Poštnina plačana v gotovini. . ŽIVLJENJE IN SVET- Tedenska revija » Štev. 1. Ljubljana, dne 6. januarja 1925 Leto ii. Knjiga 3. KK. Naročnikom Z novim letom je postala dosedanja tedenska priloga »Jutra« — »Življenje in svet" samostojen tednik. Kakšen namen ima ta preosn&va, sq izvedeli či-tatelji iz »Jutrove« novoletne številke, zato nam na tem mestu ni treba ponavljati ne razlogov in ne programa. V trenu. ku, ko začenjamo nov tednik, lahko povemo čitatelju samo to, da bomo storili vse, s čimer je mogoče ugoditi resnemu čitatelju in čitateljici, ki stremi po razširjenju svoje naobrazbc in po dobrem razvedrilu. »Življenje in svet« bo prva naša ljudska revija za samoizobrazbo. »Življenje in svet« bo prinašalo mimo vsakomur umljivih poučnih sestavkov tudi najzanimivejše leposlovne in zabavne prispevke, izvirne spise domačih pisateljev in prevode iz svetovnih književnosti. Nc bomo se držali nobena šablone, nočemo se omejevati z običajnimi rubrikami: vsaka številka bodi pestra, živahna in raznovrstna! *Življenje in svet« je ljudski magazin, ki naj nudi vsakemu čitatelju kaj zanimivega: tisti pa, ki premlevajo tuje revite in magazine, naj vstopijo v vrsto naših agitatorjev: Če bomo imeli tako visoko naklado, kakor io imajo francoski in nemški i čitateljem! ljudski magazhii, bomo lahko po opremi in vsebini tekmovali z njimi, vsebinsko pa bo morala slovenska ljudska revija biti še dolgo prilagojena kulturni višini naših širokih slojev. Vsak naročnik »Jutra« postani naročnik »Življenja in cveta«. Za to ceno ne bo dobil v nobenem tujem jeziku tedenske ljudske revije na 32 straneh in z ilustracijami. Za 60 Din na leto bo imel dve knjigi po več kot 600 strani! Brez vsakršne reklamne pretiranosti lahko trdimo, da ie to docela osamel primer v vsem jugoslovenskem novin-st\'u, na vsem našem knjižnem trga. Vsebina, oprema napredek, razvoj — vse zavisi od tega. kako visok bo odstotek onih Slovencev, ki bodo razumeli pomen »Življenja in sveta« in nas list zadostno podprli. Januar bodi mesec agitacije za »Življenje in svet«. Zlasti naši kulturni delavci na kmetih naj v tem trenutku pomisliio, da gre pri na šem listu za povzdigo, razširjenje in posplošenje ljudske kulture in da je treba to prizadevanje podpreti z agi tacVo od osebe do osebe. Na delo! — ie naš prvi klic v novem letu. UREDNIŠTVO. Aleksej Tolstoj Človek, ki je dosti videl... Luna vzhaja nad stepo. Ruski mužiki si pripovedujejo, kaj so , videli po svetu, «človek, ki je do: sti videl«, pripoveduje z naivnost* jo preprostega Rusa o tvojih do> gcdivSčinah med vojno v Franciji. Le neznaten kos narodnega iivi tfenja je spoznal, а naučil se je, de je telko človeku brez dveh te-, čl: brez domovine, ki človeka nc prestano kliče, in brez kulture. Pisec je podat v tej povesti kos se» dan j epa življenja: ruski kmetje so se v voini morsiksj naučili in stres me bolj ko kdni ponrej po izobrazbi in po človečnosti V temni, stepi je zadišalo po dimu. Kuhar ;e /nnçtel pepel na kup. spo« 'lai so V' tlet: razvrWi kosi konjskima blata. Tako tiho je bilo vsenaokrog, da se je čulo kilometer daleč murnovo či-ričanje. Še dalje, nekje v jarku, kjer je pred kratkim ugasnila večerna z&r-ia. je hrkal kljunač. Bedak, mar bi bil zletel v trs je na Don! Tukaj ne boš dosti iztaknil s svoiim dolgim kliunom! Zemlja v stepi je bila suha, topla. ČIo^ veku je bilo treba le kai malega za vzglavje. Kmetje so polegli kar na pro= stem okoli ognja, ali pa so zlezli nod voz, ki je dvigal oje proti zvezdam. Zvezdo so se prostorno razsule nad stepo. Sedel jc samo eden izmed njih. ostali so leže poslušali. — Da tovariši, marsikai.». — Dosti slabega si vide'? — Menda, kako pa neki?... — Povej no vse od kraja, strièek. — Ce- bom pravil vse od kraja, bo paé takole: Pozabil sem /e, katerega je bilo, šestnajstega leta, bi dejal. No, sicer pa, za leto ne gre. Prišli smo ru« ski vojaki v Pariz. Vsi vojaki, katere so izbrali za to ekspedicijo, smo bili kakor eden: visoki, mladi in sila po« gumni. Gremo tedaj po Parizu, odde« lek za oddelkom — štirideset tisoč lju« di. To niso mačje solze! Pa še pojemo na ves glas. Vadili smo se v petju med vožnjo na ladjah. Ženske so kar zijale v nas. Kakor trave in listja jih je bilo. Lepe so Parižanke... Joj, kako lepe, pa čedno opravljene ... — No, in? — Kaj? Kdo je to rekel — no? Pod vozom, kaj? — Pustite no fantje, raje poslušajte. — Gremo torej po mestu Parizu in pojemo. Pojemo vsi po vrsti, po če* tah. Vsaka četa ima enega, ki pričenja peti. Drugi povzame, nato pa vstopimo vsi. Okna so kar pokala. Francozi so Še v listih pisali: «Ruski vojak umira s pesmijo na ustih». — Glej ga! Glas je prišel zopet iz» pod voza. čujte, fantje, a? Pripovedovalec je spet ošinil voz s pogledom, a ni bilo moči ničesar vide* ti. Nad stepo še ni izšla luna. — Kako neki nas pa nc bi hvalili? Saj so nas zaradi tega poslali na Fran* cosko, da umiramo za njih domovino. No, Parižani vam ne razumejo ruskega jezika. Tako smo šli pod zmagoslav« nim obokom, pa so nam jele ženske metati vrtnice na pot. Mi smo, kaj pa, kazali, da nam ni mar za vrtnice in da smo tega vaieni. Strumno smo nape? nia'i prsi. kakor da bi bili od rojstva taki iunaki, nato pa smo zapeli našo voiaško noskočnico- «Baba ... gosto, kakor kolomast...» Kaj mislite? Žen« fcke so imel solzne oči in so kar stego* vale roke k nam. Naši častniki so sa* mo nomezikova'i. mis^č si: No, ti so zapeli tO pravo!... Ukreniti pa niso mogli ničesar, ker je bila parada ... — Tisto pa ste dobro zadeli — s kolomnstio... — Mi bi bili še bolje zadeli, бе nas ne bi poslali ho tistega dne na fronto... Francozi s® nizke rasti. Samo možgani pri niih šc veljajo, šole. Kulturo pa imajo. — Kulturo? — Nemci «o še boli pametni. Anale* žem pa ni nihče kos. Čuite. kai na spet zbiiate šale tam pod vn?om? To^a ne maram, kadar pripovedujem. Pazite, da ne bom Wa za ušesa note an i! iz* pod voza! Nikartc nc zasmehujte kul* ture dečki. Tega ne maram. Ne mislite, da vam ne more nihče do živega, če je stepa tako velika. Ne, ti časi so že zdavnaj minili.... No, vrgli so nas na fronto. Dva tedna pozneje smo morali v boj. Častniki so se obrili, preoblekli. obuli nove lakaste škornje. Nam .so da* !i vsakemu kozarec konjaka in nekaj cigaret. Zaušnic, kaj pa nismo več do« bivali, ali poveljniki so nam radi ob vsaki priliki resno zabičili: «Fantje, pokažimo, kaj velja ruska vojska! Be* žati ne boste smeli, ker so zadaj ved* no Francozi s strojnicami.» — Kako pa to? Francozi? Saj ven* dar ne bodo streljali na lastne vojake? — O, zakaj pa ne, nikar ne misli ta* ko abotno. Saj nismo samo za parado. Torej dobro: takrat nismo še ničesar vedeli o kulturi. Pride povelje: napad! Seveda gre godba naprej, mi zavpije* mo: Urrrra!, stečemo za njo, vname se boj na nož. Po nas udrihajo bombométi in ognjemeti in strojnice in plini, od zgoraj nas obmetavajo letala, od spre* daj lezejo na nas oklopnice. Zadaj pa kričijo Francozi: «Naprej, naprej!» No. ruska duša bodi vesela, ker je tako le« po v Evropi! Vi niti ne veste v stepi, kako je to bilo. Če bi vi to vedeli... A propos — kakor Francozi pravijo, — tebi nič, meni nič, appropô, sovragi so poklali vso našo divizijo. Nam je se« veda bilo hudo, pa smo vendar le vrgli sovražnika iz jarkov. Naslednjega dne pa smo dobili povelje, da izpraznimo zasedeno. To namreč ni bila prava bit* ka, bila je samo demonstracija. — Kaj pa je to? — No, kakor na primer repeticija. — Kaj pa je to? — Kako naj izobražen človek govo« ri z vami? No, to se pravi, da je bilo samo za vajo. — A tako... — Nam so seveda rekli, da se Nem cu hlače tresejo, da bo kmalu vojne konec. Pametnejši tako in tako niso verjeli. Ugonobiti divizijo ne bi bilo niti doma težko. Poveljniki so dobili za bitko nagrado. — Zato pa ste vi pokazali, kakšni fantje ste. — Da. k večiemu to. Potlei smo pri* šli v zaledje. Seveda smo imeli vsosa zadosti: vina, tobaka, govedine.^ Naši volaki pa so vendar le na tihem joVnli. tako iim ie bilo hudo nri srcu. Rusi smo ubogljivi, ker nimamo kulture, le pesmi nam priznavajo. No. takrat so naši fantje sklenili prijateljstvo s Se* ilegalci, z zamorci, učili so jih ruščine oni pa so nas učili po zamorsko. Sku* paj smo bili žalostni. Vabili smo jih k nam v stepo. — Kakšni ljudje pa so ti zamorci? — so vprašali možje pod vozom. — Črni so kakor noč, krepki dečki. Nekateri med njimi so bili jako pamet* ni kmetje. Vpraševali smo jih o tem in onem; vse je pri njih kakor pri nas: sejejo koruzo in proso, imajo dosti pra* šičev. Samo ptice so pri njih drugačne. — Drugačne? — Mi imamo na primer takale dro* biž: vrabce, škorce, vrane. Oni pa ima* jo ptico pelikana, čigar kljun jc meter dolg. Pripovedovalec jc spet občutil, da sc je nasmehnil eden izmed poslušalcev, drugi pa je zmajal z glavo. Trenutek je molčal: poiskal si je med pepelom žareč ogel in si je prižgal pipo. — Da. Nekoč sem sedel v baraki. Dva rojaka: Ivan Rindin, monter, šo* fer, elektrik, skratka pameten fant, pa še Aleksej Kostolobov, sta pisala do* mov. Mene je bolel trebuh. Zunaj je bil veter, dež. dolgčas. Nenadoma vsto* pi praporščak; ves blaten in moker: «Zdravo, tovariši vojaki! Jaz. pravi, prihajam naravnost iz Pariza. Prina* šam vam veselo novico, da imamo ve* liko nekrvavo revolucijo!» Brblja nam in brblja brez konca. Mi gledamo drug drugega. Ivan Rindin je takoj uganil, za kaj gre. Vzravnal se je in povedal naravnost: «Že zdavnaj smo čakali na to, pustite nas čimprej domov, da ne bodo brez nas deliti zemlje». Prapor* ščak je zbesnel: «Ah. tako,» pravi, «vi hudiči! Zadnjič vam to govorim ... Ne. in ne, vaša sveta dolžnost je, braniti svobodo do zadnje kaplje krvi». Zalo* putnil je vrajta in je šel. Našo divizijo so takoj