Vsled gospodarske in finančne krize imajo države težave s svojimi proračuni. Uravnoteženje proračuna je potrebno za vsako urejeno gospodarstvo — kajpada tudi za državno. Ker dohodki, ki dejansko tečejo v državno blagajno, po mnogoterih državah zaostajajo za proračunskimi dohodki, uravnoteženje proračuna ni lalika stvar. Ko se je finančni minister naše države vrnil iz Pariza, se je odločno lotil dela, da ustanovi ravnovesje v državnem proračunu. V to svrho je vpeljal povišanje nekaterih davkov. Že v lanskem proračunu (to je za proračunsko leto 1931-32) je dejanski donos državnih dohodkov znašal za 1 milijardo 800 milijonov dinarjev manj, nego je bilo proračunano. To je zelo velika svota. Dočim je lanski proračun znašal 12 in pol milijarde dinarjev, je letošnji (1932-33) dolocen s svoto 11 milijard 300 milijonov dinarjev. Ni upanja, da bi letos donos državnih dohodkov dosegel proračunano višino. Fin. minister sam je izjavil, da bo letos dr- žava imela dohodkov za 1 milijardo 150 milijonov dinarjev manj, nego j. bilo proračunano. ' V tem položaju si hoče finan.ni mi nister pomagati z dvema sredstvoma: z izdanjem kovanega denarja in s povišanjem davkov. Kar se tiče izdajanja novega srebrnega denarja, smo dobili po zakonu iz meseca novembra lanskega leta srebrnikov po 10 in 20 dinarjev za 450 milijonov. Pri tem je država zaslužila, ker so proizvodni stroški kov^nega novca manjši nego njegova nominalna vrednost, veliko svoto. Kakor so strokovnjaki izračunali, je imela dobička 200 milijonov dinarjev. Sedaj bc država izdala srebrnikov po 50 dinarjev za 550 milijonov dinarjev, pri čemer bo zaslužila, kakor mislijo strokovnjaki, 250 milijonov. Skupno bode torej država imcla dobička od kovancga srebrnega denarja 450 milijonov ali skoro pol milijarde dinarjev. To pa finančnemu ministru ne zadostuje za uravnoteženje državnega proračuna. Zato je posegel po povišanju davkov, odnosno po vpeljavi novega davka. Povečal naj bi se davek na poslovni promet in trošarina na sladkor in uvede naj se nova davščina na potrošnjo električnega toka. Osnova davka na poslovni promet naj se poveča od 1% na 2%, to se pravi, davek se podvoji. Trošarina na sladkor naj se poveča pri kilogramu od 6.35 Din na 305 Din — torej za 1 Dfri 50 par — za sladikor v (kockah — in od 6.25 na 7.50 Din — torej za l.Din 25 par — za kilogram kristalnega sladkorja. Na porabo električne struje naj se vpelje državna !rošarina v znesku 70 par za kilovatno uro pri toku, ki se rabi za razsvetljavo, pri toku pa, ki se rabi za industrijske obrate, 10 par za kilovatno uro do 1000 kilovatnih. ur, preko 1000 kilovatnih ur pa po 5 par. Kakšen bo uspeh tega davčnega povišanja za državo? Lani je država prometnega davka prejela 269' milijonov Din. Koliko ga je vplačala Slovenija? Ker ima naša pokrajina 9% vsega prebivalstva v državi, bi bilo pričakovati, da je plačala 25 milijonov, v resnici pa je plačala 51 milijonov Din. Ako bi se gledalo na to, da se povsod v državi plačuje poslovno-prometni davek tako kakor v Sloveniji, pa bi ga sedaj ne trebalo poviševati. To povišanje bo torej občutno zadelo gospodarstvo dravske banovine. Glede trošarine na sladkor je treba omeniti, da je že lani bila po- višana. To povišanje ni imelo uspeha, ker je konsum (zauživanje) sladkorja v državi padel. Kljub povišanju trošarine je bil lani donos te trošarine v celi državi 470 milijonov Din, leta 1930 pa 486 in pol milijona Din. Če pomislimo, da je Slovenija v primeri z drugimi deželami eden najboljših ikonsumentov sladkorja, ker plača okoli 15% vse trošarine, je jasno, da bo povišana trošarina na sladkor zadela predvsem naše kraje. Slovenijo bo tudi najbolj zadela nova trošarina na elektriko, ker je ona doslej najbolj elektrizirana pokrajina v Jugoslaviji, saj porabi nad 40% vse električne energije v celi državi. Prav posebno se bo poznala ta obremenitev pri industriji, pa tudi pri malem konsumentu, ter bo ovirala elektrifikacijo države in moderniziranjc gospodarstva. _.:___ Nova in pcvišana trošarina na sladkor in električni tok. Narodna skupščina je sprejela s 188 glasi proti 6 zakon o povišanju trošarine na sladkor in na uporabo električnega toka. Stara trošarina na sladkor v kockah se poviša za 1.50 ,Din, od katesrih naj plačajo tovarne 75 par, drugo polovico pa konsumenti. Trosarina na kristalni sladkor je povišana za 1.25 Din, tvornicc bodo plačevale 65 par, konsumenti 60 par. Glede trošarine na električno razsvetljavo po Ijišah je določena trošarina 70 par na' kilovatno uro. Glede električnega toka za pogon motorjev se bo plačevalb do 1000 kilovatnih ur po 10 par, preko 1000 kilovatnih ur pa po 5 par.