Stev. 19. V Ljubljani, 22. septemba 1916. LVI. leto. i -. »j. ¿■«v % ••, v L. ■ >:. - Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-^ K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h . , , dvakrat . . 12" B , . , trikrat . . 10 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telelon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 6. oktobra 1916. mmmimsmimmmmm uifl Mi Slovenskemu učiteljstvu v informacijo. Praga, 10. septembra 1916. Sedanja doba se nam ne zdi ravno naj-pripravnejša za pogrevanje starih, že davno vsestransko predelanih vprašanj, kakor je ravno vprašanje podržavljenja narodne šole. Tudi bi moralo biti samo ob sebi jasno, da se tak problem, katerega rešitev se vendar ne tiče samo enega stanu, ampak vse družbe, ne sme obravnavati v času, ko razmere ne dovoljujejo, da bi pretresavali to vprašanje tudi tisti faktorji, ki zastopajo politiško javnost in slednjič, ko nalaga sedanja situacija tudi stanovskemu tisku gotovo rezervo v izražanju mnenjai, tako da o stvari ne moremo govoriti vsestransko, kakor bi to zahtevala njena resnost, važnost in kompliciranost. Mi se torej ne bi pečali s tem vprašanjem, da ga niso napravile aktualnega izjave nemškega učiteljsekga tiska, poročila nemških dnevnikov in slednjič tudi opombe naših politiških časopisov, ki so se obračali naravnost na češko učitelj-stvo, da zvedo njegovo mnenje v tej stvari. V kolikor gre v tej zadevi za spoznanje mnenj in želj češkega učiteljstva, ne bi bilo treba slednjič našim listom šele čakati, kako se izjavi napram novim izjavam nemškega učiteljstva češko učiteljstvo; zakaj naša velika zborovanja, ki so obravnavala šolsko-politiška vprašanja, in naše strokovno časopisje ni pustilo nikogar v dvomu, na kakšnem stališču se nahaja češko učiteljstvo glede podržavljenjai narodnih šol.* *) Češko učiteljstvo je proti podržavljeriju narodnega šolstva. Glej naš članek „Kaj bo z ljudsko šofo" v 14. let. štev.! Uredn. "Hlistek t Rili Ig. Iz Šmartna pri Slov. gradcu pišejo o pokojnem tovarišu Rudolfu Krpaču: O j, težka pot; oj tožna pot, ko od srca srce se loči! ... Tako smo se ločili za vedno dne 30. avgusta t. 1. od dragega nam Rudolfa K r p a č a; učitelja na Zidanem mostu. — Spominjam se dijaških let in žlivo mi stopa pred oči naš Rudi kot voditelj slovenskih svojih tova-rišev-sošolcev. Bodril nas je že tedaj k narodnemu delu in nals vzpodbujal z do-bram zgledom k učenju. Pa že v I. letniku se ga je lotila bolezen, in zapustil nas je za nekaji časa ter šel iskat zdravja1 v zdravilišče Horgas pri Gradcu. Kako veselje je zavladalo po razredu, ko se je drugo leto vrnil — na videz popolnoma j zdrav! Toda zopet je začel hujšati naš | dobri Rudi. Dobival je večkrat dopust in j se doma ob znožju Pohorja pripravljal Če torej tukaj dajemo vprašanju državne šole nekaj prostora, storimo to predvsem zato, da bi svoje vrste informirali o nazorih in iniciativah, izraženih v nemškem strokovnem tisku. Predvsem je treba vedeti, da je skrb za ustanovitev narodne avtonomije , v šolstvu pravi in najmočnejši vzrok, zakaj ravno sedaj prav živahno obravnavajo' vprašanje državne šole v nemškem strokovnem časopisju. Zdi se, da je samo ob sebi umevno, da ne bo mogla prerojena Avstrija po končani vojni biti še naprej obtežena z neprestanimi razpori in notranjimi boji, kakor je bilo pred vojno, ko je bila predvsem šolai predmet narodnostnega boja. Rešilen izhod iz tega neprijetnega položaja se opaža sedaj v šolski narodni avtonomiji, tako da bi si vsak narod uredil in plačal svoje šole sam, s čemer bi bilo pereče vprašanje manjšinjskih šol slednjič pokopano. S tem bi nastale seveda popolnoma nove razmere, tudi kar se tiče kritja o-sebnih stroškov, kar bi se močno dotikali našega stanu, ki je vedno že od ustanovitve narodne šole nezadostno hono-riran, zato ker oni faktorji, ki so bili zaporedoma poklicani, da bi pokrivali učiteljski zaslužek — t. j. občina, okraj in dežela — niso bili in še sedaj niso za to, da bi pošteno izvršili svojo nalogo nai-pram učiteljstvu. .S tem, da se uresniči narodna avtonomija v šolstvu — tako menijo na) nemški strani — bi prišlo vprašanje defini-tivne uredbe učiteljskih piač, v obsegu štirih najnižjih razredov državnega urad-ništva proponirane, v nov tir. Če se poveri vzdrževanje narodnih šol posameznim narodnostim, se izogne baje država, kakor navaja vestnik nemškega učiteljstva na Češkem, dolžnosti vzdrževati šole, in učitelje teh dežel, ki so dajale učeteljem nezadostne nagrade, bodo zopet lahko začeli svoje trdo delo za izboljšanje gmotnega položaja in bodo terjali narodnosti, dokler se jiim ne posreči spraviti jih v prave zveze, nai dado učiteljtsvu plačo po vzorcu štirih najnižjih uradniških razreidov. Razume se, da je nemškemu učiteljstvu temeljni argument za državno šolo vprašanje plač. Idejni nagibi, kakor je enotna državna misel, enotna vzgoja in na zrelostni izpit, ki ga je v letu 1912 prebil z dobrim uspehom. Kot učitelj na Zidanem mostu je vedno bolj hiral in pri-moran je bil pustiti poučevanje ter se vrniti na svoj: dom. Dasi je prihajala bolezen vedno hujša, vendar je še upal, da okreva. V sredi teh upov ga je rešila smrt groznih muk in nam vzela blagega tovariša. — Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Med udeleženci si vicleil mnogo tovarišev iz slovenjegraške-ga okraja z okrajnim šolskim nadzornikom Schechlom na čelu ter več zastopnikov šoštanfskega, laškega in brežiškega okraja. Pogreb je vodil prof. Vreže iz Maribora, ki je bil njegov veroučitelj! in razrednik na učiteljišču. Poslovil se je od pokojnega našega tovariša v lepih besedah, ob katerih je bilo rosno marsikatero oko. Pred hišo žalosti in ob grobu je zapel zbor župnika Ocvirka po eno ža-lostinko, ki sta na navzoče vplivali jako tolažilno, češ: Spremljamo Te v kraj, kjer ni trpljenja... Zapustil si nas, dragi Rudi, težko te bomo* pogrešali! Živel pa1 boš v naših spominih. Počivaj mirno, dragi tovariš! podobno, stopajo očividno v ozadje, čeprav bi bili še tako živo poudarjeni. Drugače pa so se zdeli ti nagibi nekako dopolnilni. Niti v nemški uičteljski javnosti ni v vprašanju narodne državne šole enotnosti v naziranju. Nižjeavstrijsko deželno učiteljsko društvo, Zveza moravskega nemškega učiteljstva