noslali daleč v zaledje in so nam pričeli nrigovarjati, naj se prosimo na fronto. Kaj smo hoteli odgovoriti? Še puške so nam odvzeli. Ostala nam je zopet samo smrt v vojski. — Jaz bi rajše utekel —, je rekel nekdo pod vozom. — Ti si mi ptič. Ali poznaš geogra* fijo? Še to vam povem. Prišli so k nam gospodje v civilu in so nam prigovar* iali. Bili so še slabši od vojnih oblasti. Pri moji veri! Besedičili so bedarije. Kazali so nam z roko vinograd in pra* vili: «Ne pozabite, da je rodila ta zem* lja Dantona in Kamila Damoulina». — Nam je vseeno, koga je rodila. Mi smo hoteli izvedeti resnico, kdo je zdaj gos spodar na ruski zemlji? Novembra me* seca so nas tebi nič meni nič ogradili z bodečo žico in postavili strojnice. Hrano so skrčili na polovico. Če so šle ženske mimo, so kar grozile s pestmi. Seveda smo se uprli. Prišle so oklop* niče, strojnice so se obrnile na nas. Ko* lovodje so potem ustrelili; privezali so jih na drog, kakor je ondi že navada. Živeli, ruski junaki! Kmetje so molčali. Kljunač je prile* tel bližje in je škripal nekje blizu vo* za. Na kraju stepe — na neki točki se je zjasnilo — tam se je morala kmalu prikazati luna, — Sedeli smo za žično ograjo kakor vjetniki, skoro leto dni, — je povzel zopet pripovedovalce. — Francozom je zelo manjkalo delavcev. Videli smo, da so njih ženske nehale stiskati pesti; hodile so mimo taborišča in nas ogle» dovale. Seveda, naši fantje so močni zdravi. Kaj bi sedeli brez dela? Zgodil se je marsikak greh. Ženske so pač povsod ženske. — Tako jc. — Molči no. — Ženske, vdove, — po naše bi se reklo: kmetice, ondukaj pa so vse po mestno opravljene, s klobuki. — so te* daj jelc jemati naše na delo. Od kraja so zbirale boli čedne fante, ki so jim bili všeč. — Da se ne pokvari kri. — Tako je, seveda. Posebno jim ni* so bili všeč naši ruski nosovi. Vrag si ga vedi. kako je to: fant tako postaven, .namesto nosa pa ima kako hruško ali gumb, same nozdrvi in nič več. Mi smo to opazili; pričeli smo bolj paziti na nosove. Nekaterim fantom smo jih na moč nategovali, a ni nič pomagalo. Pri* de ženska, gleda tak nos in nima za* upanja v človeka. Mi vodimo fanta sem in tja in razlagamo: alej ga. kakšen hrust je. koso lahko vihti noč in dan. vedno ie vesel, preveč ne je, če pa si v skrbeli glede drugih reči. se nikar nc boj: ni vasi ie bil znan ženskar. Žen* ska bi ga rada vzela, ali nos ji je na poti. Pozneje, ko je bilo malo izbere, so se morale zadovoljiti z vsa"ki:n. Na ta način je postal marsikateri fant iz hlapca kmet. Poročili so se z vdovami in so jeli gospodariti. Ženske nr. so nozabile. kako so bile brez otrok. Vsa* ko leto so kaj povile. Francozi :o se zelo čudili. — Jaz sem dobil pravo veščo, za* jetno žensko štiridesetih let. Mož je padel v vojni. Krmila me je s samo solato. Ves dan je kričala na me, ka* kor na vola. Ves dan sem delal, zvečer pa sem bil truden. Ona se je napiia zvečer čemine in se je odpravila spat, ne da bi se bila sezula. Poslal sem ;o k vragu; vrnil sem se v taborišče in ker sem bil lepega vedenja, so mi do= volili, da grem delat, kamor se mi zlju* bi. Rekli so mi, da bi bilo dobro v Mar* seille. Ondi sem srečai Alekseja Kos stolobova in Ivana Rmdina. Le^t.i je bil tudi utekel ženi. pr:čel smo delati v pristanišču. Nosili smo blago na_ pa* robrod m kmalu zaslužili 4200 frankov. Delal sem kakor vol. Ivan Rindin pra* vi: «Fantje, ne bomo vedno vlačili za* bojev, poiščemo si boljšega Jela.-> Slekli smo vojaško oblet,o, si kvpili meščanske suknje, srajce, ovratnico klobuke. To je nas stajo skoraj tisoč frankov. Zato pa ni nas nihče več su= val s komolcem na ulici. Če smo prišli v kavarno, smo rekli: «Garson veiv bljan»! Takoj je pritekel natakar: "Kc-skevulé?» To pomeni: česa želite? Pri* nese nam vina. Mi smo se tudi potrudi* li; šc drug za drugim smo govorili sa* mo francoski. Pod vozom se je nekdo zarezal. Poj t' m ga je nekdo v temi oplazil po gla* vi. Pripovedovalec je nadaljeval: — Odšli smo po železnici v Toulou= šo. Prestopili smo na ozkotirno progoj na neki postaji izstopimo in gremo peš v malo mesto, v hribe. Gremo po poti, v senci po drevoredu. Okoli so vrtovi, vinogradi. Zemlja je obdelana, da se človek ne more načuditi. Hišice so go* sposke. Vsa dežela je en sam vrt. Živ= Ijenje je ondi tiho in bogato: povsod so sam' starejši ljudje. Mladih je bilo malo. — Ali so jih pobili v vojni? — Te so pobili, oni pa so odšli v mesta. Francozi sploh ne ljubijo pre* več kmečkega dela: pretežko je. — Posedli smo v jarek ob cesti Rin* din nam je pripovedoval o svojih za* snovah. Vse smo dobro pretuhtali. Proti večeru smo prišli v mesto. Lepo mesto je: rek;', vrtovi, zidane hišice, zelene oknice. Poleg vsake hiše je «o* lobnjak. Ulico so snažne. Vse je Hho. dolgočasno. Nas je to na moč veselilo, šli smo v gostilno in naročili večerjo: kuhanem kunca s smetano, žabe ... — Tifu! Kako laže ... — Ali si jedel žabe? Kar molči, če nisi. Imate polna močvirja žab. a ne veste, da je to na ibolisa ied. F,h. nič kulture nimate. Gostilničar prinese večerjo in se čudi, da smo tolifoo naročili. Vpraša nas:,odkod in zakaj? Mi pravimo: Prišli smo pogledat, če nam bo tu ugajalo, bomo nekaj pričeli. Po vsem mestu se je takoj raznesla go* vorica: iz Marseilla so prišli inozem* ski pustolovci. Zjutraj smo se zbudili in smo zopet naročili vroč zajtrk: kas puna in polže s česnom. Potem smo šli na sprehod. Rindin je imel palčico: vsi smo kadili cigarete. Dopoldne smo obhodili trikrat vse mesto. Vsi so nas gledali z oken. Ob reki blizu trga nam je pokazal Rindin neko skladišče, sta* ro, zidano, močno: Fantje, je dejal, tukaj je naša sreča. — Vzeli smo to skladišče v najem na leto dni. Dobili smo ga prav poceni. V mestu so nam takoj ponudili blago na up: videli so, da so prišli solidni pustolovci. Vzeli smo na up les, deske, rdeče blago, vsak papir, barve, žarnice. Mesto se je razvnelo, pričele so se kupčije. Pri* čeli smo takoj s popravili: zakrpali smo streho, omet, poslikali stene, vse smo ovili z rdečim blagom in naredili klopi. Aleksej Kostolobov je bil doma kovač in je naslikal ob vhodu strašne divjake, kavkaške morilce z ovčjimi kučmami, krivoglede laškirje, boljševi* ke z noži in rdečimi bradami. Zraven se je lila kri. topovi so ' streljali, letala metala bombe. Še bolj pestro! mu je velel Rindin, — te slike so naša sre* i:a! In res je: Vse je prišlo gledat slike, vedno je bilo polno ljudi. Rindin je vzel 2.000 frankov, napisal nam je potrdilo in je odšel v Pariz. Kmalu je nam b'rzojavil: »Vse srečno, naredite napis.« Midva sva medtem pospravila smeti, pometla, posula s peskom in sva pričela pisati izvesek. Teden po* zneje je prišel Rindin z dvema zabo* jema: »No fantje, jutri bo otvoritev«. Po noči smo obesili napis. Zgodaj je odprlo vse mesto usta: »Versailles«. Novost! Prvič v našem mestu. Pariški kinematograf. Veselo in koristno raz* vedrilo za ljudi obeh spolov. Spored otvoritvene predstave: 1. Grozna drama iz življenja pariških razbojnikov. ?.. Smešni doživljaji doktorja Pofelina. 3. V odmoru nastopi ruski orjak Aie* ksej Kostolobov, ki razbija na gla* vi deske in druge predmete. Prvi večer smo zaslužili 300 frankov. Tmeli smo tri predstave, pa bi lahko bila še četrta, a Kostolobov ni več hotel lomiti desk; bolela ga je glava. Ljudje so bili zadovoljni z našim ki- nom, pri njih ni bil namreč nikoli no« ben kinematograf. Vjsi podjetniki so se bali, da bi premalo zaslužili v tem gnezdu. Mi pa smo dobro zaslužili. Rindin je prinesel še več slik; prirajali so k nam tudi kmetje iz okolice. Po« sebno so se čudili Kostolobovu. »O, «la«la, to je.monstra.« On je res močan dedec: vzame tri centimetrsko desko pa ž njo udari po glavi, ženske kar skočijo in mu otipavajo glavo. Denarja smo imeli kakor pečka. V hotelu so nas vsi spoštovali. Če smo šli na spre« hod, smo držali klobuke kar v roki, da vse pozdravimo. Zelo smo 9e debe« lili; pričel se je dolgčas. Uganjali smo razne bedarije. Pili smo sam benedikti« nec. Takrat pa je napočila zima, tema, dež. Če se je Kostolobov napil, je ved« no jokal: »Ne bom več videl tihega Dona. Rajši bi bil ostal v stepi, magari kot revež brez konja. Saj bi bilo bolj« še, kakor uganjati te burke. Saj nisem cigan.« Tako smo sedeli trije kmetje zvečer v hotelu, pili benediktinca, zunaj pa je tulil veter in klical v stepo. — Dolgčas je brez stepe. — Brez svojega gnezda. — Saj pravim, je nadaljeval pri« povedovalec, če bi bili imeli kulturo, bi « utegnili nabrati dosti denarja. Šli bi v Pariz, si nakupili delnice in peljali lepe gospodične. v razklošne restavracije. Skratka: lahko bi sc zabavali. Mi Da smo vedno govorili samo o domu: kako je in kaj. ali še naši žive ali ne? Bogve, aH je Rusna sploh še na svetu? — Beži no! je rekel nekdo pod vo« zoni. — Tebi se čudno zdi! Rindin nam je prinesel iz Pariza časnike, ondi je stalo črno na belem: »Rusije ni več, samo grobovi so ostali, vsi so sli bogve kam.« Dosti likerja smo izpili pozimi, kt> simo bili obupani. Nikogar nisnio imeli, da bi se pomenili, se sprli z njim in razgrajali. No, nekoč v pustu je prišel Rindin iz Pariza. Končali smo predstavo, ugasnili elektriko. Rindin naju popelje k reki: — No. fanta, pravi, ali hočeta domov? »Kako? S kom?« »General De-nikin nabira prostovoljce, da uniformo, denar na pot in plača vožnjo.« Jaz in Kostolobov sva takoj sklenila: »Poj-diva.« Rindin nama je odštel derar — najin del in naju priganjal. Najel je mesto Kostolobova potepuha za 5 frankov dnevno, da bo požiral nože in kazal »človekta-kačo«. Midva sva mislila samo eno: »Domov! Domov!