sarajevo. Beo-drag—Skeplja, Btee-vntd—Nii in posredna jčveea Beograd—Cetinje. V najkrajšem ča-eu bodo uvedene aajnevajSe kabelske naprava modi Beogradom, Zagrebem ia Ljubljane. Zdaj je zaposlenih že okrog 70% paotath ueluČbcncev. Ptoemska pošta je v glavnem uvedena to povsod, ne pa še bte-pevaa pošta. V predvojni Jugoslaviji je bile 14 509 pešteith uriaSbaneev. Zdaj zelo primantiaajo počfeocfsra strokovnega oeebja. Prva poteitsa Mati ®a Jugoslavijo je prispela prejšnji teden z našo tovorno ladjo »Bubeovnik« v ftelft. Ladja je pripeljala 8S6# ton Svil, js.src.vU, kmetijritaga orodja in obisk od mednarodna organizacije UNItB. Odplula jo 22. maja od angleška ©bale tor je vcssla skoraj mesec dni. Težki tover, ki ga ni telo mogoče prepeljati iz Splita v notranjost države s tovornimi avtomobili, je bil izlorcan v Trstu ter prepeljan v druge kraja po železnici. V pošiljki je bilo med drv. t'si C-S popolno opremljenih hotele za 55*3 brialkov, 700 ton živeta, 400 ton obleka, 803 ton predelane volne Itd. Proslava 23. jtuiija v Ljubljani je Mta zelo lepo. Mogočen poudarek ji je dol delile ediaie naSe slavna vojske na ljubljanskih ulicah, zlasti motorialranfh enot. Ob tej priliki je bilo tudi zborovanje na Kongresnem trgu. Na njem so govoriti minister za notranje zadeve tov. Zoran Polič, predsednik N aročteo-osvo bodtlaega sveta Josip Vidmar, zastopnik sovjetske vojaške mirijo major Žavarockov in častni predsednik Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjjeteiee zveao pesnik Oton Župančič. Ljubljanski vSsrifcečcčoi ee uodavno r.ho-revall v Ljubljani. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki zagrebške in beograjsko univerze. Napraviti so obračun svojega dela med ccvo-bodilno vojno in s6 začrtati delovni program. V ta namen so izvolili začasni odlror, M bi naj pritegnil k sodelovanju vse poštena, neomadeštevane slušatelje ljubljanskega vseučilišča. Izdatne pemeč o® preje® ljubljanski cSltcdovaBci, prizadeti zaradi eksplozije na kolodvoru. Komielja prt Mestnem odbeum OF je doslej razdelila med oškodovance nad 170.630 strešnikov, 100.200 tir, obleke, perila, obutve itd. pa v vrednosti 940.307 tir. Prostovoljni prispevki organizacij in sasrbnlkev znašajo nad 709.000 Kr. 67 tel je uničil aovrašnli v ljubljanskem oUivSJu, razen tega ja pa še delno porušenih 57 šol. Nepoškodovanih je ostalo le 68 ljudskih šol. V začetku toga meseca Je bilo odprtih 200 čel to na njfh je poučevalo 444 učnih moči. Zbor sokolskih delegatov je sldtean za jutri v Ljubljani na Taboru. Na dnevnem red« je med drugim referat tov. ministra Starana Poliča o novi telesno kulturni organizaciji Slovenije. Koveaskl profesorji eo se rfvnH na konferenci v Trorit Posvetovali so ec 0 obnovi Slovensldh sredo jih šol na Primorskem. V ta namen prirejajo tečaj® aa dijake in pa profesorje, la so se Solati, v iletijonskih Solati. 339.000 Jug«'*svanov je trpelo to umiralo v nemških taboriščih, kakor je ugotovljene tz poročila oddelka za vrnitev naših ljudi pri ministrstvu za socialno politiko. Škote Slovenijo se je doslej vrnilo Se nad 22.080 vojnih ujetnikov. Povratek so organi tirali zvezati častniki na Dunaju, poslani od jugoslovanske vojne misije v Parizu, ia delegati štaba za repatriacijo v LjnbljanL Veliko zborovanje v Celju Je bOo v nedeljo. Udeležile so se ga velike množice celjskega okrožja te posebno prisrčno so sprejele goate iz Ljubljane, g tovarišem ministrom sta Industrijo in rudarstvo Fr. Leskoškom na čelu. Zborovanju je prisostvoval tudi šef kabineta ministrstva za industrijo to rudarstvo kakor tudi zastopniki vojske, ljudske oblasti in žena. Postavili bomo spomenik zmage v Murski Soboti. Sodelovali bodo zastopniki Rdeče vojske. Spomenik bo oddolžitev slovanskega naroda padlim junakom Rdeče to naše