in društvo «Svobodna šola« (Freie Schule) na Dunaju stojijo v vrsti Trnih, ki želijo, da bi sie po vojni ustanovila šola na narodnem principu in ki ne priporočajo, da bi* bila ljudska! šola podržavljena. Društvo »Freie Schule« pravi v svojem propagačnem spisu »Obnovitev avstrijske vzgoje in avstrijskega šolstva« izrecno, da bi imela nadzorstvo nad šolami samo država, vendar pa pristavlja, da morajo vzdrževati šole narodnosti s šolsko samoupravo. Bolj jasno in odklanjajoče se ozira na misel podržaivljenjla ljudske šole Nižjeavstrijsko deželno učiteljsko društvo. Nalogo države glede narodnega šolstva vidi deloma v tem, da država ustanavljal splošna temeljna načela za ustanovitev in uredbo šolstva, deloma! pa v tem, da država skrbi ,da bi se ta načela, ki jih je ona dala, tudi povsod enako udejstvo-vala. Država mora torej najprej po mnenju omenjenega društva skrbeti, da bi se državni zakon res povsod izpolnjeval in da bi bila posebna izjemna stališča posameznih dežel odstranjena. Dolžnost države je tudi, da ustanovi splošne obvezne minimalne zahteve, kar se tiče šolskega poslopja, zdravstvenih naprav, učiteljske izobrazbe, odmere snovi in učnega načrta in slednjič mora država tudi s prisilno močjo zavarovati, da bi bile omenjene, v najmanjši meri določene zahteve zagotovljene. V kolikor gre za lastno vprašanje državne šole, izjavlja društvo dobesedno: »Pod r ž a v 1 je n je šole v tem smislu, da bi prevzela država vsa šolska bremena in nastavljanje učiteljev nase, n i sedaj času primerno«. Priznava pa, da je želeti, da bi se šolski stroški prenesli na gospodarsko močnejše manjše enote, nego so občine in dežela. To so avtonomni narodi, katerih zastopništvo, izvoljeno na svobodnih volitvah, naj prevzame skrb za šolo kot za najdražje nairodno posest in ravno tako za pravno stanje učitelja. Društvo sploh priporoča, da bi učiteljstvo v korist šole in države delovalo za prerojen je avstrijske države V tej smeri, d!ai bi bila ustanovljena narodna avtonomija. Čisto jasno nastopa proti podržavljenju narodne šole tudi moravska Zvezal nemških učiteljev. Navaja proti državni šoli te-le vzroke: Bati se je, da ne bo imela država po vojni pri roki toliko prostih finanč-Brambovske dobre volje«: Drava — čigava je. Soča — čigava je? Jih bomo varvali — kdo jih če pit'! Andrejkov prevod se pa glasi: Unseres Draustro-ms Well, unserer Soča Quell bleiben doch unversehrt — kommt nur herbei! slamnatih izdelkov za 199 K, skupaj 1348 K 30 vin.; deška in dekliška šolav Kranju čisti dohodek šolske1 slavnosti v proslavo cesarjevega rojstnega dne 293 K; šolska veselica CM šole v Kopru 140 K; domača gled. predstava slovenskih učenk v Idriji 49 K; skupaj 21.363 K 63 vin. V zadnji štev. izkazanih 179.167 K 11 v. Danes izkazanih 21.363 » 63 » Doslej nabranih 200.530 K 74 v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Za »Rdeči križ« itd. 200.530 K 74 v. III. vojno posojilo 278.748 » 69 » IV. vojno posojilo 2,359.638 » — » Srednje šole _____29.704 » 58 » Končna vsota 2,868.622 K 01 v. Mm mirovno Iti® i vojni. Lep dokaz zadružnega mirovnega delovanja! v svetovni vojni nam nudi socialistična zadruga »Vooruit« v Gemtu na Belgijskem. Ta zadruga je sredi med vojnim truščem, ogroženi! od vojnih za-pletljajev in vkljub težalvnemu gospodarskemu položaju organizirala umetniško in obrtno razstavo. Hotela je dokazati s tem sedanjemu svetu, da svetovna vojna sicer lahko opustoši dežele, pokonča nešteto ljudi in provzroči brezmerno gorja, da pa ne more uničiti umetnosti, tehnike, dela, organizacije in predvsem zadružnega delovanja. Razstava sama na sebi se nahaja v novem lokalu, ki je last zadruge, in ima več oddelkov. V oddelku za slikarstvo so zastopani skoraj izključno gentski umetniki. Med slikami se nahaja dokaj znamenitih slik. V oddelku za industrijo z oblačili so razstavljeni izdelki lastne predilnice, tkalnice, delavnice za kostume in črevljarski izdelki. Delo je vsega priznanja vredno. Že 20 let vzdržuje zadruga »Vooruit« na lastne stroške tudi strokovno šolo za dekleta, ki jo je pa morala že ponovno zaradi pomanjkanja učnih oseb zapreti. Leta 1915 je to šolo zopet otvorila. Poučuje se v njej izdelovanje čipk, obleke, potem ročna dela in risanje vzorcev za prirezovanje obleke. Šola je imelai že jako lepe uspehe in je najboljša dela tudi razstavila. Sedaj obiskuje šolo 120 šivilj in 20 tvorniiških delavk, ki se izobražujejo v svoji stroki izven delavnih ur .Naročila daje vodstvo trgovine, kii izdelke od šolskega vodstva kupi in jih potem prodaja naprej v lastni veliki trgovini. V razstavi se nahaj!a tudi precej jako dobrih izdelkov iz liberalne strokovne šole. Ob vhodu v ta oddelek je napisan sledeči klasični izrek v flamskem jeziku: »Strokovna šola naj vzgaja plemenitost dela!« V oddelku za arhitekturo in stavbarstvo so razstavljeni načrti za delavska stamovališča (cele naselbine), za meščanske hiše, tvorniške naprave in upravna poslopja. Dasiraivno se ni pri vseh teh načrtih strogo držalo načela preproste, praktične in lepe stavbe, je vendar na prvi pogled videti stremljenje po tem. Prav okusno je bil aranžiran 60 letni razvoj zadružne slaščičarne in tvor niče za izdelovanje čokolade po posameznih oddelkih. Isto je omeniti tudi o izdelkih pi- vovarne in pekarije. V oddelku za knji-garstvo in litografijo je razstavljen tudi en de! knjig iz gentske ljudske knjižnice, ki obsega 40.000 izvodov knjig. Belgijska grafična obrt je še v povojih. Individualnost in umetnost prihaja počasi na dan. Nasprotno so pa plakati za razstavo1 naravnost umetniško izdelani. V takozvani stolni dvorani zbuja posebno pozornost diorama moža, razstre-sajočega seme čez meSito Gent. Slika nosi napis: »Zadruga tvori najsilnejšo moč in organizacijo za blagor ljudstva«. Na1-pravlja na človeka» globok vtisk. Med razstavljenimi stroji za raznovrstne obrtne svrhe se naihajajo tudi niem-ški izdelki. Posebno pozornost zasluži poslopje samo, v katerem se nahaja razstava. To novo impozantno poslopje je zidala zadruga tri leta. Ob izbruhu vojne še ni bilo končano. Stavba je stala tri milijone frankov. V poslopju se nahaja velika koncertna in gledališka dvorana s 1600 sedeži in najmodernejše urejenim gledališkim odrom, dvorana za kinematografske