« In pomislite! Ko so Francozi izvedeli, da jaz in Kostolobov odhajava na vojno, so se prišli poslovit. Zupan je prišel v naš hotel in se prepasal s trobojnico, kakor se spodobi uradni osebi. Z njim so prišli ugledni meščani. Poklicali so naju. Župan mi je dal papir s pečatom in dejal: »Mesto se vgjn uradno zahvaljuje za delovanje in ustanovitev kina Versaillesa.« Seveda smo potem pili ž njimi. — No, ali sta prišla na fronto? Mesec dni pozneje so nas izkrcali v Novorosijsku. Kaj je bilo,, ko smo zagledali rusko obalo... Človek bi kar pognal puško v morje! Bilo nas je okrog 200 prostovoljcev. Sklenili smo, da se bomo najprej prepričali in da ne bomo streljali kar na slepo. — Na svoje ljudi že ne gre streljati. — Seveda. Saj smo razumeli. Nismo neumni. Pa so nas izkrcali. Parada. General nam je rekel :»Zdravo, junaki, branili bomo edinstveno, veliko Rusijo do zadnje kaplje krvi.« No — mislimo —, že sedem let nam pravijo o junakih. Prišla sva pozneje s Kostolobovim v sprednjo stražo. Bilo nas je 20 mož. Krenili smo v hrib. pa v gozd, ondi smo pokončali častnika. Bil je še mlad, naj mu sveti večna luč. Nato smo šli med zeleni kader. Počakali smo nekaj dni in se vrnili domov. — Pa ste prišli v rdečo vojsko? — Seveda. — Pa ste šli nad Poljake, v Varšavo. — Tudi. Pa kaj zato. Jaz pravim, da sem videl dosti slabega, a zaman vse to ni bilo. Zdaj vem, da ne moremo brez kulture nikamor; ugonobili nas bodo. Zato tudi ne maram, da se režite tam pod vozom. Lahko se mu7aš, če vidiš kaj smešnega, bedastega. Ce pa ti pripovedujem o krivici, o trpljenju, daj zamisli se, kakšen človek si. Nad stepo se je prikazala luna, trava je postala srebrna. Blizu je zabliskalo kakor kovina razorano polje. Prikazala se je v mesečini bela cesta. Po nji je jezdil nek človek. Dolga senca je ostajala za jezdecem. Jezdil je korakoma, brez sedla; peljal je vrečo kruha. Oim, ki so ležali na tleh, se je zdel velikan. Zadaj za njegovim hrbtom *e vzhajala rumenkasta lunina krogla. Neki glas je rekel potihoma: — Glej ga, vraga! Kakšen hrust je. Drusri se je oglasil: — Ni čuda. da je lahko tri destoe na glavi. Se os bi bil lahko prelomil. Pripovedovalec je poklical jezdeca: -t- Aljoša, kje pa imaš sliko? Ali ni bila v torbi na vozu? — Kaj? — je vprašal konjenik z basom: Stoj mrha. Kaj? — Fotografija... Saj sva se slikala pred hišo. Na desno smo dali živino: vole in prašiče, na levo stoji motorni plug, midva pa sediva s knjigarni. Postala sva sliko za spomin županu na Francosko. Pierre Magard (Pariz) Med afriškimi hijenami Marogasta hijena — strah pustinj Pisec tega členka vodi čitatelja v afriške pustinje in ga seznanja z življenjem marogastih hijen. Naš pariški sotrudnik je vse, kar opisu= je, doživel na lastnih lovih po AfrU ki. Prevod je prirejen po franco^ skem rokopisu, ki je bil spisan za »Življenje in sveU. Hijena je četveronožec, ki ga sreču-eš po vsej Afriki in deloma v Aziji. Te živali poznamo več pa vrst; doživljaj, ki ga hočem tukaj pripovedovati, pa se nanaša na marogasto hijeno, bi je največja med vsemi in ki živi v vročem pasu afriške celine. Bil sem v Bufalabeškem gorovju v Francoskem Sudanu, kjer sem hotel proučevati življenje dveh zanimivih glodavcev. ki naseljujeta divje razdra-pano pečevje tega ozemlja. Toda navzlic vsem naporom se mi ni posrečilo, da bi ujel kakšne žive eksemplarje obeh živali. Nekega dne sem so vzpenjal proti vrhu visoke gore. Na pol poti sem dospel do majhne, skalovite ravnice, ki je merila nekaj sto kvadratnih metrov. Skupina lepih dreves v njeni sredini je vzbudila mojo pozornost in sem se odločil za kratek odpočitek pod njihovim gostim listovjem. Stopim v tisto stran, tedaj pa me hipoma ustavi približno petdesetorica človeških lobanj in nekaj drugih mrtvaških kosti. Razen tega in neštetih sledov marogastih hijen nič drugega. Vedel sem dobro, da te živali najbolj čislajo razpadajoča trupla — pa čemu toliko lobanj, na katerih so viseli v mnogih primerili še kosi presnega mesa? Skrivnost! Uganka, ki bi je najbrže nihče ne raziasnil. da nisem srečal drugega dne starega lovca domačina. Ma-maduja taraoreja, ki sem ga poznal že dolgo časa. Izrazil sem mu svoje za- čudenje, da je bilo na tistem mestu toliko lobanj in nesorazmerno manj drugega okostja. Pa jih hijene vendar niso znosile zato na kup, da bi ž njimi ba-lincale!? Stari Mamadu se je nasmehnil: — Ti tega ne veš. Nihče ne ve. Samo stari Mamadu, ki je prebil-svoje življenje med gorskim skalovjem. Vidiš, vse te glave so namenjene za prehrano starega vodje hijen. Te so njegovi vojaki, ki morajo izbirati vsak dan to jedilo zanj. — — Vojaki, ki mu nabirajo hrano? Pa čemu baš glave? — — Evo: vsaka tropa hijen ima svojega vodjo, in sicer starega samca, ki ne zapusti od dne svoje izvolitve nikoli več kraja, kjer tropa zboruje. On narekuje vsak dan delo. on deli ukaze vsakemu izmed svojih podanikov. — In ti ga. nemara iz same poslušnosti, hranijo z najboljšimi grižljaji. — — Zares? — — Prav zares! — — Hvala, Mamadu. Zdaj grem. da najdem rešitev uganke. Naslednjega jutra sem se odločil po majhnem zaitrku, da končam svojo pot na goro, preden bi začel študirati življenje hijen. Dve uri pozneje sem bil na vrhu valovite, klečaste ravni, na kateri sta rasla divja trta in figovec z grenkimi sadeži. Od tam sem obvladoval dolino Parpare, na severovzhodu sem opazil skalovite bregove Senegala in vse tri gromade Kaya. V tem jasnem jutru se mi je nudil mogočen prizor. Hoja po tej visoki planoti je bi'a skoraj nemogoča in v nekem trenutku me je obšla misel, da bi se vrnil do tistega mesta, kier so zborovale hij°ne. Vendar tne je slikovitost mojega izleta zavedla, da sem sledil gorskemu grebenu ki vodi od jugozapada proti severovzhodu. Čakali sta me dve presenečenji. Gora je bila posejana z dolgimi razpokami, ki jih je zakrivala bujna rast divje trte. Ko sem nekaj krati srečno prešel te naravne pasti, sem začel nanje manj paziti in zdajci sem zdrknil v eno med njimi kakor v cev srednjeveškega kamina. To je trajalo majhen čas. morda deset ali petnajst sekund silnega živčnega napada, medtem ko se je moj padec polagoma zaustavljal y raz-drapanih tleh. Kam sem dospel? Zeleni zastor. skozi katerega sem bil zdrknil v ta prepad, se je zaprl nad mano in znašel sem se v temi. Močan duh po divjačini in gnitju mi je stisnil grlo. Kako naj pridem iz tega pekla? K sreči je ostala moja puška med padcem nepoškodovana in tudi moj veliki prižigalnik na bencin, ki gori petdeset ali šestdeset minut nepretrgoma, je bil še v moji posesti. K sreči, kajti brez luči ne vem, kako bi mogel iziti iz tega blodišča z neštetimi in ozkimi hodniki. Prižgal sem luč in se ogledal. Bil sem v kaminu s poldrugim metrom širine in s petimi ali šestimi metri dolžine. Nobenega drugega izhoda- razen tistega, skozi katerega sem bil prišel. Tako se mi je zdelo vsaj na prvi pogled. Odločil sem se. da preplezam te sklizke stene. A vse zaman, po celournem naporu sem moral sesti na vlažna tla in sem priče! premišljevati o svojem žalostnem položaju. Tako sem presedel nekaj ur, ne da bi našel rešitve iz te ječe. Mahoma me je stisnil močnejši puh ogljikovih plinov, ki so se dvigali od tal. To mi je dalo misliti. Odkod prihaja ta ostri -duh. če ni nobene druge odprtine razen odprtine nad mano? Znova sem prižgal luč in moji pogledi so odkrili tokrat na dnu špranjo, skozi katero bi utegnil priti morda zopet med žive ljudi. Špranja je bila ozka in plaziti sem se moral po trebuhu, preden sem dospel kakor kakšna kača iz tega zadušljivega predora do prostornejše luknje, v katero je vodilg pet hodnikov. Katerega naj izberem, da ubežim? Po daljšem premišljevanju sem se odloči] za onega, ki je moral voditi proti severu. Šel sem in kmalu sem se znašel v široki, okrogli grobnici, na čijih tleh sem odkril nekaj človeških ostankov. Zrak je bil še manj pripraven za dihanje nego kje drugje, tako da sem čutil, kako zgubi vam zavest. Ne da bi računal, samo da pridem čim prej îz teh krajev, sem vstopil v епекд izmed. tamošnjih hodnikov, opirajoč se z roko na steno. 2e' sem bil napravil" kakšnih dvajset metrov poti, ko me ustavi zamolklo renčanje in me prebudi iz mrtvila, ki sem mu bil zapadel. Pripravil sem puško in stopil naprej. Nisem napravil ' dosti korakov, ko mi pritečeta za nekim ovinkom naproti dve velitoi hijeni s povešeno čeljustjo. Treba je bilo streljati čim hitreje. V levo roko sem vzel luč, z desno sem nameril puško in sprožil na najbližjo izmed obeh živali. Pok je imel ta nepričakovani uspeh, da je ugasnil luč in napolnil podzemlje z dimom, kar je napravilo ozračje še bolj zadušljivo, dočim rjovenje ni prenehalo. Ko sem spet prižgal malo svetiljko, sem opazili ob slabotnem svitu eno izmed obeh zveri na tleh. Tedaj sem se odpravil v simer. odkoder sem slišal rjovenje druge živali, ki je po vsem videzu bežala pred menoj. Ko sem dospel do drugega ovinka, kjer sem slišal renčanje čisto blizu, sem se znašel ob ogromnem kupu suhe trave, ki se je pregibal, kakor da bi bil v njem trop podgan. Razmaknil sem ga s puškino cevjo in sem bil zelo presenečen, ko sem opazil, da stojim Ob gnezdu marogastih hijen. Pobral sem mladiče drugega za drugim in jih zavezal v svojo lbvsko torbo, odkoder so se zaman trudili, da bi ušli. Samec, ki je bežal pred menoj, je rjovel še vedno. Ali me bo napadel, ker sem mu odvzel mladiče? Nadaljeval sem pot zelo počasi, s prstom na petelinu. Toda zver. prestrašena zaiadi smrti samice ali zaradi kakšnega drugega vzroka, ni sprejela boja in ne da bi jo spet videl, sem po polurnem, zelo mučnem korakanju dospel do mesta, kjer sem opazil, slaboten odsev dnevne' svetlobe. Tok svežega zraka mi je napolnil napol otrovana pljuča. Ko sem stopil na prosto, sem zavil proti svojemu taborišču, kjer sem pripravil gnezdo za $voj plen. Medtem je padla nofi in moral sem na drugi dan