vojske. Osnutek za spomenik je izdelal sovjetski arhitekt tog. Arončfk. Spomenik bo imel obl 'ko visokega obeliska z velikim trdnjavskim podstavkom. Slehernik je dolžan, da £Q svojih močeh prispeva za spomeniki mm #11 U II ' . ŽdczntčmrsM m transportni delavci •Sestanek železničarjev v Kranju Prvi sestanek delavcev in nameščencev železniške postaje v Kranju je bil 17. junija, da se pripravi ustanovitev podružnice strokovne organizacije. Sestanek je bfl dobro obiskan, čeprav je mnogo delavcev zaposlenih pri obnovi železniškega mosta v Medvodah. Poročal je strokovni referent za kranjsko področje tov. šiinen, ki je razložil politični položaj ter naloge delavstva. Zborovalci so izvajanja pozorno poslušali in izrazili željo, da bi bil čim prej sklican nov sestanek, na katerem naj bi spet poročal tov. šimen. Podružnica cestnih železničarjev Cestni železničarji so imeli 21. junija ustanovni občni zbor podružnice ESZDNS. Odborniki pripravljalnega odbora Bo podali obris borbe v predaprilskS Jugoslaviji in pod okupatorji ter naglasiti, da se bo začelo zdaj novo uspešno delo, tov. Bricelj od Glavnega odbora pa je podal smernice nove strokovne organizacije. Govori, so bili toplo sprejeti, potem pa so sledile volitve v odbor, v 'katerem je zastopano vozno osebje, delavnica, proga in nameščenci. Po živahni diskusiji o naših nalogah, težavah in načrtih je bil zaključen ustanovni občni zbor, ki je naslovil brzojavne pozdrave ter/, maršalu Titu, predsedniku slovenske vlade tov. Kidriču ter ministrom tov. Leskošku, tov. Tomšičevi in tov. Snoju. Razhajali smo se z nadamj v lepšo bodočnost in v zaupanju do tov. odbornikov, da bodo z našo vsestransko podporo deteti za nas, za podjetje, v zadovoljstvo potnikov, v ponos Ljubljane In v korist domovine, H- *• Prosvetm delssvd Vzgojitelji najbednejsih v strokovni skupnosti JSe nad SO let imamo specialno pomožno Solo, ki pa vsa ta leta ril našla toliko razumevr.nja kakor sedaj v kratkem času delovanja naše narodne vlade. Vsa skrb je žele zdaj posvečena tistim nesrečnim otrokom, iti ne morejo uspevati v normalni šoli ter bi morali propasti brez posebne vzgoje ta pouka. Pomen pomožnega šolstva bo v novi državi še zrasel, ker je to šolstvo zgrajeno na etičnih načelih pomoči najbednej-šim in kar je važna budi njegova gospodarska korist danes, ko je za našo ždečimi rano domovino dragocena vsaka delovna moč. Tudi otroci, ki jih je narava zapostavila, se lahko s posebnim vzgojnim vplivom tn šolanjem razvijejo v koristne delovne moči, brez posebne šole in vzgoje. pa M prišli v breme družine in države. S temi ugotovitvami Je začelo učiteljstvo pomožno šole ustanovni občni zbor svoje podružnice, a katero hoče prispevati svoj delež pri izgraditvi nove države. Zavedajoč se svojih nalog v ljudski demokraciji, ki jih moremo vršiti samo v tesni povezanosti z najširšimi plastmi naroda, smo povabili na občni zbor zastopnike naših množičnih organizacij, SPZ2 in mladine ter predstavnl-kvartnega odbora. V njegovem imenu je pozdravil učiteljstvo tov. Ivan Albreht, ki je podal tudi politično poročilo. Ustroj organizacije pa nam je pojasnil tovariš iz iniciativnega odbora. Debato bo posebno poživila izvajanja tov. predsednika Matka Ljubiča, ki nam je odprl mnogo novih vidikov za bodoče delo ter jih podkrepil s svo-jhrd skušnjami z osvobojenega ozemlja. Načrtov za konkretne naloge nismo postavljati, kajti te nam bo pokazalo življenje sama Povezali se bomo z ostalimi organizacijami, predvsem a kvartom in mladinsko organizacijo In nedvomno se nam bo Čudilo novih nalog na pretek. Gotovo najlepša prilika se nam bo pa nudila pri roditeljskih svetih, kjer bomo pomagali reševati kulturna in socialna, pa tudi gospodarska vprašanja staršev naših otrok, šele sedaj bomo mogli navezati prave stike z