predstave, restavracija in dve veliki trgovini. V vse te prostore se lahko s posebno električno napravo dovaja hladni in topli zrak, da se vzdrži vedno primerna temperatura. Koncerti, operne, operetne in gledališke predstave se vršijo večinoma v flamskem jeziku. Zadruga vzdržuje lastno mnogoštevilno godbo, dobro izvežban moški zbor in gledališke igralce. Ta razstava je pravi triurnf zadružnega delovanja in nam jasno dokazuje, da zadruga* na dobri podlagi tudi v svetovni vojni lahko mirno nadaljuje svoje zapo-četo delo za splošen blagor, za povzdigo ljudstva. Zatorej oklenimo se je tem tesneje! V zadrugi je mir in bodočnost! Po »Zadrugi«. NOVA JAVNA ZBIRKA. O priliki cesarjevega godu se priredi od 4. do 8. oktobra po- vsej državi javna zbirka za svojce padlih, za invalide in jetične. — Tudi ob tej zbirki pripade učiteljstvu in šolski mladini največja naloga. I Ob šestdesetletnici njegovega rojstva. S Krasa, 19. septembra 1916. Danes jo praznuje. Tiho in neopazno skoro, sredi vojne vihre, ki je zajela okraj njegovega dolgoletnega dela, ki s krvjo škropi zemljo njegovih trudov. Ne praznuje v mirnem pristanu, v pokojnem uživanju sadov svojih trudov; v delu praznuje, v javnosti stoji v polni svoji moči, dasi mu sega delavnik že v drugo generacijo. Toliko bogatejše je to delo, ker so tla ostala skoro vedno ista. Leta 1880, je bil nameščen kot učitelj v Sežani, v času, ko je v širokem toku plala narodnostna misel v ljudstvo, dasi je morala še mnogokje prebijati jezove. Sin svoje dobe, je šel v svojem delokrogu pot kulturnega! delavca, pot, ki mu je ostala ravna do današnjega dne. Mož, ki je razumel udejstviti pridobitve nove ljudske šole, mož, ki je znal z besedo in z zgledom predati svojim tovarišem plod svojega umevamja, ki je hotel delati prav tako v šoli kot v stanu, kateri je iskal takrat početkov svoje organizacije. Bil je soustanovnik in večletni predsednik učiteljskega društva.ter je zasnoval z Gradišnikom, Nerato-m in Koc- bekom Zavezo avstr. jugoslov. učiteljskih društev, ki ji je bil upravni odbornik do leta 1896. In kakor v tem širšem, tako je bil jubilant mož inciative in dela tudi v ožjem krogu karitiaitivnega in izobraževalnega društvenega ter javnega samoupravnega življenja v Sežani. Anali govorijo o tem in sedanjost, obstoj in delovanje; posebe poudariti je treba le dolgoletno in nmogostransko delo v sežanskem občinskem zastopu, kjer je naš nadzornik s svojimi bogatimi izkušnjami, s previdnostjo in odločnostjo vodilni duh še danes, ko mu bremena dolžnosti jemljejo ves prosti čsa in ko je istočasno tudi občinski svetovalec in častni občan svoje rojstne občine, Šmarij na. Vipavskem. Široko polije se je odlprlo jubilantu, ki je bil medtem kratko dobo vadniški učitelj, z letom 1895., ko je postal šolski nadzornik v sežanskem okraju. O možu, ki je iz lastne moči dosegel to mesto, je pisal takrat »Popotnik«; Cisto rodotljubje čast značaj, neumorna delavnost, združena z veliko nadarjenostjo, so našle odmev ne le v ožjem učiteljskem krogu, temveč tudi na višjem mestu. — In še značilneje je pozdravljalo to imenovanje učiteljstvo: Taka odlika je tudi nam v čast in ponos, zakaj imamo šolskega nadzornika iz svoje srede, ki bo nadzoroval narodnega učitelja v narodni šoli. — Kakor se vidi, je z osebo zmagalo tudi načelo: celemu možu je pot ostala ravna do danes. To je bilo toliko pomembneje, ker je mož iz ljudstva in izkušen socialno-politični delavec mogel sedaj s svojimi idejami ko je sestavil stotnik-av-uitor dr. Štefan Voszka in ki je izšla v založništvu Katoliške tiskarne v Ljubljani. — V uvodu opisuje knjižica zavod za rejo domačih zajcev, ki ga je u-stanovilo v Ljubljani c. in kr. armadno poveljstvo; potem pa plodnost zajcev, razna plemena, važnost zajčjega mesai v nadomestilo za drugo meso — kot »ljudske hrane« v pravem pomenu besede. Potem daje knjižica navodila, kako treba prirejati hleve in kletke, kako in s čim treba domače zajce krmiti, kako plemeniti in negovati, kako pariti. Dalje opisuje bolezni in škodljivce teh živali, kako se jih kolje in pripravlja, kako se porablja koža. Na koncu prinaša »Kažipot za zajčarno c. in kr. 5. armadnega poveljstva«. Knjižica je opremljena z mnogimi lepimi ilustracijami ter" je izšla s posebnim odo-brenjem c. in kr. armadnega poveljstva. Čisti dohodek je namenjen invalidom soške fronte. Cena 80 vinarjev. Ker jo knji-čici namen, da kolikor toliko ublaži težave aprovizacije z mesom, je vredna vsega' priporočila in uvaževanja. Naj gre med najširše ljudske plasti! Maroltove »Slovenske vojaške narodne pesmi«. »Narodni Listy« jako laskavo govore v večernem izdiatnju z dne 13. t. m. o imenovani zbirki našega tovariša Marolta. S tem je tudi češka javnost opozorjena na to zaslužno in uspelo delo slovenskega učitelja. Nas more to samo veseliti. Kmalu bo zunanji svet bolj cenil naše delo, nego ga pa cenijo doma! Naročajte in širite naš list! 1 lr@dnl@i®iske vesti. Iz srednješolske službe. Suplentje na c kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani Ivan Dolenc, 6ran Gnezda, Rudolf Grošelj in Fr. Kobal so imenovani za provizorične gimnazijske učitelje. — Za profesorja na realki v Idriji je imenovan dr. Fr. Cadež, doslej suplent na istem zavodu. Prof. dr. Karel Capuder iz Kranja, nadporočnik c. kr. 5. dež. bram. polka ni v ruskem ujetništvu, kakor smo poročali zadnjič, ampak leži lahko ranjen v neki nemški bol niščnicl. Ujetništva se je rešil s svojo hladno krvnostjo in pogumom. Lahko ranjen je obležal na bojišču med ranjenci in mrtvimi, oblit s krvjo. Ko so prihrumeli Rnsi se je delal mrtvega. Pobrali so mu denar, uro in p: ročui prstan ter ga pustili, misleč, da je mrtev. Ponoči je vstal, ogrnil ruski plašč ter p išel skozi ruske straže med Nemce —r— Ustanova za vpokojene kranjske učitelje. Z začetkom koledarskega leta 1917 se podeli od umrlega c. kr. svetnika deželne vlade Ivana Mahkote napravljena ustanova! za ubožne vpokojene ljudskosolske učitelje na Kranjskem v letnem znesku 150 K. — Pravico do te ustanove imajo Ijudskošolski učitelji na Kranjskem, ki so morali zaradi bolezni ostaviti službo, preden so dosegli 10 službenih let; potem taki, ki so bili zaradi bolezni vpokojeni pred dokončano 40 letno službeno dobo; končno taki vpokojeni učitelji sploh, ki so zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov brez lastne krivde v veliki bedi. — Pravico podeljevanja ima c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. — Primerno opremljene prošnje je vlagati najpozneje do 1. oktobra 1916 na c, kr. deželni vladi v Ljubljani. —r— Z Breznice nam pišejo: V ne-krologu pokojne tovarišice Minke Vilma-nove v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 8. 