preložiti svoja raziskovanja glede življenja hijen. Tako sem po-večerjal in se vlegel k zasluženemu počitku. Teda.i pa me je zmotilo srdito lajanje cele trope opic pasjeglavk. Lajanje je prihajalo z vrha visoke skale, ki je imela podobo kosa mila in ki jo je ločila od gorske verige pet do šest metrov široka in strma razpoka. Preko te razpoke je hotel trop do svojega prenočišča na skali. MAROGASTA HIJENA PROGASTA sem se odpravil proti vrhu gore, ki jo je osvetljeval vzhajajoči mesec. Njegova svetloba je spreminjala gladko skalovje v klade večnega ledu. HIJENA spel na rob prepada, ki je ločil ta naravni stolp od ostale gore. jn sem začel od blizu opazovati bevskajočo čredo, ki ie zabevskala še bolj, črni me je ugle- Pot na vrh gore je bila s te strani silno težka in za tri sto aili štiri sto metrov razdalje, ki ше je ločila od ravnice, na kateri se je nahajal trop, sem porabil več nego uro plezanja. Končno sem pri- Od mesta, kjer sem '.stal, sem ga videl, kako je sedel ves okoli te naravne trdnjave in vzkrikal, s togotnimi kriki. Kaj je povzročilo' jezo teh živali? Še enkrat sem ostavil svoje ležišče in dala. tako rekoč nekaj korakov od svojih vhodnih vrat. Bilo je nekaj stotin pasjeglavk, velikih samcev, ki so odpirali svoje strašne čeljusti, številnih mater, ki so nosile svoj zarod na hrbtu ali na trebuhu. Vsa ta svojat je hrumela z oglušljivimi, hripavimi krilci, podobnimi nekoliko pantrskim krikom. Zaželel sem si, da bi jih mogel opazovati ob belem dnevu, in tako sem se skril za neko bližnjo grapo, kamor je bil veter nanesel kup suhega listja, ki mi je služilo za posteljo. Zal pa je bila moja zvijača zastonj in ko sem se zjutraj zbudil, je stalo solnce že vispko, ves trop pa je bil izginil brez sledu. Tako sein se napotil nižje doli dO kraja, kjer sem bil odkril toliko mrtvaških • ostankov. Upal sem", da mi bo sedaj sreča bolj mila. Preden bi nadaljeval s svojim raziskovanjem, pa sem se vrnil do svojega malega taborišča, da bi kaj zavžil ln da bi pogledal, kaj je z mojim plenom prejšnjega dne. Tam je postalo moje razočaranje še večje. Onezdo, v katerem sem bil ostavil svoje štiri mlade hijene, je bilo prazno, številni sledovi v pesku pa so mi dokazovali, da ga je obiskal ponoči trop marogastih hijen, ki je brez dvoma osvobodil moje male jetnike. Navzlic razočaranju nisem pozabil na svoj namen in sem se napotil proti ravnici s človeškimi ostanki. Sledovi, ki sem jih opazil, ko sem bil šel prvič mimo, so bili sedaj pomnoženi s svežimi sledovi. Bilo jih je devet, devet maro-gastih hijen je torej v prejšnji noči obiskalo ta kraj. Po natančnejši preiskavi sem dognal da se je samo osem živali vrnilo v dolino, deveta ki je morala biti zelo velika, po vsem videzu ni osta-vila teh krajev. Jutri bom torej dognal, če je resnično, kar mi je bil povedal Mamadu? Se pred solnčnim vzhodom sem se napotil ponovno do mesta, kjer bi morale imeti velike hijene vsako noč svoj vojni posvet Zopet sem izsledil Isto-takšne sledove kakor prejšnji dan. toda IX) zelo natančnem preiskovanju sem razločil, da so vodili sledovi odhajanja v čisto druge smeri nego v prejšnji noči in tudi starega vodje, sodeč po njegovih sledovih, ni bilo več tu. Naslednje dni sem prepotoval goro v drugi smeri z istim uspehom kakor prejšnje dni. Dognal sem to. da ie velika hliena v Afriki zver. ki živi v družni organizaciji. Pozneie sem odkril še to, da prebije čez dan vsak trop v isti podzemeljski lami toda vsaka žival ima svoje posebno ležišče. Samica skoti vsako leto dva. štiri in včasi tudi šest mladičev. Redkokdaj boš naletel na gnezdo, v katerem bi bil en mladič, trije ali pet. Naj dodam še to. da je ma-rogasta hijena po telesni moči včasi enaka levu. Dolžnosti kulturnih ljudi Iz nedavno objavljenih pisem ruskega pisatelje P Čehova objav* Ijamo zanimiv odlomek pisma, ki ga le pisal Čehov svojemu braiu*sli= karfu Nikolaju. Kulturni ljudje morajo po mojem mnenju izpolniti naslednje pogoje: 1. Spoštovati človekovo osebnost. Zato so vsekdar prijaznt, pozorni, vljudni in voljni odnehati, če spoznajo, da imajo tudi drugi prav. Ne vpijejo zaradi tega, ker so založili kako kladiv ce ali izgubili brisačo. Če pri kom sta* nujejo, ne vidijo v tem nredpravice in ne poreko pri odhodu: »Z vami ne mo--ve nihče živeti!« Odnuščaio hrup v hiši in mraz., slabo kosilo, dovtipe in prh sotnost tuicev. 2. Nimajo sočutia samo z bereči in muckami. Boli jih tudi, čeear njihovo oko ne vidi ... Če treba, nategnejo de: lo pozno v noč, da bi pomagali prijatelju, ki podpira svoje brate v šolah ali ki bi rad kupil svoji materi obleko. 3. Spoštujejo tujo lastnino in že za--radi tega plačujejo dolgove. 4. Kulturni ljudje so iskreni in se varujejo laži kakor ognja. Ne lažejo niti v neznatnih rečeh. Laž je žalitev človeka, s katerim kdo govori; ž njo ga v lastnih očeh ponižuje. Kulturni ljudje ne poznajo napuha in ne igrajo vlog; taki, каЦог so doma, so tudi na ulici. Ne besedujejo brez potrebe in ne nadlegujejo svoiih tovarišev z govorice= njem o lastnih zadevah, ki druge ne za-, nimajo. Iz spoštovanja do drugih sploh boli molče nego govore. 5. Kulturni liudje tudi ne omalovažujejo sebe tako, da bi vzbujali sočutje Ne zahtevajo od prijateljskih src, da naj zaradi njih vzdihujejo in jih pomi-lujejo. Ne govore: »Nihče me ne razume«, ali »Postal sem vsakdanji človek«, zakaj vse to je besedovanje zaradi vnanjega efekta, ki pa je kaj poceni; to je namreč sila vulgarno, staro, nenaravno . . . 6. Kulturni ljudje niso nikdar površni in tudi ne ošabni... Če zaslužijo kak rtovčič več, ne vihajo nosu; nič se ne bahajo, če jim je dovoljen vstop tja, kamor je drugim zabranjen . . . Ljudje, ki so zares nadarjeni, nikdar ne silijo v ospredje in ne delajo zase reklame. 7. Če imajo talent, ga spoštujejo. Njemu žrtvujejo počitek, žene, vino, vse . . . Vrhu tega so zelo izbirčni. S. Kulturni ljudje se trudijo, da razvijajo v sebi čut za lepoto. Zato se ne vležejo oblečeni, ne morejo trpeti razpok v zidu in mrčesa, niti dihati nečist zrak, hoditi po opljuvanem podu ali kuhati hrano na petroleju. Trudijo se, Kurt Korrinth Od Velike noči leta 1913. do 30. junija ' 1514 sem stanoval v nekem bonnskem pen-zijonatu z mladim Hamburžanom Hugononi v. PoellnlUem. Moj tovariš je študiral pravo jtz pa modroslovje In književnost. Postala sva îvesta prijatelja; boljšega od njega sploh v življenju nisem imel. Preživela sva v bratski slogi lepe in brezskrbne dni. Julija leta 1914. sem dovršil Študije; 30. julija, dva dni pred izbruhom vO.inc, sva odpotovala vsak v svoj rojstni kraj — on v Hamburg, jaz v Bremen, da urediva uajnui- ' nejše zadeve in se javiva kot vojaška obveznika. Od tega trenutka se nisva videla nikoli več. Pri vojakih sva si pridno dopisovala. Hu-..on je prišel na zapadao fronto, jaz na rusko, februarja leta 1916. pa na francosko v verdunski odsek. Koncem julija leta 1916. sem bil doma na dopustu. Zvedel sem, da biva Poellnitz tik za fronto v mirnem kotičku v Plandrlji. Se preden je potekel moj dopust, sem ■nejel Hugonovo pismo. Ves vztadoščen mi e sporočil, da je takisto dobil dopust In da ^e bo čez dva dni peljal mimo Kfilna. Pova-Vd nie je, da naj pridem tfa; tako se bova lahko zopet videla. Ne spominjam se več, kaj me je za-Jržalo, da takrat nisem mogel izpolniti nje- da tudi v spolnem pogledu žive vidrino in da po možnosti požlahtnijo svoj na> gon. V ženi ne iščejo priležnice, ne čis= lajo tiste bistroumnosti, ki se očituje v izmišljanju vedno novih laži. Zahteva* jo, zlasti če so umetniškega duha, od žene svežost, eleganco, človečnost in materinske sposobnosti ... Kulturni ljudje ne pijejo alkohola ob vsakem času ponoči, ne vtikajo nosa v omare in ne brskajo ondi, ker niso prešiči in vedo, da to niso. Pijejo samo zdaj pa zdaj, zakaj smoter kulturnega človeka je: Mens sana in corpore seno! (Zdrav duh v zdravem telesu.) In tako dalje■ Taki so torej kulturni ljudje. Če hočeš biti kulturen, ne zado-stuje, ako si prebral »Pikvikovce« ali kak monolog iz »Fausta«. Potrebno je predvsem nepretrgano delo: treba je, da noč in dan čitaš in se učiš. Volje je treba. Vsak trenutek je dragocen . . . gove želje. Nisva se sestala Teden dni pozneje sem bil zopet na fronti. Vse ie frčalo križem kražem — za pisanje ni bilo časa in tudi o Poellnitzu ni bilo več glasu. Potein sem bil zasut in zastrupljen s plini Dobil sem povrh tega še živčni napad; vrnil sem se v Nemčijo in prišei v bolnišnico v Miinster am Stein. Tu sem doživel v noči od 17. na 18. septembra to, česar ne pozabim do smrti. Nemirno sem ležal v mrzličnem polusnu. Pedajci se postavi pred mQjo: posteljo — Poellnitz. Bulim vanj Po čelu mu curkoma iije kri. Z eno roko se oprijemlie krvaveče rane na čelu, z drugo mi maha v pozdrav: Z Bogom, moj dragi!« Te besede so bile tako razločne, da sem jih natanko slišal; o tem ni malo ne dvomim V nekai sekundah je Poellnitz izginil. Zakričim, se dvignem s postelje, planem iz sobe in drvim za njim na hodnik — po stopnicah, da poiščem svojega edinega, naivernejšega prijatelja. Spodaj na stopnicah me dohiti moj tovariš iz iste sobe. »Kam pa, za božjo voljo, kaj vam je?« Polagoma sem prišel k sebi. Stal sem ves zmeden, v žilah mi !e plala razgreta kri; opotekaje sem prispel v sobo fe м vrgel v posteljo. Tisto noč niseir tn'wofl očesa. iiiiiiiniiiiiiiiitiininiiiiiiHiimmi.....................