roditelji, kar bo gotovo zelo ugodno vplivalo tudi na razvoj otrok. Poleg teh splošnih pa ima naša podružnica še posebno nalogo: organizacijo našega novega zavoda, ki ga hočemo urediti tako, da bomo lahko v njem vzgajati res vsaj do neke mere polnovredne delovne moči ter se b tem najbolje oddolžili nalogam, M jih imamo do naroda in države. Podružnica Tehnične srednje šole Dne tl. junija je bti v navzočnosti zastopnikov ročnih delavcev, iniciativnega odbora, strokovnih organizacij ter načelnika prosvete pri industrijskem ministrstvu ustanovni občni zbor podružnice Strokovne zveze prosvetnih delavcev. Tov. Ing. šuklje Lujo je referiral o političnem položaju in o osvobodilnem gibanju na Slovenskem ter zborovalcem nakazal smernice dela v bodočnosti. Referat o strokovni organizaciji je podal tov. ing. Premelč. Nato je bil izvoljen odbor, ki mu predseduje tov. Fatur, ki je poročal o življenju in trpljenju v taborišču Dachau ter članstvo pozval na udarniško delo za novo Jugoslavijo. Zborovalce sta pozdravila zastopnik glavnega odbora ESZDNS, ki je naglasil, da je umetno ustvarjeni prepad med duševnimi in ročnimi delavci z novo organizacijo izginil, in zastopnik zveze prosvetnih delavcev, M je v svojem poročilu o delu in pomenu strokovne zveze naglasil, da zahteva težko in odgovorno šolsko delo tesno povezanost, - enotnost in pobudnost vseh vzgojiteljev in učiteljev, kar je mogoče doseči samo v enotni strokovni organizaciji. Na IT. ženski realni gimnaziji je m 16. junija ustanovni občni zbor podružnice ESZDNS. Referat »Vodilne Ideje OF« je podala tov. Volavškova. organizacijski referat in poročilo pripravljalnega odbora pa tajnica tov. Bajželj in blagajničarka tov. Brančeva. Po volitvah podružničnega odbora je izvoljena predsednica tov. Adeta žgur n označila smernice bodočega dete in naloge organizacije. Konkretni predlogi so bili nasledng: potreba lastnega šolskega poslopja, družinske doklade za otroke in ženo ter bolniška blagajna, potreba strokovne literature o šolstvu v Sovjetski zvezi, možnost potovanja profesorjev v izobraževalne svrhe, ustanovitev strokovnega glasila prosvetnih delavcev v Ljubljani, Pri shičajnostih se je sprožilo vprašanje, ati je kdo lahko včlanjen v več podružnicah različnih stanovskih organizacij. ¥ GrssfUčsd delavci Ustanovitev podružnice v tiskarni »Slovenskega poročevalca« Delavstvo in nameščenstvo tiskarne »Slo-venskega poročevalca« (bivše Narodne tiskarne) se je v sredo 27. t m. polnoštevilno zbralo takoj po delu v lepo okrašeni delavnici, da si na ustanovnem občnem zboru podružnice Enotnih strokovnih zvez grafične stroke izbere in izvoli svoj odbor, H bo ščitil interese delavstva in nameščenetva tega podjetja. Tovariši so se zavedali, da bo ta občni zbor postavil nove temelje našemu organizatoričnemu delovanju, zato eo hoteli dati temu trenutku nekak slovesnejši značaj. Ročna stavnica je bila lepo urejena, naša slovenska zastava je pričala, da smo sedaj v svobodni slovenski domovini,"sliki tov. Stalina in tov. Tita sta bili kot živi pri® tega dogodka, dajali sta nam pobudo, da gremo e trdno voljo in vztrajnostjo na delo in da si naj ustvarimo močno strokovno organizacijo, M bo vse tovariše ki tovarišice krepko povezala v zavedno družino, H ko složno živela in delovala v tent podjetju. Pri otvoritvi je predsednik pripravljalnega odbora tov. Božo Kolman toplo pozdravil vse navzoče. Zborovanja se je udeležil tudi delegat komisije za likvidacijo bivše graf. organizacije tov. Slavko Krušnik. Zborovanja je prisostvoval tmfi tov. Lenarčič kot zastopnik knjigovezov k Bonačeve knjigoveznice v Knafljevi utici, ki Je sedaj T*S#ačena naši podružnici. V četrtek je bila prva od konferenc, ki jih je sklical glavni odbor ESZDNS zaradi organizacije federalnih tajništev posameznih