'i septembra 1916. je pogrešena trditev, da ni našla milosti za definitivno nastavljenje na šoli na Breznici, in da jo je to bolelo in pospešilo razvoji njene bolezni. Zakaj, kaikor trdi znani nekrologist že sam v svojem opisu, je pokojna tovarišica ma-turirala leta 1909, a na šoli na Breznici ni že od 19. februarja 1909. praznega učnega mesta za definitivno nastavljenje (zadnji je dekret c. kr. dež. šol. sveta z dne 19. februarja 1909, št. 60), zato se po-kojnicai kot razumna in res prava tovarišica ni mogla potegovati. — Toliko javnosti zaradi ljube resnice. —r— V proslavo 86. cesarjevega rojstnega dne je priredila deška in dekliška ljudska šola v Kranju v Ljudskem domu javno šolsko slavnost dne 17. in 20. avgusta, obakrat z istim vzporedom. Slavnost se je pričela s slikovito živo sliko, ob kateri so se klanjali učenci in učenke Njegovemu Veličanstvu. Zanosno je za-zvenel ob tej- sliki mladostni spev »Živi svetli cesar naš!« Temu je sledil E. Adamičev »Venček hrvatskih narodnih pesmi«. Sedem kratkih, a lepih in karakterističnih hrvatskih popevk je nanizanih v njem. Pesmi v venčku, spremljanje s klavirjem in harmonijem, so ugajale tako, da so se morale ob drugi prereditvi ponoviti. Solospeva, dvospev ter enoglasni in dvoglasni zbori učinkujejo zaradi sorazmerne sestave. H koncu se je izvajal Josip Petzov »Habsburški rod«. To je melodiozna slavnostna spevoigra z de-klaimacijami, solospevi, dvospevi ter z enoglasnimi in dvoglasnimi zbori, sestavljena s spremljevanjem klavirja in harmonija. Sestoji iz 7 delov: Rudolf Habsburški, Oton Veseli, Maksimilijan, Mari-|ai Terezija, Jožef II., Franc I. in Franc Jožef I. Za vsakega vladarja je prikrojena njegovemu življenju primerna dekla-macija in pesem. Zgodovinske podatke so prav nazorno pojasnjevale po ena, dve do šest skioptičnih slik. Učenke in učenci so bili v prednašanju pesmi dobre in sigurne deklamatorice in deklamatorji, za katerimi niso zaostajali mladi pevci in pevke, ki jih je bilo 45. Fino in z občutkom je spremljala na klavirju pevske točke gospicai Irma Mayrjeva, na harmoniju pa z isto spretnostjo igral tovariš Karel Mahkota, c. kr. učitelj iz Trsta. Pri skioptikonu je bil tovariš nadučitelj Fran Ivane, pevske točke je naštudiral in vodil — kakor doslej vedno pri enakih prireditvah — tovariš učitelj Vilibald Rus, drugemu domačemu učieljstvu pa je bil porazdeljen ves ostali posel. Obe šolski slavnosti so posetili gospodje častniki iz Kranja in okolice, zastopniki raznih uradov in meščani v mnogobrojnem številu. Čisti dohodek, ki je znašal 293 kron, se je oddal v vojne dobrodelne namene. —r— Šestinosemdesetletnico cesarjevega rojstnega dne je slovesno praznovala šolska mladina v Cerkljah na Gorenjskem dne 13. in 15. avgusta. Največja šolska soba;, kjer se je slavnost vršila, je bila okrašena z zelenjem in z raznimi grbi. Najprej se je uprizorila Ang. Zden-čanova igra »Cesarjeva podoba«. Gladko, ljubko in neustrašeno je tekla govorica tem cerkljanskim malini igralcem. Iz znane E. Adamičeve spevoigre »Slava cesarju Francu Jožefu 1.« se je pel samo I. del, ki pa je bil slavnosti primerno iz-premenjen. Dečki, opravljeni v vojaški uniformi, so zapeli dovršeno 8 enoglasnih in dvoglasnih vojaških narodnih pesmi. Vmes pa soi se vrstile dobro naštudirane deklamacije, prednašane toplo in s poudarkom. Pesmi je spremljal na klavir tovariš nadučitelj Josip Lapajne; on je vodil vso prireditev in je imel ob pričetku slavnosti tudi globoko zamišljen slavnostni govor. Šolska soba je bila obakrat natlačeno polna domačega ljudstva; prvo prireditev pa je počastilo s svojo navzočnostjo tudi mnogo gospode iz Kranja ter nekaj gospodov častnikov in vojakov, na čelu jim gospod podpolkovnik Mila-vec. Čisti dobiček v znesku 207 kron je prejel zaklad za vdove in sirote padlih junakov. —r— Osebna vest. Naučni minister je imenoval šolskega ravnatelja v Spodnji Šiški Franca Lavtižarja za okrajnega šolskega nadzornika za slovenske ljudske šole v mestnem šolskem okraju Ljubljana za ostalo funkcijsko dobo. —r— Iz ljudskošolske službe. Na Dobravi pri Kropi je imenovana za suplen-tinjo bivša suplentinja v Dražgošah Vai- lentina Tepinova, ker je odrinil v vojaško službo učitelj Peter Jocif. — Začasna učiteljica na štirirazrednici v Litiji je postala učiteljska kandidatinja Emilija Wurzbach pl. Tannenberg. — Vpokojen je s koncem avgusta nadučitelj Franc Zaman v Hrenovicah. —r— C. in kr. okrožni šolski nadzornik v Užicah v Srbiji, poročnik Drago Hude, nadučitelj v Starem trgu pri Kočevju, je postavljen od vojaške uprave za mestnega komisarja istotam. —r— Za poročnika je imenovan tovariš Alojzij L u š i n , učitelj-voditelj na Božjakovem v Beli Krajini. —r— Vse šole na Kranjskem, ljudske, meščanske in srednje, so po večini začele sredi tega meseca z rednim poukom. Na ljudskeh šolah poučujejo večinoma učiteljice, ker so morali učitelji pod orožje. Ponavljalne šole se začno 16. oktobra. Ifaierske nesfi. —š— Italijanske šole v Gradcu. Za- poslovailni tečaji za italijanske srednješolske begunske dijake v Gradcu se otvo-rijo 1. oktobra. — Italijansko ljudsko in meščansko šolo so otvorili 16. t. m. —š— Društvo »Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks«. Kaikor druga leta so pregledniki računov: Rudolf Wern-bacher, Edvaird Grill in Emanuel Sturm tudi v tem letu, in sicer dne 21. avgusta, v hiši društvenega predsednika in blagajnika, tovariša Ivana Slane, pregledali društvene račune za dobo od 1. septembra 1915 do 19. avgusta 1916. Po triurnem temeljitem pregledovanju obsežnih računov so se pregledniki prepričali, da so predloženi računi v vseh svojih delih popolnoma pravilni in da izkazano društveno imetje tudi točno obstoja. Ker bo najbrže člane in nečlane zanimate', naj iz tega računa najvažnejše navedemo. V zgoraj označeni dobi so znašali dohodki 23.994 K 50 vin., od teh na posmrtnih donosih 17.411 K. Izdatki so znašali 23.391 K 12 vin., od teh na posmrtnih izplačilih 21.700 K. Iz tega izhaja blagajniški prebitek po 603 K 38 vin. K temu blagajniški ostanek od 31. avgusta 1915 po 69.290 K 81 vin., torej izkazuje društvo imetja po 69.894 K 19 vin. To imetje obstoji iz vloge pri hranilnici v Rotenmanu po- 21.513 K 96 vin., iz vloge pri poštni hranilnici po 289 K 11 vin., iz 1 državne zadolžnice po 200 K, iz gotovine po 782 K 03 vin. in iz rentnih izkazne 1., 2. in 3. vojnega posojila v skupni vrednosti 47.109 K 09 vin. — Od svojega obstanka se je društvo izkazalo v premnogih slučajih kot velika dobrota za preostale svojce umrlih članov, kar dokazujejo premnoge pismene in objavljene zahvale. Doslej je društvo na 145 rodovin izplačalo posmrtnih doneskov v skupni vsoti 196.581 K.