*.......... Poslednji pozdrav Drugo jutro sem napisal Poellnitzu obupno pismo: »Tako - le seim sanjal. Kaj se je zgodilo? Sigurno kaj strašnega! Ali te bo moje pismo sploh še našlo živega? < Slutil sem skoraj sigurno, da sem zaman pisal to pisrao. Poellnitz je mrtev. Venomer sem se prepričeval, da je še vedno na varnem v Flandri-ji. Se tako pametni razlogi mi niso mogli vzeti občutka strahote. Tisto dopoldne sem bil ves zmeden. Okoli poldneva so delili pisma; med njimi je bilo tudi Poelhïitzevo — devet dni staro, odposlano najprej na moj naslov • v domovini. »Zakaj mi nič ne pišeš? Kje si vendar? Šfooda, da se zadnjič nisva-videla! Zdaj sedim na solncu, v središču ofenzive, v najhujšem bobtiajočem ognju ; po povratku z dopusta so. me takoj prestavili semkaj. Nihče ne ve, ali se bova sploh še kdaj videla. Se li dobro počutiš?« Pred desetimi dnevi je bil še živ — danes je mrtev — pismo mi je najsigurneiše potrdilo moi sen. Štirinajst dni je minulo v strahu in ugibanju. Nekega večera sem se po kratkem iz-prehodu ves izmučen in zbit vrnil domov. Na mizi je ležalo pismo. Potipljem ga — tu bo odločitev — ves se tresem. Prižgem luč — spoznam svojo lastno pisavo — moje pismo Poellnitzu, na pismu križ — za križem besede: »za domovino«. Pisal sem stotniji. Odgovorili so mi: Poročnik v. Poeltoitiz je padel v jutro 18. septembra v artilerijskem napadu. Neznana Španija >Druga Rusija« onstran Pirenejev V založbi G. Miillerja v Mo-nakovem je izšla nedavno zanimiva študija Hansa Wantocha o Španiji in Špancih: *Spanien, (las Land ohne Renaissance.« Tu so očrtane tako značilne lastnosti Špancev, da bo vsakdo z velikim zanimanjem bral kratek izvleček, ki smo ga prirediti iz Wantochove študije za »Življenje in svet«. Pri nas ni še nihče opisal s kulturnega vidika te dežele, ki sta jo duševno opusmšlla dva močna nasilnika: pretirana duhovniška oblast in Habsbur-govci. Tuja dežela Če pride tujec na Špansko, bo takoj občutil, da je prišel v tuj svet Naseljenci, ki prežive v tej deželi dvajset, trideset let, se ne morejo udomačiti in ostanejo — najsi sicer Še tolikanj sim-patizirajo s Španci — tujci. Velike razlike so med svetom to-in onstran Pirenejev. Trdi se, dia je Rusija zagonetna dežela. Še bolj čudna je Španska, ki je v bistvu čisto svojevrsten svet. Poglavitna razlika med našim človekom in Špancem leži v nravi. Evropo vnema danes nov evangelij — evangelij dela. Po delu cenimo človeka, zaradi dela napenjamo svojo voljo, z delom skušamo preobraziti svet Špancu je vse to dokaj tuje. Evangelij dela se ga skoraj ni dotaknil. Redkokdaj ga razvnemajo praktične zadeve — uprav strastno pa se ogreva za vse kar presega človeški PRIMO DE RIVERA, diktator sedanje Španske razum. Nihče ni tako vnet za jdeje, bodisi verske bodisi politične. Španec je v bistvu sanjač, ki mu ni mar za ta svet. Venomer se bavi s svojim notranjim bistvom. V njegovih očeh niso niti bikoborbe navaden krvav cirkus, marveč izraz starih ide.i o hrabrosti, vite- kaipa, z vnanjimi sredstvi; ves pa je podrejen njeni skrivnostni podobi »mistični Cerkvi«. Španija je imela samo enega naprednega vladarja Karla III. (1759—1788). Ko je le-ta izgnal jezuite, so se ljudje sicer protivili, vendar pa je prava pobuna nastala šele takrat, ko ZNAČILEN TRG V (Santiago de štvu, časti in sreči. Vse pa je le begot-na senca in videz. Sen. Narod s tako neznatnim čutom za praktično življenje vladajo tujci in mu dajejo svojo oirniko. Najprej afriški Mavri (711—1492), nato po kratkotrajni narodni vladi Habsburgovci in Se danes Bourboni, Dejanski vladar Špancev Da je katoliška cerkev. Ne vla-da ga, iPANSKEM MESTU Compostela) je upeljal francosko nošo. (Tudi Rusi so se za časa Petra Velikega upirali iz poetobnih razlogov. V naših dneh se upirajo modernim preosnovam Turki). Res je, da se današnja Španija »modernizira«, da imate v Madridu podzemne železnice, velike tovarne v Barceloni. liberalne in komunistične organizacije v glavnih mestih; res ie, da gospoduje v deželi diktator Primo de Rivera, nacijonalen Španec. Ali vse to je Spancem vsiljeno; dogaja se tako rekoč brez njihove volje, ob popolni ravnodušnosti ljudske večine. Spanca ves tehničen napredek ne veseli in ne vnesma; najrajši je, če lahko pohajkuje brez dela in sanjari o viteških časih. Na Španskem so do neke mere isti pojavi ko pri nas, vendar so isti le na videz; v resnici je vse to dokaj drugačno. Največji španski misléc našega časa je Migue! de Unamuno, bivši rektor narodnega vseučilišča v Salamanki. Le-ta zarnetuje evropsko kulturo in pravi na nekem mestu: »Razen večnosti ni ničesar; vse, kar obstoji, se drži samo zaradi volje, da bi ostalo večno, zaradi ne-uinrljivosti duše... Nesmrtnost duše je edin resničen življenski problem.« Tibetanska omika se zdi temu modrecu boljša od evropske. Taka je duša Španije... V španski nravi je nekaj težkega, tragičnega in počasnega; verjetno je, da so to bolezenske lastnosti. Španci so plod mešanja raznih ras in ves narod je v stanju počasnega izroda (degene-racije). lberci Španci- so samo po jeziku Romani (torej sorodni Francozom, Italijanom in dr.); njihova kri pa je afriška, berber-ska, iberska. Iberske lastnosti so ohranili vse do naših dni. Ta duh je preživel vse zgodovinske meteže: Kelte, Ba-skte, rimsko oblast, germansko osvojitev, pomohamedanjenje in pokatoliče-uje. Še danes ga čutimo v utripanju španskega srca. Modema znanost je dognala, da v mlajši terciiarni dobi (sto tisoč let pred nami) ni bilo med Španijo in severoza-padno Afriko sedanjega morja. V obeh deželah je bivala tista rasa, ki danes še dokaj čista našeljuje Maroko. Španska polt očituje s svojo rjavkasto barvo afriški izvor,; očarlnva lepota Španskih žena ima čisto afriške barvitost. Afriška duševnost preveva tudi špansko socialno in versko življenje. Kakor pri vseh afriških in orientalskih plemenih je tudi pri Špancih vera tako pomešana s politiko, da je ne moreš ločiti: v politiki so verski fanatiki in v veri politični hujskači. Mavri — španski dobrotniki Čeprav je Španija strogo katoliško-klerikalna dežela, je vendar neizpod- bitna resnica, da je bila gospodarsko-kulturna omika sorazmerno največja za časa mavrske nadvlade. Takrat se je v Španiji toliko storilo za kulturni napredek, da bi imela bpanija danes dokaj drugačno podobo, če bi se arabska pro-sveta še dalje razvijala v tistem tempu, kakor se je razvijala od devetega do konca 12. stoletja. Temeljiti poznavalec Španije Alfred Kuhn pravi: »>Ne da se preceniti, koliko so Mavri storili za Špance.« Če je danes ttuerta, vrt Va-lencije, prava žitnica Španije, gre hvala glavnemu kanalu Castellon, ki so ga zgradili pred šest sto leti mavrski in-ženjerji in delavci. Takisto so Mavri zasadili na Španskem breskve, palme, riž, sladkorni trs, indigo in žafran. O sevil-skem Motamidu pripovedujejo, da je dal vse pobočie nekega hriba zasaditi z mandelji. ki so cveli, kakor da bi padel sneg po hribu. Tako je hotel razveseliti svojo najljubšo ženo,, ki je nekoč občutila nepopisno radost, videvši, kako je snežilo na Sierri Nevadi. Mavri so obnovili španske rudnike, upeljali umno živinorejo, ustanovili industrijo, ki so io 'melj na španskih tleh že Rimljani in ki je zaradi krščanske brezbrižnosti nasproti temu svetu počasi docela izginila. Gre predvsem za tekstilno, usnjarsko in papirno industrijo. Mavri' so nadalje poznali socijalno politiko, ki je ,>0 svoji moderni obliki prekašala starorimsko V Andaluziji je odredil Abderrahman II (1. 844.), da se morajo vsi brezposelni ljudje zaposliti pri gradnji koristnih stavb in umetnostnih spomenikov. V ta namen ie do'ocil četrtino vseh državnih dohodkov. Div-na kordobska mošeja ie še danes priča te modre socijalne politike in državne skrbi za umetnost. Budžet je bil za takratne razmere ogromen; pod vlado Abderrahmana III. je dosegel 6 in en četrt milijona zlatih denarjev. Velik del je šel v kulturne namene, za gradnio cest in kanalov, za osuševanie močvirij, za šole in bolnice. Samo Cordoba je imela pred 600 leti več šol nego jih ima danes — namreč 27. Al Hakam II. (961 —976) je osnoval v Cordobi 400.000 zvezkov broječo knjižnico. V mavrski Španiji je umel skoraj vsak človek brati in prati; spomnimo se, da so ob istem času bili v Evropi kralji, ki se kulturno niso povzpeli tako visoko! S čU^niem in pisaniem so se ukvarjali v tistih časih zaroli men'hi. Danes, v 30. stoletju, je v katoliški Španiji splošna šolska ob- veznost samo na papirju. Dežela šteje okrog 50% anatfabetov! Velik je bil napredek v znanosti, zlasti v tako zvanih realnih panogah, ki so v današnji katoliški Španiji najbolj zanemarjene (zdravilstvo, matematika, zvezdoznanstvo, prirodoznanstvo). lbn Rušd iz Cordobe se šteje pod imenom Averroes med največje učitelje človeštva. Spisal je dragoceno knjigo o zdravilstvu in neko modroslovno delo, ki skuša spraviti Aristotelove* ideje v sklad z monoteizmom.* Arabski jezik je bil v tistih časih hkrati z latinskim znanstven jezik omikanega Človeštva. Sveta inkvizicija uničuje arabsko kulturo Ko so bili Mavri pregnani iz Španske in je v deželi zavladal nacijonaino - katoliški duh, se je zgodilo to-Ie: Najprej so morali sto tisoči ostalih kulturno naprednih Mavrov šiloma prestopiti v krščanstvo. Leta 1480. ustanovljena inkvizicija je kot vrhovna cenzurna, oblast vpepelila 400.000 zvezkov cordob-ske knjižnice. Zaprle so se tudi ondotne univerze, šole, celo javna kopališča, ki jih je bilo 900 samo v Cordobi. Nad Španijo so zavladali katoliški vladarji; od mavrske kulture so ostali le borni sledovi. Celo poljedelstvo, živinoreja in industrija zaznamujejo v 15. in 16. stoletju globoko nazadovanje. Neka topost se je oprijela španskega življenja; vse je trepetalo od strahu pred inkvizicijo, umetnost je po«tala neizvirna, dekla vladajočih mogotcev, le dvoje je še mikalo Špance: bikoborbc in sežiganje krivovercev. Karel V. se ni sramoval nastopati kot toréador v areni. Slikarja Qoya in Zu-loaga se nista urila samo s čopičem v roki, temveč tudi v borbi z biki. Sežiganja krivovercev so' bi'a takrat približno to, kar so danes pri mas ljudske veselice. Špansko katoličanstvj pa je popri;elo in očituje še danes svojevrstne poteze, ki segajo globoko v ibersko preteklost, predvsem pa v Jobo mohamedanstva. Izginile so dobre strani arabske kulture, ostal pa je verski fanatizem, nagnjenje k cepljenju in separatizmu ter popolna '-rezčut"ost za razliko med vero in politiko. Španska nrav je tipično klerikal- *) Aristotel jc bil grški učenjak in mislec. " Mcmoteizem je vera v enega samega osebnega Boga. na, kar ugotavljamo le kot dejstvo, ne da bi sicer zavzemali kakršnokoli stališče nasproti katoličanstvu. Najboljši izraz tega duha je inkvizicija. Njen duhovni ustanovitelj je sloveči Torquemada, spovednik pobožne Izabele in poznejši prvi veliki ihkvizi-tor. Inkvizicija se -je ohranila tja v 19. stoletje; njen zadnji odlok ima datum: »10. februarja 1820.