zvez. Zborovali so delegati Zveze železničarskih in prevoznih delavcev in nameščencev. Tov. Frane Svetek je podal zborovalcem politično poročilo, ki je bilo sprejeto z velikim zanimanjem in odobravanjem. Predavatelj je nazorno orisal razliko nekdanjih in današnjih strokovnih organizacij. Danes imamo ljudsko državo in danes se gradi ter izvaja ljudska oblast. Politično udejstvovanje je danes tudi dolžnost delavske organizacije, kajti delavec ni samo delovna sila, temveč tudi polnopravni državljan v delavnici in v pisarni Strokovna organizacija ima danes dvojno funkcijo. Svoje člane mora predstavljati kot državljane in kot delavce, vsi Sani organizacije pa morajo množicam razkladati pojem ljudske vladavine. Tudi v socialnem in gospodarskem po- • gleda delavske organizacije nekdaj niso imela pravega vpliva in pomena, danes pa one sodelujejo ki soodločujejo pri reševanju najvažnejših gospodarskih problemov, kakršen je na primer zdaj naša valutna ureditev. Naša valuta mora postati izraz produkcije in zaradi tega so tudi mezde in plače določene v najnižji in najvišji meri, pri čemer pa ni niti sledu nekdanjih ogromnih razlik, ko je na primer zaslužil delavec na mesec 600, ravnatelj pa 60.000 din. Pri plačah je najnižja mera visoko nad, najvišja pa nizko pod nekdanjo stopnjo. To je zaradi tega, da na eni strani ne bodo ogrožene eksistence in zmanjšane delovne sile, na drugi strani pa, da ne bo zaradi previsokih plač podražena proizvodnja. V prepričanju, da bodo železničarji in prevozniki, ki delajo čudeže pri obnovi prometa, znali tudi med ljudstvom najboljše tolmačiti bistvo ljudske države in ljud- S ske oblasti, je tov. Svetek zaključil svoje poročila Iz živahne debate po referatu posnemamo naslednje ugotovitve in pobude: Delegat te Postojne je opozoril, da nekateri tovariši, ki prihajajo od drugod v Postojno, nimajo pravega odnosa do tovarišev italijanske narodnosti, ki so z nami zvesto sodelovali v osvobodilni borbi in sodelujejo tudi zdaj pri obnovi , Primerili so se celo izrazi nekdaj pri vrojenega šovinizma, ki so vse obsodbe vredni Neki ljubljanski delegat je opozoril, da se je že večkrat primerilo, da so nn delavskih sestankih eni poudarjati samo strokovno udejstvovanje organizacije, drugi pa podčrtavali tudi njeno politično delo. Razlike in nejasnosti pri takem tol-mačeju so zmerom škodljive. Delavcem je treba natančno razkrHti politično in strokovno udejstvovanje agaol racije in je pri tem treba prvo še posebej poudarjati Politično udejstvovanje delavske organizacije je čedalje bolj potrebno, kajti, ko so železničarji poklicani k delu za obnovo, se v njihove vrste vrivajo kot zavore tisti ljudje, ki nimajo čiste politične preteklosti in od katerih se lahko priča- Zbraneam članstvu je nato pedal politični pregled tov. Cene Kranjc, ki je v kratkih besedah orisal splošen sedanji politični pakiraj. PoroSfto tajnike in blagajnika je preStal tov. Franc Št rekel j. Is tega poročila je bilo razvidno, kako je deloval pripravljalni odbor, ki je bil brv oljen 36. maja. Do sedaj je ta odbor abral 92 članov, organizirali so se vsi delavci in nameščenci v tiskarni, v upravi, v pisarni in v ekspeditu. Vsi tovariši iv tovarišice »o se zavedali, da bodo la v mešaj strokovni organizaciji zaščiteni, da no bo trebe vsakemu posamezniku iskati pravice kakor doslej, ko je bilo v podjetju organiziramo samo grafično delavstvo. Zborovanja so se udeležili tudi tovariši novinarji od »Slov. poročevalca«, ter izjavili svojo pripravljenost pristopiti v Enotno strokovno zvezo grafičnih delavcev in nameščencev. Pri volitvah, ki so sledile tajniškemu to blagajniškemu poročilu je bil izvoljen odbor, ki bo vol jas pridno to vestno delovati za proč vit organizacije, tor dovolj bor bon, da bo težave delavstva in