— Pregledniki računov imajo najprijetnejšo dolžnost, da izrekajo blagajniku J. Slani za njegovo trudapolno in skrajno točno računovodstvo ter tajniku J. Eichineyerju za njegovo sodelovanje pri njem najlepšo in najtoplejšo zahvalo! Morilke vesti. MATKU KANTETU ob 60 letnici njegovega rojstva 19. septembra 1916. Prijatelj dragi, glej: slaviš svoj jubilej... i Trenutek krasan in svečan!... Dal srečo Ti je Bog, čestilcev velik krog spominja Tebe se ta dan!... A tega vreden si, Ti mož ugleden si, plamteč, značaijen narodnjak! Skrbno za mladi rod Ti vselej in povsod vršil svoj posel si težak! Zato nebroj voščil in srčnih pozdravil dobivaš danes, Mate Ti; naj Bog i zanaprej do žilja skrajnih mej naklanja dnove zlate Ti!... Janko Leban. —g— Iz Komna natm poročajo, dal je pričel v komenskem okraju šolski pouk v redu 1. t. m., izvzemši seveda občine tik fronte: Brestovica, Sela, Kostanjevica, Temnica, Vojščica,_ Mavhinje, Sesljan, Nabrežina, Lipa in Škrbina. V Komnu je pričel pouk samo v eni šolski sobi, v kateri poučuje šolski vodja zjutraj višjo skupino. popoldne pa učiteljica nižjo skupino. Ostale učne osebe so ali pri vojakih ali pa nastavljene v drugih občinah, kjer ni učiteljev. Drugodi v Komenski občini ni šol. V Tomaževici na Volčjemgradu in v Svetem se pripravljajo sobe za šolo. Razumemo, da je tak pouk, kakor v Komnu, pomanjkljiv, ali boljše je nekaj, kakor pa nič. —g— Otroci goriških beguncev v ljubljanskih ljudskih šolah. V šolskem letu 1915/16 so obiskovali ljubljanske ljudske šole 404 otroci goriških beguncev, in sicer: I. deško 43 dečkov, II. deško 18 dečkov, III. deško 12 dečkov, IV. deško 10 dečkov, šišensko deško 11 dečkov, šišensko dekliško 17 deklic, šentjakobsko slov. osemraizrednico 33 deklic, lichten-turnsko silov. osemrazrednico 29 deklic, marijaniško 2 dečka, mestno nemško deško 50 dečkov, mestno nemško dekliško 89 deklic, šulferajnsko deško 39 dečkov, zas. nemško dekliško osemrazrednico 40 deklic in zasebno nemško šišensko 6 dečkov in 5 deklic, skupaj 191 dečkov in 213 deklic. — Tudi sicer je bilo po kranjskih ljudskih šolah več otrok goriških beguncev. —g— V Nabrežini zopet začno s poukom v ljudski šoli. — g— Usposobijenostni izpiti za primorske učitelje meseca novembra t. 1. v Ljubljani. Ker je nameravan predlog, naj bi se dovolili v prihodnjem novembru — kakor meseca maja 1916 — za primorske učitelje usposobijenostni izpiti s slovenskim in nemškim učnim jezikom pred posebno komisijo v Ljubljani, se vabijo primorski učiteljski kandidati in kandida-tinje, ki bi hoteli biti pripuščeni k omenjenim izpitom, naj v lože čim prej pravilno opremljene na c. kr. okrajni šolski svet naslovljene prošnje predpisanim potom (po svojem šolskem vodstvu) ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole v Gorici, sedaji v Ljubljani, Dunajska cesta 38/11. —g— V Devinu je »Lega nazionale« popolnoma posuta. —g— Goriški deželni odbor bo izdajal mesečnik, ki bo v njem opisano delovanje odborovo. —g— Razpisuje se natečaj za štipendij 600 K ustanove Nj. Prevzv. deželnega glavarja grofa Franca Coroninija-Cronberga, ustanovljene v spomin na 40-letnico vladanja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Pravico do tega štipendija imajo ubožni dijaki, ki so pristojni v kako občino pokne-žene grofije Goriško-Gradiščanske in ki z dobrim uspehom pohajajo avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko ali zemlje-delsko visoko šolo). Prosilci na® predložijo svoje pravilno opremljene prošnje goriškemu deželnemu odboru (sedaij na Dunaju I., Parlament) do 1. novembra 1916. —g— V Črničah se je otvorila s 1. septembrom ljudska šola. Poučujeta dve učiteljici. Črniče so od Gorice oddaljene 10 km. Črniče so ob poti oz Gotrice v Ajdovščino skozi Rožno dolino mimo Ajševice in Se m pasa. Skozi Rožno dolino teče nova bojna črta, torej je šola v Črničah prav blizu nove fronte. Občina Črniče, to je Črniče, Ba-tuje in Selo, šteje »kolo 1500 prebivalcev. Dobra kmetiška občina. Oba nadučitelja, Baša iz Črnič in Merljak iz Batuj, sta pri vojakih. —g— Slovensko begunsko sirotišče na Dunaju se nahaja v I. kraju, Vollauf-gasse. Neka Poljakinja gospodinji v siro-tišču, neka Nemka je za prefektinjo, tolmači in posreduje med otroki in njima neka mlada Slovenka. Za konvikt se išče izkušena slovenska učiteljica. Prijaviti se je goriškemu ordinariatu v Zatični na Dolenjskem. — Za italijanske konvikte je poskrbljeno v vsakem oziru bolj praktično. .....................i 'i'»H, m.5-4iSBgt.