« Najstrašnejša jc bila .pod Habsburgovci; I. 1609. so n. pr. izgnali iz Španije vse šiloma pokrščene Mavre, tako zvane Morisce, baje milijon pridnih, delavnih in inteligentnih ljudi. Vlado Habsburgovcev v Španiji bomo orisali v posebnem članku; v tej zvezi bodi omenjeno, samo to, da so se ti versko - fanatični, a telesno izrojeni .vladarji zapisali v zgodovino kot strahotni samosilniki in krvoloki. Ti despoti so v družbi z inkvizicijsko gosposko smatrali za sumljiv'znak že samo poznavanje latinščine, zakaj, kdor je ume! latinski, je lahko čital sveto pismo, in kdor ga je čital, mu je že pretila nevarnost, da pride pred inkvizicijo. Samostojno prebiranje svetega pisma je namreč pomenilo, da mož ne zaupa dovolj duhovnikom in cerkvi. Ali si lahko mislimo večie mračnjaštvo in duševno suženjstvo? Jezuitje ' Paleč, strasten in nestrpen duh veje tudi iz naukov Ignacija de Loyole, ustanovitelja Družbe Jezusove (1491 ali 1495—1556). V tem možu se je jasno izrazil temen značaj španske narodne duše. Viteštvo, čast, zaničevanje tega sveta, fanatizem, vse to odseva iz njega. Ignacijevc »Duhovne vaje« je spis. ki očituje tipično arabskega duha. Tudi mistična postava Avilske Svete Terezije od Jezusa (1515—1E82) združuje razgreto arabsko domišljijo z duhom katoličanstva. Jezuitje so naslonili svoj živlieno njegovi lastni sliki) da, če so se pod njimi godile strahote, ki v marsičem presegajo preganjanje krivovercev v domovini. Novo osvojene dežele so postale plen strahotnih izkoriščevalcev, ki so se hoteli prikupiti Bogu (?) in Cerkvi z grozotnimi pokol j i paganov. Prvi veliki raziskovalec Mehike in Peruja William H. Prescott pri-Haja k temu-lc težkemu, a pravičnemu sklepu: »Kastiljec je stori! v imenu krščanske Vere več grozot nego so jih kedaj storili nad kristjani pagani ali mohamedanci.« Strašna obsodba špansko - katoliške omike! visokimi socijalnimi napravami, n. pr. obvezno delo in žertitev ter v marsičem še danes vzgledno starostno skrbstvo. Takisto so umeli — enako kot preje Mavri na Španskem — umetno namakati zemljo in osuševati močvirja. 2e /Z OZRAČJA ŠPANSKIH SAMOSTANOV (Slika VelasQueza, ki so jo šele nedavno odkrili) Kakor ironija sc glasi dejstvo, da so •>panci našli onstran morja narodne kulture, ki so bile v marsičem sorodne stari španski kulturi. To velja zlasti o Aztekih, manj o Inkih. Le-ti niso poznali pisave. Živeti so v nekakem primitivnem k'omunizmu, a se ponašali z Inki so torej imeli precejšnjo kulturo. Vse pa so prekosili Azteki. Vsak količkaj izobražen prebivalec stare Mehike je umel citati in pisati. Zelo je slovelo njihovo zdravilstvo; prav posebno vešče so pripravljali razna zelišča in celili rane. Njihovi umetnostni izdelki so vzbujali občudovanje slovečega slikarja A. Dtirerja; sani Karel V. ni mogel prikriti svoje sodbe in je rekel, da vse življenje ni videl ničesar, kar bi ga bilo tolikanj vzradostilo kot azketske umetnine. Kako pa so »kulturni« osvojevalci ravnali s tem narodom? Fanatični škof Zumarraga je dal sežgali vso hijero-glifske rokopise Aztekov; dal je razbiti 20.000 kfpov, ki so prikazovali domaČe bogove; Klavno mesto Mehike, ki je štelo 300.000 prebivalcev in jc imelo številne templje, vrtove in mostove — druge Benetke — je bilo v avgustu 1, 1521. porušeno. Tumpez, glavno mesto severnega Peruja, je bilo 50 let po osvojitvi razvalina; zlate zaklade v templjili so izropali. L. 1525. so dali zavratno umoriti Guatemorina, novega poglavarja Aztekov, prav tako p t ru a ruskega kneza Atahualpa. Zdaj se je začelo »v božjem imenu« strahovito preganjanje paganov. Lovili so jih z mesarskimi psi: česar nista pokončala meč in grmada inkvizicije, je poginilo pri suženjskem delu, ki so ga Španci upeljali. ' Kako »velikopotezni« so bili njihovi pokolji, pričuje dejstvo, da se je število prebivalstva Haitija zmanjšalo v teku enega desetletja od 1 milijona na — 60.000. Dominikanski pater Las Casas, ki se je (zaman?) zavzemal za boljše postopanje z Indijanci, je pisal: »Samo v dvanajstih letih od 1519—1533 je bilo v Novi Španiji pokončanih z ognjem in mečem več kot milijon ljudi.« Isti pravičnik je pisal ob drugi priliki, da je kralj dobil iz Zahodne Indije (tako so takrat po Kolumbovi zmoti imenovali Mehiko in Južno Ameriko) za več kot 200 milijonov dukatov zlata, srebra, biserov in draguljev. »Pa vse ie izginilo kakor dim.« Po zeio zmernih cenitvah Prescotta .ie dobivala španska kraljevska blagajna v letih 1519—1617 povprečno 400.000 dukatov na leto. Vzlic temu pa niso imeli Španci nobenega trajnega, za občečloveško omiko pomembnega uspeha. V domovini in onkraj Oceana so jih spremljale same težave in neuspehi. Res je, vsa južna Amerika je bila že na začetku 17. stoletja katoliška; štela je 5 nadškofov, 27 škofov in 400 samostanov (ne pozabimo, da ie bila zelo redko naseljena, znatno manj nego dandanašnji). Medtem pa, k'o je pri starih Aztekih umel vsak količkaj omikan človek citati in pisati, je v današnji Mehiki, hčerki španske omike, tri četrtine prebivalstva nepismenega. Druga za drugo so se južnoameriške province osvobodile španskega jarma in začele novo, svobodnejšo in koristnejšo zgodovino. Same mračne sence? Pokazali smo Španijo in Špance г zelo temno strani. Nikar naj bralec ne misli, da solnčnih in svetlih strani-ni. Tudi v Španiji obstoje svobodnejše stroje, tudi ondi se neprestano ustvarja odpor zoper mračnjaštvo. Tudi Španija j c plačala človeštvu kulturni davek v obliki umetnosti in slovstva, čeprav le-ta nikakor ni v skladu z nje veličino in nekdanjim vplivom. Sigurno je, da je španska narodna duša res nagnjena k mračnjaštvu in da vsa zgodovina tega naroda očituje svojevrstne, našemu pojmovanju nesimpatične poteze. Nobenega dvoma ni, da je Španija danes — čeprav do kosti katoliška dežela — kulturno ena najbolj zaostalih dežel v Evropi,. Najznamenitejši španski pisatelji sedanjega časa ne morejo živeti v domovini, tako predvsem sicer globoko verni Miguel de Unamuno, dalje znani romanopisec Blasco Ibanez In drugi Sedanja diktatura Prima de Rivera je nositeljica mračnjaštva, prav tako kot so bile z malimi izjemami vse prejšnje vlade Onkraj Pirenejev hodi življenje drugačna in počasnejša pota; na tem križišču afriško - evropskih struj so dobili nam vsem skupni pojmi o svetu in življenju svojevrstno podobo. Malo verjetno je, da bi se bila Španija že v do-gledncm Času pomaknila s sedanje točke. V bodočnosti bodo hiše okrogle i Velik preobrat y stavbarstvu — Nove tehniške možnosti Nove tehniške senzacije. Danes, ko nas je napredek tehnike tako razvadil, da skoro ne moremo živeti brez novotarij, nestrpno pričakujoč novih izumov, uspehov in rc* kordov na vseh poljih, nam strokov* njaki prinašajo cele kupe izumov in novih načrtov, ki naj bi udobnost na» šega vsakdanjega življenja še poveča* li. Teh novih izumov je na vseh poljih tehnike tako obilo, da pridejo v poštev le najboljši med najboljšimi, saj so mnogi izmed njih včasi celo neizved* ljivi. Jasno je torej, da izmed vseh teh novotarij prodrejo v svet in širšo jav* nost le one, ki se odlikujejo po poseb* ni praktičnosti, po lastnostih, ki so važne za katerokoli panogo praktične* ga življenja, in pa tiste, ki se odlikuje* jo po izredni izvirnosti in napoveduje* jo velik preobrat v svoji stroki, čeprav so včasi neizvedljive. Izmed prvih se v poslednjem času mnogo govori o dveh velepomembnih izumih, ki naj bi pomenila važen pre* obrat v tehniki. Ta dva izuma sta «per= petuum mobile» in naprava za navnič-ni dvig in pristanek aeroplanov. Per* petuum mobile je aparat, ki ima to lastnost, da ga ni treba nikdar navija* ti, ne kuriti, ne kako drugače poganja* ti — njegovo kolesje teče torej večno! Tak aparat bi utegnil zavzeti mesto elektromotorjev, parnih in bencinskih strojev, sploh vseh gonilnih strojev. Perpetuum mobile bi tako povzročil velik preobrat v vsej industriji in pro* metu, ker njega obrat nič ne stane. To* da za sedaj je ta izum še na papirju. Počakati je treba, kako se bo praktič* no obnesel. Vsekakor so se do sedaj ueMni učenjaki izrazili o njem iako pohvalno. — Priprava za navničen dvig aeroplanov je bila v poslednjem času najvažnejši smoter, za katerim je težila moderna aeronavtika*, zakaj ta priprava je gosnodarsko in praktično na moč važna. Ogromnih aerodromov za vzlet in pristanek letal, ki zavza* mejo toltko prostora in katerih oskrba požre tohko denaria. teh postajališč torej ne bo več treba. Aeronlani se bodo dvignili lahko kar izpred hiše. * Tehnična veda o prometnih občilih v zraku. tako da bo nemara vsak posameznik imel svoj aeroplan.