namečSecistva v podjetja zastopal to vodil de pozitivnih uspehov. Odbor je bil izvoljen tako, da je vsaka stroka dobila vsaj enega zastopnika. Po volitvah je tov. Slavko Krušnik podal nekaj smernic za bodoče delo v novi strokovni zvezi, ki neij bo vseskozi borben*®. Vsi tovariši naj pridno poprimejo za delo, da bo organizacija etos močnejša. Naglasil jo, da bomo imeti le tisto, kar ® borno sami priborili, kajti danes lahko svobodno delujemo za zboljšanje našega stanja. Med našimi vrstami na sme nastati mrtvilo, poživeti moramo tovarištvo, ki bo res prijateljsko združilo vse grafično delavstvo in nameščen siva Pomagati moramo drug drugemu z nasveti in dejanji — in s to zavestjo, da smo koristiti skupnosti, bomo šti v lepšo bodočnost. Po končanem govora tov. Krušnika Slavka je predsednik pripravljalnega odbora tov. B. Kolman zaključil ob 8.20 lepo obiskani ustanovni občni zbor podružnice, ki j« pokazal, da eo so tovariši to tovarišice kuje, da bodo nevarne zavore tacfi pri obnovitvenem delu. Takoj se Je oglas®! delegat te Maribora, ki je navedel, da pošiljajo tmfi te Ljubljane v Maribor take »zavore«. So ljudje, ki so se v začetku nemške okupacije te Maribora umaknili v Ljubljano, pozneje pa je iz Ljubljane pričel v Maribor glas, da ee ne obnašajo bas častno in poštena Zdaj pa prihajajo taSri ljudje v Maribor in treba je vedeti, a3a fana strokovna organizacija svoj veto proti sumljivim in nezaželenim elementom. Delegat iz Kranja je govoril o sodelovanju delavcev in nameščencev pri zboljšanju železniškega obrata. Vedno se naglasa, naj rešujejo vprašanje preureditve in izboljšanja obratov tudi delavci, a mnogokrat se zgodi, da do takega sodelovanja sploh ne more priti, kor delavcev nihče ne vpraša in se vsa vprašanja rešujejo brez njih. Tako je bilo pri sestavi novega voznega reda. Po njem prihajajo v industrijsko mesto Kranj vlaki malo pred 8. uro, delavci pa morajo biti v tovarnah že pred 7. uro. Delavci so pričakovali in želeli, da M bfl vozni red urejen tako, da bi se lahko vozili v tovarne, te želje pa nihče ni upošteval Or-ganizaicja bi morala odločno zahtevati svoje sodelovanje z železniško upravo in z vsemi oblastmi Dva delegata iz Maribora sta načela vprašanje velike razlike pri preskrbi Mariborski delavci že dva meseca niso videli cigaret In še marsikaj drugega nimajo, aM pa je slabše kakor v Ljubljani Tako tudi kruh. To vzbuja nezadovoljstvo, z uvidevnostjo in dobro voljo pa bi se dale vendar le odpraviti prevelike razlike pri preskrbi z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami Referent tov. Svetek je takole odgovarjal na te pripombe in pobude: Šovinizem M se je izražal v Postojni je zavednega delavca nečasten, za naš {tokrat pa škodljiv. Italijanskim delavcem, ti so res antifašisti in so z nami sodelovali v borbi in sodelujejo še zdaj, čeprav so nas fašisti «td dvajset M črnih in grdih, zaslužijo vso čast in priznanje. O tem pa je treba vse delavce poučiti, da se taki nezdravi in škodljivi primeri ne bodo ponavljali. Delegatoma, ki sta zahtevala razločno pojasnitev političnega to strokovnega udejstvovanja organizaetje. Je prikazal dvojno smer udejstvovanja organizacije. Politična smer je cesta, strokovna pa stroka. Politično so delavci Shod svojih cestnih in krajevnih odborov, stvokovno pa se zbirajo v podjetju svoje stroke. S tem jo nakazano, da »e morajo udejstvovati e enako vnemo ▼ obeh smereh m ds torej lahko tudi v svojih krajevnih po&t&ih odborih čistijo naše vrste, če jbn to že ni omogočeno v samem podjetja. Da je politično udejstvovanje ne samu pravica, temveč tudi dolžnost organizacije in vsakega njenega zavednega člana, je treba vedno in povsod poudarjati. Prav tako pa je pravica in dolžnost tudi sodelovanje z vsemi vodstvi ali upravama podjetij. To velja ta