«SE'zsaas«aBEaea6afleai Tržaške vesti* —t— Hvala vrlemu učitelju. Neki oče piše »Edinosti« iz Katinare: Zadnje dni smo zvedeli, da je naš dosedanji šolski voditelj Ciril V a 1 e n t i č imenovan za voditelja škedenjsike šole. Naj mi bo dovoljeno, da mu tem potom v imenu staršev šolskih otrok iskreno čestitam! Z druge strani pa obžalujemo njegov odhod, ker dobro vemo, kaj je z njim izgubila katinarska šola. Deloval je1 tu 7 let kot vzoren voditelj. Za vse, kar je storil naši mladini, bodi mu izrečena prav pre-srčna zahvala! —t— Slovenski otroški vrtec na Vr-deli, ki ga je doslej vzdrževala Družba sv. Cirila in Metoda, je z dnem 16. t. m. prevzel mestni magistrat v svojo oskrbo. — V privatni lasti je bil ta vrtec 19 let; dobri volji šolskih oblasti ter trudu in prizadevanju prijateljev slovenske mladine se je sedajo posrečilo, da je ta otroški vrtec sprejet med mestne otroške vrtce. Za sedaj sta mu določeni dve šolski sobi, a poleg tega dobivajo- otroci v šoli vse enake predpasnike in kosilce, kakor je to | navada v vseh mestnjh (italijanskih) otro-j ških vrtcih. Učni jezik ostane se-I veda tudi nadalje slovenski. — Zato upamo, da bodo starši tudi odslej izročevali «vojo nežno mladino v roke, ki so znegovale eno celo svetoivansko generacijo, im to tembolj, ker je bil ta vrtec že z dnem 6. julija 1898 z odlokom št. 37403/VL/98. priznan kot vzorno urejen. V teku teh 19 let se je izvežbalo- v vrtcu 12 vrtnaric, ki so vse napravile v Gorici ali v Ljubljani izpit z dobrim uspehom. — 'Mi želimo iskreno, naj to zavetišče slovenske mladine tudi nadalje procvita in rodi mnogo dobrega sadu! —t— Imenovanje. Tovariš Sl-a-voj Dimnik, podučitelj na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu, je imenovan s pravicami in dolžnostmi vadniških učiteljev za voditelja in učitelja X. čin. razreda na c. kr. pripravnici na Proseku ter hkrati dodeljen c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu. Na njegovo mesto je pa imenovan za podučitelja dosedanji su-pient tov. Hinko Medič. —t— Uspeh vojaškega dneva v Trstu. Čisti dobiček vojaškega dneval v Trstu 18. avgusta znaša 43.550 K 36 v. —t— Vprašanje hrvatske šole v Trstu. S tem vprašanjem se je bavil te dni zagrebški »Obzor«. Omenja, da se je v ta namen ustanovilo »Hrvatsko šolsko društvo«, ki je nabralo že okolo 40.000 kron, ki so se porabile kot zadatjle za nakup hiše, vredne 24.000 K. Ker pai je v tem izbruhnila vojna, in ni moglo društvo plačati vse kupne cene, se je sklenil, z lastnikom dogovor, po katerem izgubi društvo hišo in onih 40.000 K, ako v 2 mesecih po končani vojni ne plača vse kupnine. Zagrebški list se nadeja, dial je odbor ukrenil potrebno, da prepreči to izgubo; meni pa, da bi bilo morda bolje, da se je vse prepustilo Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro1, kakor je ta tudi sama želela in bi bili nje uspehi ovenčani z otvoritvijo hrvatske šole v Trstu. Mnogo bi mogli pripomoči tudi številni denarni zavodi. Seveda bi trebalo organizacije, ki bi napravila proračun za te šole in porazdelila stroške. —t— Razpis štipendij. Cesarski komisar razglaša: Za šolsko leto 1916/17 se podele sledeče štipendije iz ustanove »Marco Levi« mladeničem pohvalnim in občeznano ubožnim, pristojnim in stanu-jočim v Trstu: I. kron 600 (šeststo) vsaka: 1. dve za dijake pravne fakultete; 2. dve za dijake filozofske fakultete; 3. dve za dijake višje tehnične šole in 4. dve za dijake umetniške akademije ali kakega glasbenega konservatorija. Ena štipendija teh štirih kategorij je določena za mladeniča židovske vere in ena za mladeniča, ki ni židovske vere; 5. ena za1 dijaka1 zdravilstva židovske vere. II. kron 400 (štiristo) vsaka: 1. dve za dijaka c. kr. trgvsko-navtične akademije (trgovski oddelek); 2. dve za dijake c. kr. trgovsko-navtiične akademije (navtični oddelek). Tudi ta štipendij teh dveh kategorij je ena določena za mladeniča židovske vere in ena zal mladeniča, ki ni židovske vere. 3. ena za dijaka, ki ni židovske vere in obiskuje srednjo šolo (gimnazijo ali realko). Nepodeljene štipendije zaradi pomanjkanja sposobnih prosilcev ene aili druge kategorije gori imenovanih študij se podele kakor »izredne štipendije« dijakom drugih strok, eventualno tudi učencem srednjih šol, v tem slučaju pa v znesku po kron 400.—. Prosilci naj vlože prošnje na vložnem uradu mestnega magistrata do 30. t. m., opremljene z rojstnim listom, potrdilom družinskih ekonomičnih razmer in. z dvema zadnjima semestralnima izp-ričeva-loima. litrske nesli- —i— Dr. Laginja med evakuiranci. Kakor javljajo puljskemu »Hrv. Listu« iz Steinkiamma, je dr. Laginja dne 29. avgusta obiskal tamkaj nahajajoče se istrske evakuirance, da se osebno prepriča o njihovem stanju. Nadejati se je, da ta obisk prinese dobrega sadu za evaku-irance. —i— Hrvatje in Slovenci na Reki nimajo zaradi tam vladajočih razmer nobene šole. Sušak je priskočil Reki na polnoč, zgradil obsežno šolsko poslopje in namestil večje število učiteljskega osob-ja, dalje s*e vzdržuje »Sklonište« in društvo »Ljudevit Gaj« podpira otroke iz Reke, da jim olajša obisk sušalških hrvatskih šol. Narodna dolžnost slovanskih Reča-nov je, da vpišejo svoje otroke v hrvatske šole in ne v laške ali madžarske raz-narodovalnice! —i— Tovariš Lazar Anton, svoj čas učitelj na ljudski šoli v Koštaboni (p. Po-m-jan, Istra), se vabi (v svrho dopošiljatve nekih listin), da naznani sedanji svoj. naslov ravnateljstvu c. kr. moškega učiteljišča goriškega, sedaj v Ljubljani, Dunajska cesta 38/11. —i— Vojno zavarovanje za občin» Materija je prevzel tovariš nadučitelj S i š k o v i č iz Herpelj. Uraduje v Herpel jah v.#šoli od 4. septembra naprej vsak dan do "konca šolskih počitnic od osmih zjutraj do ene popoldne. Potrebno je, da se zavaruje vsak vojak na bojišču, delavec in ujetnik. k Daiitiaciie. •—d— Umrl je v Splitu častni kanonik in vpokojeni šolski svetnik msrg. Jakob Pivčevič. —d— Cirilice se ne bodo več učili v Dalmaciji. C. kr. dalmatinski deželni šolski svet javlja: Po odredbi c. kr. nauč-nega ministrstva odpade pouk cirilica s početkom šolskega leta 1916/17 na Yseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Spl^lmi vesinik. Podružabljenie rodovine. O vseh socialnih vprašanjih mora biti tudi slovensko učiteljstvo kot najiniteligentnejšii: in vzgojni faktor med slovenskim narodom dobro poučeno, da more v vseli slučajih prav svetovati ljudstvu in mu dajati pojasnila v vsakem primeru. Zato ne bo odveč, ako ¡¿pregovorimo po »Delavcu« besedo o podružabljenju rodovine! — Z razvojem družbe se razvija in izpreminja tudi oblika rodovine. Jako bogata zgodovina o razvoju rodovinskega življenja nam opisuje izpremembe, ki jih je tekom razvoja preživela rodovina od pradavnih časov pa do danes, ko se spričo sedanjih svetovnih dogodkov vrši pravcati prevrat v rodovniškem življenju. — Prvotna rodovina niii imela naloge kot življen-ska skupnost, skrbeti za porod otrok, za naraščaj, morala je marveč tudi delati skupno za rodovi no: posamezni člani rodovine so odpravljali odkazana dela za prehrano rodovine in za izboljšanje posesti. Ko je nastopila nova doba, doba stroja, je