** O teh izumih bo* mo pozneje morda še podrobnejše iz* pregovorili, če bodo le stopili s papir* j a v svet. Druge vrste novotarije so, kakor zgoraj omenjeno, one, ki se odlikujejo po posebni izvirnosti in veličini, ki ta* ko rekoč presenečajo ves svet. Vest o nekem takem velepomembnem izumuv prihaja iz Nemčije. Prav za prav to ni izum, temveč načrt, kako rešiti pro* blem velemest in velemestnega prome* ta. Posebnost tega načrta so — hiše v obliki krogle, o katerih bomo danes izpregovorili nekaj besed. Na prvi pogled se zdi človeku smeš* no, če vidi sliko take hiše v obliki kroe'e. Vendar zadeva ni tako prepro* sta. kakor se zdi na sliki, marveč je za* mis'jena, izkonstruirana in izračunana do najmanjših podrobnosti. Preden pa premotrimo vse dobre in praktične, pa tudi slabe strani teh nenavadnih hiš, se moramo najprej seznaniti z njiho* vim ustrojem in sestavom. Kako bodo zgrajene kroglaste hiše. Kakor vidimo na sliki, se deli taka kroglasta hiša v dva poglavitna dela, v podstavek in v kroglo Stavbenik, ki je zamislil ta načrt, trdi. da kleti nika* kor tvso prostori, ki bi b;'i pri h;ši ne* izogibno potrebni, ker tako in tako ne zadoščajo popolnoma njihovi uporabi pred vsem radi tega, ker so poleti gorke, pozimi pa mrzle, torej nimajo potrebne stalne temperature. Ni torej taka škoda, če se ti prostori nekoliko omejé. Kajti posebnost teh h'š je tudi ta, da rabijo za temelje le majhen talni obseg. V skrajnem slučaju, če bi bile kleti vendar le neobhodno potrebne, se le*te lahko raztegnejo v globino na* mesto v širino. Močni železobetonski temelji, v katerih se nahajajo kleti, so podaljšani nad zemljo v pritličje, ki sega do prvega nadstropja. To pritlič* je, ki se začne tik nad novršino. je okroglo, tako da ima obliko valja. Na poljubni struni prithčia je vhod. ki vos di v vežo. Veža vodi do srede pritličja. ** Glej o tem tudi razpravo V. Koeniga: Ali bomo imeli kdaj lastno letalo? «2iv* 1 j en je In svet», 1917, št. 47. kjer je lift (dvigajo). KrOg in krog ob straneh pa so nameščene trgovine in drugi lokali z obširnimi izložbami. Kjer ni treba teh trgovin, se prostori lahko uporabijo tudi za garaže. — Tak je sestav in notranjost podstavka, ki nosi šele pravo kroglo — nadstropja. Drugi del — nadstropja — je prav za prav oni, ki daje vsej hiši zaradi ni le skladiščem in sličnim prostorom spodaj nastanjenih trgovin. Sploh bi se zdelo, da delajo vnanje stene krog* laste hiše zaradi svoje nagnjenosti in zverižene oblike neprilike. To pa ne drži. V spodnjih nadstropjih, kjer je vnanja stena (radi velikega obsega krogle lahko upognjena!) nagnjena na* vzven, nudi s svojimi velikimi okni lep TAKE NAJ BI BILE HIŠE BODOČNOSTI svoje kroglaste oblike tako nenavadno vnanjost. To je popolnoma pravilna krogla, enako kot podstavek iz močne* ga železobetona, ki ima troje, navadno pa petero nadstropij, lahko" pa tudi več. Vzdolž navpične osi take hiše so na* meščene spiralne stopnice ali pa lift, ki vodi od najnižjih prostorov, kleti, skozi pritličje do najvišjega nadstrop* j a. Po tem liftu ali stopnicah prispe* mo najprej v prvo nadstropje. V tem nadstropju so vnanje stene radi kro* ■ glaste oblike hiše nagnjene jako na* v/,ven. Ti prostori ne bi bili posebno rnk'adni za bivanje, zato so namenje* razgled na cesto in okolico. V sred* njem nadstropju je vnanja stena pač še najbolj normalna, skoro navpična, v gornjih nadstropjih pa, kjer se nag* ne navznoter, ima to prednost, da pro* puščajo okna v sobe izredno mnogo solnca in enakomerne svetlobe. Kako se bo stanovalo V takih hišah? Prednosti stanovanj v okroglih hi* šah bodo zelo velike. Velika okna so obrnjena proti vsem štirim stranem neba, ker je v vsakem nadstropju sa^ mo eno stanovanje, tako da ima sle* — 21 i / herno stanovanje ves dan solnce. Hod= nik, ki je nameščen krog in krog stop= nišča, veže vse sobe. Na vnanjih stra= neh nekaterih sob v zgornjih nadstrop= neh vrta ali kako drugače prirejene solnčne kopeli pa so manjši prostori, ki lahko rabijo za podstrešje ali za slične shrambe. USTROJ OKROGLE HIŠE jih so obširne verande, zračne in solnč« Ugovori ne. Sploh je to poglavitna dobra stran , , stanovanj v kroglastih hišah, da niso Tak . je torej ustroj kroglaste hiše. v večni senci drugih hiš in da so torej Kakor smo videli, je jako praktičen in zračna in solnčna ter jako zdrava. preprost. Toda pri marsikom bo vzbu* dila zadeva pomisleke, češ, hiše, čije nadstropja v obliki krogle bi slonela samo na ozkem podstavku, ni mogoče ograditi, ker bi se vse skupaj podrlo. Če pa je moderna arhitektura napre* dovala že danes toliko, da lahko ne predebelo železobetonsko ploskev dol« žine 30 m in širine 10 m, torej ploščine 300 m', postavi popolnoma stabilno na oporo, ki je nameščena samo na eni strani te plošče, tako da visi vsa plo« šča prosto in vodoravno v zraku — če je torej arhitektura zmožna tega, bo tudi zmožna zgraditi kroglaste hiše. S te strani bi torej ne bilo nobenega po* misleka. Prometne prednosti Udobnosti pa niso na hiši sami, tem* več tudi na nečem drugem — na pro* metu. Znano je, koliko preglavic po* vzroča dandanes velikomestni promet na križajočih se cestah, ki so. čeprav še tako široke, vendarle povsod prema* ten vrt s prostori za solnčenje, ob stra= !o prostorne. V mestu, ki bi bilo zgra* TLORIS V najvišjem nadstropju je lahko pod stekleno ali pa odprto streho ume* jeno iz samih kroglastih hiš, je cestni promet jako olajšan. Nikjer ne vidiš ostrih, pravokotnih ovinkov, povsod je med ozkimi okroglimi podstavki obilo prostora za vsestranski promet. Pa tu* iii pešcem nudi tako mesto posebne ugodnosti. Hodpiki so lahko široki, do* volj prostorni tudi za velike množite občinstva. Čez hodnike nagnjena nad* stropja varujejo mimo idoče pred dež* jem in snegom, tako da lahko vsakdo nadaljuje nemoteno svojo pot, četudi ga zaloti nevihta. Bodoča mesta Arhitekt, ki si je tako zamislil me* sto iz samih kroglastih hiš, napovedu* je torej same dobre lastnosti tega svo* jega izuma. Ne sme pa Se nihče bati, da bodo začele žc sedaj strašiti tc kroglaste hiše po naših mestih. Izumi* tel j pravi, da posamezne take hiše sploh nimajo smisla, temveč pridejo v poštev le v skupinah. Predlaga torej tc svoje hiše le za bodoča mesta in meni. da imajo taka mesta prednost pred vsemi drugimi. Ugovoru za slučaj po* tresa odgovarja izumitelj, da bi se kroglasta hiša prav tako podrla kot — vsaka druga. In v tem mu moramo dati prav. Za razvoj bodočih mest imamo sploh že več načrtov in zasnov. Kakor zna* no, so dolgo govorili o mestih s sami* mi ameriškimi nebotičniki, velikanski* mi napravami, cestami z več nadstrop* ji za pešce, avtomobile in cestne žc* lcznice posebej, z gostim omrežjem podzemnih in nadzemnih železnic itd. Taka mesta bi bila višek vsega stvar* icnja moderne tehnike in arhitekture Nasprotno napoveduje neki italijanski umetnik, da sc bodo mesta razvila v bodoče v same vrtove in skupine eno* družinskih vil. Pravi, da bodo v teh mestih skrbeli mnogo bolj za lepoto in udobnost bivanja Пеао za tehnične na* nrave. Ceste bodo tlakovane 2 razno* barvnimi kockami v najrazličnejših or* namentih, stene hiš bodo pobarvane s krčeči mi. ubranimi barvami... Taki so torej načrti za bodoča člo* prekanjena lisica, ki vzlic svoji izur» jenosti v tatvini po zimi često posluša, ka» ko ji kruli prehudo izstradan želodec. Naš Erjavec tako»le opisuje lisičje zimske te* gobe in skušnjave: »Sestradana lisica pricaplja in vjha nos, sedaj je zavohala meîo, počasi in nezaup* no se mu bliža, ogleduje ga od vseh strani, vsede se zraven niega, poželjivo steza no® go po 'iiem. ali sprehaja jo strah in sum. Obrne se proč, kakor H hotela oditi, pa se zopet povrnejo, zopet hodi okoli dišečega mesa. obotavlja se. sede, oči se ji "gnjijo, brezupna hlastne po mesu in skobec jo zgribi га vrat — pa tudi ne. Lisica, kd jo gladna, da se skozi njo vidi, se večkrat premag.. in se obrn od zapeljive skušnja» ve. Našli so sestradano lisico ,.red vtblji« \-o va«' crkneno.« Se več zanimivosti ima zima na tem pode ročj Cela vrsta ie še drigih klateže* in prezebaiočih zimskih svatov, pa ptic, ki jim priroda ni dala, da bi odletele v top» leiše pokrajine; svojevrstni je ssitna v če* belnem paniu, čudno je življenje bub. ki ča^^io pomladi Sploh je zima prava čarovnica, ki na k-pren. ni samo prirodinega .čja. teroveč tudi zmede živa Vitia in čudno jrapl»te njihove normalna pota. Zato pa le pomlad res pravi kraljevič iz devete dežele, ki pre» reže vse čarovniške štrene in prebudi iivo naravo k čudovitemu prerrdu NEIZPOLNJENO HREPENENJE... V ravnini surovi, odprti ležiš ti, moj mrki domači kraj, tu sem zmrznil, obupal do smrti — tu slavčka mojega davi zmaj. Ko bi se bil rodil na Madagaskârju, govoril bi jezik z mnogimi a, pisal pesmi o ljubavnem viharju, o nagih lepoticah otoka Samoâ. Borna, rdeča cunja Iv I à bi obleka, vedno bi hodil nag, ves zdrav. Ne bih bi nikdar srečnejšega človeka, vesel bi pil vonj tropskih trav. FJODOR SOLOGUB Jan Urzidil* V Lurdu, mestu čudežev V Lurdu, slavnem mestecu pod Pireneji, se dogajajo dan za dnem čudeži vere in zaupanje. Najbolj skrivnosten kraj v Evropi je Lurd.. Poldrag milijon popotnikov z vseli koncev sveta obišče vsako leto Lurd (Lourdes), da pokleknejo ondi pred sladko se smehljajočo Marijo in si izprosijo izpolnitev raznih želj ali zdravja- Če pomislimo, da utegne slednji izmed teh popotnikov prinesti za se in za svojce vsaj dve sliki Ilirske Matere božje, pomeni že to, ne oziraje se na neštete druge spominke, silno industrijo verskih predmetov. Preden pridemo na široko esplanado in na trg, kjer je glavno zbirališče božjepotnikov in kjer se vrše verski obredi, moramo iti skozi široko ulico (Boulevard de la Qrotte) z ogromnimi trgovinami in neštetimi stojnicami, ki ponujajo deset tisoče Mariiinih slik vseh velikosti in oblik. Zlatninarji jih ponujajo v zlatu, srebru in slcmovini, steklarji iz stekla, porcelana, biserov, nakitja, manjše trgovine pa tudi iz