ta jela posamezne člane rodovine boliinbolj odtezati skupnemu domačemu delu, tako diai je rodovina postala le nekaka gostaška skupnost, ki v svojem stanovanju zauživa to, kar se nje posamezni člani daleč od svojega doma prislužiti. V tistem trenutku, ko je hitrejše obdelovanje in izdelovanje blaga zahtevalo, da se posamezne vrste delavstva, ki je prej: izvrševalo svioje delo na domu, morale opravljati delo v skupni delavnici ali tvornici, je-moral mož, za njim kmalu tudi žena zapustiti dom iskat si zaslužka v tvorniiico. Od srednjega veka do danes si je razvoj industrije bodjinbiolj uglajail pot, z izumitvijo stroja pa se je proces še pospešil, in spoznanje, da ne kaže prepovedati ženi dgla izven doma, se je že popolnoma utrdilo. Razentega pa so vojni dogodki omenjeni razvoj tako silno- pospešili, da ga obioaijne razmere v dogled-nem času ne bile dovršile. Imamo namreč že takorekoč dejstvo pred seboj: oblika rodovinskega življenja je že povsem drugačna, nego je biLa komaj pred dvema letoma. — Stotisoče žen je že stopilo na delovni prostor moža, stotisoče žena, mater mora -doma nadomeščati otrokom oeetiai, morale so na delo v tvor-nico, v delavnice, opravljajo kmetiška dela; njih materinske naloge niso več tiste, ki so bile poprej. Postale so matere v drugačni obliki, matere, ki ne dele s svojimi otroki koščka kruha, morajo marveč ta košček kruha sedaj, ko ni moža, tudi zaslužiti, da njih mali ne stradajo. Problem, kako naj bi se materinstvo in žensko delo dalo združiti, ni več problem učenjakov, temveč je problem trdega življenja, krutega dejstva. Le malo mater še mora ostati pri svojih otrocih, ogromna večina pa mora rano na delo in vidi zopet svoje male šele pozno zvečer. Vse to pa ni le začasna posledica vojne, marveč je dejstvo, ki mu je odmerjena dolga doba, dejstvo, ki ga treba javno priznati, ker bi sicer naše družabne oblike novim življenskim pogojem ne mogle zadoščati. — Država, dežele in občine so že na delu, da se prilagode novim razmeram. Organizacija otroških domov bo podlaga za sirotins-ko oiskrbo. Ne mislijo več na sirotniščnice, kamor so otroke zaprM, temveč le' na otroške domove, kjer bo družina po1 delu sprejela zopet svoje otroke. V teh domovih tudi ne bo govora o kako miloščini: mati bo prispevala sama primeren znesek, in tako se bo upoštevalo nje željo, kadar pojde za blagor nje otroka. Občine prirejajo ljudske kuhinje, kjer naj dobi delovna družina snažno in tečno hrano za primeren zne- sek, ker ji čas ali pa zaslužek ne dopušča, da se oskrbuje s hrano doma. Treba ne bo nič več velikega števila malih loncev na ognjiščih pri posameznih rodovinan, temveč veliki občinski kotli bodo delili •posameznikom primerno hrano. — Rodovina preneha s tem biti nekaka kuhinjska skupnost, morda bo še skupaj sedela pri mizi; treba pa ne bo več posamezno skrbeti za hrano za posamezne ro-dovinske člane, vse to bo družabno delo, veleobrat in ne več domače delo v dosedanjem zrnislu. Zato pa bodo ljudje imeli več počitka in več časa bodo posvečali svojim otrokom, ko se vrnejo od dela, ker jim tega domačega dela ne bo treba opravljati. Tako podružabljenje ne bo razdrlo rodovine, marveč jo bo še poživilo in izboljšalo. — Sko-ro vsak dan vzame družba ženi kako domače delo, in vsak dan morajo prevzemati žene zunaj doma najrazličnejše opravke. Prav zato treba, da dobe te žene tudi zunaj hiše primeren vpliv. Saj gre za presprbo in vzgojo njih otrok, in tega ne morejo matere prepustiti brezbrižno kakršnim že oblastem ali ustanovam. Kjer gre za otroke, tam naj se sliši in posluša tudi materin glas. Prej tega materam mii bilo treba, čutile so se v varstvu moža dovolj ščitene. Sedaj pa ni moža, ni zaščite, in milijoni žena mroajo- sedaj samostojno skrbeti za rodovinsko preskrbo, čemer se bodo tudi privadile s težkim trudom in z obilimi solzami. — Nova družina potrebuje novo mater. Minulost se ne vrne več, in obsojeni srno, da živimo za sedanjost in bodočnost. Beseda materina zunaj njenega ozkega hišnega delokroga bo koristila! več kakor pa domače delo. Delavčeva žena si mora priboriti vse pravice javnega življenja. To so preizkušnje, ki jih je vojna naprtila delavskim ženam, in čim prej bo žena vse to dobro razumela, tem prej si bo pridobila primeren vpliv na življenske oblike sedanje družbe. — izgled» — Hrvatska himna v Srbiji. »Hrvatski Dnevnik« prinaša: Neki Hrvat poroča iz Belgrada, da so prej učili v Srbiji v tretjem in četrtem razredu peti hrvatsko himno. To je bilo predpisano v učnem načrtu, ato ni čudno, da pojejo sedaj v Srbiji otroci hrvaitsko himno. — Rumunski študentje. Kor. urad poroča: Dne 5. p. m. in naslednji dan je zboroval izredni kongres študentov, da se v zvezi z inteligenco^ izjavi o narodnem vprašanju. Udeležba je bila jako pičla. Pri zaključnih pouličnih demonstracijah je bilo med več sto udeležniki največ znanih priganjačev fuzionističnih strank. — Gimnazijska izkušnja pred vojaškim sodiščem. Z Dunaja poročajo: Ruski voj. ujetnik B. Dovošev, ki zna popolnoma nemško, je posloval v svojem ujet. oddelku kot tolmač; užival je jako veliko ugodnosti. Nasproti straži je nastopal kot predstojnik; izrazil se je nekoč tako, da se je moral zagovarjati zaradi razžaijenja Veličanstva pred divizijskem sodiščem. V razpravi je obtoženec odločno zanikava!, da bi bil rekel, za kar je bil obtožen. Skliceval se je na svoje simpatije nasproti Avstriji in na svojo izobrazbo, češ, da je izdelal gimnazijo in napravil maturo, da zato kaj tekega ne bi bil rekel. Več črnovojnikov je s krisego potrdilo, da se je res tako izrazil, kakor trdi obtožnica. Ker je sodni dvor dvo-mli o predizobrazbi obtoženca, je napravil voditelj razprave malo izkušnjo z njim. Zahteval je iz latinščine, naj sklanja besedo mensa; kandidat molči; ravno tako ni znal sklanjati filius, bomo itd. Izkušnjo- je voditelj razprave nato prekinil brez klasifikacije. Sodišče je prisodilo obtožencu tri leta težke ječe. Milijonske zapuščine za otroke. Zasebnik J. V. Heyneu v Berlinu je mestu Krefeld zapustil 1,250.000 mark za podpiranje sirot ter bolnih in ¡potrebnih prebivalcev okraja Essen. Vladni svetnik pustil en milijon mark za vzdrževanje in dr. Karel Hofman je mestu Berlinu za-vzgojo nezakonskih otrok. — Staro slovansko mesto na severu. Na otoku Rujar.u (Rügen) se je svoje dni nahajalo slavno slovansko mesto Arko-na (Arkun) s preslavnim svetiščem Svanto-vidovim. Ta najbolj severno ležeča slovanska pokrajina je prebila marsikateri napad sosednih narodov. Dne 15. junija leta 1168. so bili Danci, ki so izvršili na-kad na Arkono, ki so jo po dolgih in Iju-tih bojih premagali in porušili. Dandanes nosi slavnega slovanskega imena ime samo še 1701 črevljev visoki stolp na nasprotnem obuežju, kamor so pribežali begunci z Rujana. Od leta 1827. je ta sezidani svetilnik visok 170 črevljev. — Sam otok Rujan se odlikuje z mnogimi pri- rodnimi lepotami in številnimi spomeniki po slovanskih praprebivalcih in je slehrno leto privlačna sila mnogih turistov. — Kaj so Prusi? Dansi pisatelj Jor-gensen ej definiral Pruse tako le: »Slovansko pleme, ki govore nemško.« LISTNICA UREDNIŠTVA. Naš zadnji uvodnik »Proti tretjemu milijonu« je učinkoval v naših vrstah, pa tudi izven njih. To nam dokazujejo pisma, ki smo jih dobili z mnogih strani. Naš praški dopisnik nam piše: »Uvodnik v zadnji številki me je ganil do solz. Takih besed sem med vojno malo bral. Od srca čestitam!«.— Iz Ljubljane nam piše prijatelj: »Tovarišev uvodnik ugaja na vse strani — pa tudi učinkoval bo!« — Iz Celja nam poroča naročnik: »Besede, govorjene vsem iz srca, tako resnične in tehtne kakor iz zlata!« — Izipod Triglava se oglaša tovariš: »Proti tretjemu milijonu — to je govor nepopačene resnice!« — Z Dolenjskega govori pismo: »V tej preobilici bridkih ur, ko hoče človeka teža skrbi pritirati do obupa, padajo na vse kakor balzam besede, ki ste jih napisali v zadnjem uvodniku. Naravnost neznosno bi bilo breme življenja, da nam ne govorite tako resničnih, dvigarjočih in- upa-polnih besed!« — Tovariš begunec pravi: »Upajmo, da bodo poklicani krogi uvaževali tehtne in resnične besede zadnjega uvodnika in vbodoče imeli več smisla, srca in objektivnosti naislproti nam, ki smo se v službi domovine izčrpali do mozga! Ostanite nam ohranjeni v plemenitem zastopanju naše dobre stvari. Živel naš Tovariš-glalsnik resnice in zagovornik pravice!« — Nas ta priznanja vesele, ker nam pričajo, da pišemo tako, kakor čutijo vsi in kakor to odgovarja ¡lepotvorjeni resnici! Praški »Narodni Liisty« z dne 13. t. | m., št. 254., pohvalno omenjiajo naš list, j ki se večkrat spominja v svojih člankih, listkih in noticah kulturnega življenja med brati Čehi. Dopisnikom: Mnogokateri dopisnik zahteva, naj njegov rokopis porabimo ne-izpremenjen. Tako željo upoštevamo, kolikor je največ mogoče. Dostikrat pa moramo črtati z ozirom na strogost cenzure, ker bi sicer ona opravila ta posel. Vzlic vsej pazljivosti in vestnosti, ki z njo opravljamo svoje težavno uredniško1 delo, je malone vsaka naša številka več ali manj pobeljena. Svoje dopisnike prosimo potrpljenja in ozira na razmere. Pišite stvarno, izogibljite se malenkosti in osebnosti! Čas je preresen, nego da bi ga tratili s takimi rečmi! Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba «Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Ha£ denarni zavod. Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. avgusta 1916 ¡C 99.511*64 Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne. eon: a □ a D :aasa: rCDDDDI □ a a DEiisaa: Umetna knjigoveznica -m :: IVAN JAKOPIČ :: — LJUBLJANA, Franievo nabrežje štev. 13 = se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenle vsakovrstnih knjigoveških de!, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniSkih cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. :£.naat>: ^qodgg: Staršem, mladinoijubom, šolskim vodstvom, krajmm šoiskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska t s arna v Ljubljani sledeče „Mladinske spise" 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in VI. zvezek................a K 1"— 2. A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek . . . „ „ l — 3. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ....„„ 1"— 4. A. Rape: Dane................ „ 1"— 5. J. Slapšak: Turk pred Sv. Tlnom........ „ 120 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.......... „ —'80 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim..........„ „ l — 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. . . „ „ —'60 9. Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . . „ „ 1'— 10. Trojšt: Moja setev I. in II. zvezek......„ „ I' ll. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in III. zvezek................„ „ —"20 Ali ste -t član društva ,Jubilejska samopomoč ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem V društvo se sprejem, jo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna o starostnih letih in s:cer do 25 let 2 K 50 h," t i 25 do 30 let 5 K. cd 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 ¡et 20 K; poieg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisni; e 30 h u-vavnine in 20 h poštnine. Lettjo se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljuj slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHME1DEK, učitelj v Krtini, p. Dob. ima v zalogi naslednje knjige 1. A. Rape: Mladini. I., II., III., IV., V. in V. Izvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1"—, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI. zvezek. Cena vsakemu teh šestih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1"— s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K l'—, s pošto 16 h več. 4. Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1"—, s pošto 16 h več. 5. Pavel Flere: Palnakovi spisi. I. in II. zvezek, K 1— s pošto 16 h več. 6. Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek. K 1—, s pošto 16 h več. 7. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov brez poštnine je 20 h. 8. Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2'-. 9. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h. 10. Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici. Jan; "iT- r Mrra--imaniTffwwiti;riii i m imi ~t Učite ¥ ubija ni reg. zadr. z omejeno zavezo «""i":""::"":":»:::::::;:::::::: Frančiškanska ulica štev. 6 se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. široko spadajoči]) lisico vin. V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".