sadre ali iz papirja. V vseh teh dragocenih in cenenih podobah očituje Marija' očarljivost francoske deklice s kmetov; njen obraz se smehlja iz vseh izložb in zre dobrotlji-vo na to neznatno mestece, ki je postalo zaradi nje bogato in sloveče in čigar blagostanje in slava raste od dne do dne. Lurd leži na podnožju Pirenejev, či-jih razklani in zasneženi vrhovi se bleščijo v južnem solncu. Tukaj se služi na leto vsaj 70.000 maš, posluša milijon spovedi in prav tolikokrat se obhaja. Bršljin in trta razpletata svoje liste okoli jame Massabiel, ki je polna odloženih bergelj, jame, v kateri je pred 70 leti gosja pastirica Bernadetta Soubi-rousova ugledala Mater božjo. Ber-nardki je bilo takrat 14 let. Idilična legenda pripoveduje, da je po navadi počivala v tej votlini in pila vodo iz mrzlega izvira. Osem let pozneje — torei v letih, ko druge vstopajo v življenje — .ie zbežala pred radovednimi ljudmi v samostan v Neversu. Tu je umrla kot 35 let stara redovnica. Doživela je še dobo, ko so katoliški verniki vreli z vseh koncev sveta v votlino, ki jo je ona proslavila. Dve leti pred vstopom v samostan se -je udeležila velikih slavnosti, ki so se vršile ob razkritju Marijinega kipa pred vhodom v votlino. Podrobnosti tega kipa, ki je osnovni model milijonom in milijonom slik in podob lurške Matere božje, je izklesal kipar Fabisch v marmorju natanko po Bernardkioem opisovanju. Da je bila Bernardka žefiska nežnega čuvstvpva-nja, pričuje to, da ni hotela nikdar več videti kipa, ki jc z marmornatim hladom vpodobil njene vroče privide. Od dne, ko je bil odkrit znameniti kip, ni nikdar več vstopila v jamo, kjer se ji je Mati božja baje osemnajstkrat prikazala. Bernardkla je še živela, ko so zgradili na skali vrh mas^abielske špilje baziliko. Četrt stoletja pozneje so tu postavili veliko cerkev v bizantsko - romanskem slogu. Leta 1913. je cerkev proglasila Bernardko za blaženo. SV. IGNACIJ DE LOYOLA, ' ustanovitelj Jezusove družbe (K članku »Neznana Španija» str. 12), Lahko se posmeliujemo neštetim stojnicam z Marijinimi kipi ali se z grozo odvračamo od industrializacije verskih čuvstev. lahko dvomimo o legendi, s katero je združeno Bernardkino ime, lahko si tolmačimo njene privide — podobne prividom slovite predhodnice Device Orleanske — kot histerično halucinacijo* in dokazana ozdravljenja v Lurdu kot sugestijo, kakor trdi slavni Zola.** Neki občutek se nam bo vedno vsiljeval: Stojimo na mestu, kjer kaže vera ogromno magično moč, v krogu, kjer se odigravajo nenavadne reči. Trpeče ljudstvo iz vseh dežela prihaja semkaj; ohromeli, pohabljeni, slepi, na najrazličnejše načine bolni ljudje, ki jih je razočaralo dosedanje zdravljenje, se neprestano zbirajo v Lurdu, proseč ozdravljenja, božje milosti in čudežev. Zdi se. da se tu znova potrjujejo evangelijske besede: »Tam. kjer se dva aii trije zberejo v mojem imenu, sem tudi jaz med njimi.« Ta množestvena in slepa vera, ki se strne v poslednjo, skrajno rtadejo, morda pronikne včasi v nebesa, tako da zdaj pa zdaj posine žarek milosti na tega ali onega člana versko zamaknjene množice. Odstotek ozdravljenj v Lurdu nikakor ni tako neznaten, kakor bi kdo mislil. Že Zola, ki je 1. 1892. z vso previdnostjo nevernega človeka proučeval čudeže v Lurdu, je dognal, da se ozdravljenja gibljejo v razmerju 1 : 10. Najmanj petina bolnikov se vrača domov v znatno zboljšanem stanju, drugi pa občutijo vsaj olajšanje; vsem pa se ojači vera in zaupanje. Od 1. 1883. uraduje v Lurdu zdravniška preiskovalna komisija (Bureau de Constatations), ki zabeleži vsako ozdravljenje. Velika bolnica, ki jo vzdržuje cerkev, pa priskoči na pomoč ondi, kjer vera ne pokaže zadostne moči. Marsikaj, kar se pripisuje na rovaš veri, utegne biti uspeh zdravniške vede. Fosetniki Lurda so večinoma revni ljudje; v mnogih primerih jih pred romanjem sploh ni zdravil znanstveno vzposobljen zdravnik. V Lurd prihajajo polni zaupanja in prepričanja. Sigurno je, da ima sugestija znatno večjo vlogo nego mrzla kopelj v vodah svetega vrelca, ki izbrizga 85 litrov vode na minuto. * Histerična halucinacija je privid, ki ga dobiva za histerijo bolma oseba. ** Francoski romanopisec, ki je spisal »nameniti romain »Lurd<. Poizkuse, da si te čudeže razložimo v skladu s prirodno znanostjo, je treba že v naprej odobriti in priznati. Vendar pa je poglavitna sila teh tajinstve-nih pojavov — vera. To, kar človeka najbolj prime, je popolna udanost deset tisočev ljudi, ki se vsak dan menjavajo pred slovečo votlino; človek, ki docela pozabi, da živi v modernem času. Marsikdo se v Lurdu uda še vedno delujočim srednjeveškim silam, ki jih opisuje francoski pisatelj J. K. Huysmans v svoji knjigi »Čudeži v Lurdu«. Huysmans je bil sicer kot deček vzgojen pri jezuitih, vendar je postal pozneje velik dvomljivec; življenje je sklenil v kuti benediktinca in s križem na prsih. Lurd je imel pri tej izpreobrnitvi dobršno zaslugo. Vera, da nadnaravna sila odlikuje nekatere kraje s posebno milostjo, korenini že v prastarem človeškem čuvstvu. ki poteka izza davnih paganskih časov. Že tisočletja pred Lurdom so se ljudje čudežno izpreminjali od telesnega dotika fetiša, ki so vanj trdno verovali. Vera v skrivnostno moč nekaterih stvari, dejanj ali besed, je skupna preprostemu pojmovanju boga v1 vseh veroizpovedih na svetu; v tej veri je neka izven človeške volje ležeča sila, nekaj, kar izhaja iz samega sebe. to pa že od nekdaj pritega slabotno človeško srce. V srednjem veku je bila po vsej Evropi razširjena vera v oblast skrivnostnih sil nad ljudmi; pod vplivom novejše рто-svetljenosti pa se je morala že zelo umakniti. Zdi se, da je katoliška cerkev svojo nekdanjo magično moč nad ljudmi osredotočila le okoli nekaterih krajev na svetu. Vsakdo pa mora priznati čudež, ki se v Lurdu res neprestano dogaja, ki ga lahko sleherni človek vidi na lastne oči in ki zgrabi tudi najbolj zakrknjenega opazovalca. Ta čudež je dejstvo, da se še v današnji dobi srečujemo z ogromno življensko aktiviteto, silo in možnostjo neomejene vere. Moč, ki jo milijoni ljudi pripisujejo čudežnemu mestu, se odraža v njih samih in povzroča pojave, ki se zde nadčutni. . Veliko, svetovno gledališče se razkriva pred nami. Gledalci so hkrati igralci; tako pa je že veliko povedano, če ne vse. Iz temne cerkve prihaja procesija belo oblečenih rornaric; obleka jim sega nizko do tal in nas živo spominjajo Marije. V rokah nosijo goreče sveče in pojo z visokim glasom pesmi, ki jih spremlja stotine moških glasov. Za moškimi sledi pod balda-hinom višji duhovnik, ki nosi zakrament. Obdaja ga štab cerkvenih služabnikov vseh narodov. Laudate Dominum omnes gentes! Vsi narodi hvalite Gospoda! Ministranti vihtijo kadilnice in procesija se pomika po ogromnem prostoru pred baziliko. ' h kateri vodi dvoje stopnišč, na njih pa se stiskajo tisoči ljudi. Kamor pogledaš — sami špalirji klečečih vernikov, Ie v sredi je velik četverokot, kamor krene procesija. Na vseh štirih straneh četverokota leži več sto bolnikov v vozičkih ali na nosilkah. In zdaj vidiš nezaslišan prizor: V sredino četverokotnika. ki je najbolj akustična, stopi mlad. lep, fanatičen in krepak duhovnik. Medtem ko višji duhovnik hodi z monstranco od bolnika do bolnika in vsakemu deli blagoslov, kliče mladi duhovnik s presunljivim glasom milosti z deba. Tisoče, deset tisoče glasov v vseh jezikih sveta tre-peče za -njim, in ves šumdt se izgublja v velikem prostoru, ob divni sceneriji visokih Pirenejev. Medtem ko • množica prosi čudežev, se sklanja mon-stranca k bolnikom, ki se krčevito, z vsem naporom svoje volje, dvigajo k nji. Marsikateri bolnik razočarano omahne na prejšnje mesto. Ni se zgodil čudež. Temen oblak mu gre čez srce. A zopet zapolje oživljujoč val novega upanja, ko zadoni. hozana ozdravljenih. Ti so:lahko ostavili svoje berglje v votlini Bernardke Soubirousove... Jos. C. Oblak: Misli o prirodi, domovini in tujini Znani, potopisec in planinec dr. Jos. C Oblak je slavil nedavno 50 letnico. Ta tihi jubilej proslavlja »Življenje in sveto tako, da poklanja čitateljem cvetober iz njegovih spisov. Drugi del bomo priobčili ob priliki. Ta skrivnostno lepi svet, ki se ti razgrinja z goré, ta božanstvenj mir, ki plove nad vso okolico, in zopet ta velika simfonija, ki jo diha,vsa priro-da, ta harmonija v vsej sliki nas navda s tiho notranjo zadovoljnostjo in srčno radostjo; neko mirno navdušenje nam lega v dušo. ki t.repeče v polsnu, premagana od elementarne sile. Nam je, kakor da zremo velik umotvor. — največji, najpopolnejši umotvor pa je večno lepa priroda v svojem veličastvu, in umetnik ie tisti, ki io zna resnično uživati... (i>1z okrilja vrhniške železnice.«) Priroda je povsod k pa in zanimiva, nikjer dolgočasja za tistega, ki zna v njeni knjigi citati ter tolmačiti njeno tajinstveno vsebino." Kdor pa se giblje lc na enem kraju, ne dobi smisla za očarujočo raznoličnost prirode: njemu je nepristopen užitek primerjanja raznih pokrajin, kojih vsaka ima s.vojo posebno lepoto, pa naj se ta kaže v ne-botični gorski masi, v ostrolikih kulturah. v divje razritem skalovju, ali v mehkih linijah valovite srednjegorske pokrajine z nežnimi črtami vedrega izraza. Prirodni estet to razume, išče teli kontrastov v prirodi in zato menja svoje izlete. Njegov užitek je večji, prav tako kakor ljubitelja umetnosti in sploh umetnika, ki se ne omeji le na eden predmet in način. Kakor se poleže tvoja napetost po težki klasični ; glasbi ,ali tragediji, ko gledaš duhovito veseloigro ali poslušaš Chopinov noc-turno, tako vzljubiš in dvojno uživaš, ko prideš iz divjih gorskih strmin in peči v ljubko veselo pokrajino s svetlimi grički. Ne morem, si misliti pravega prijatelja in motrilea prirode, ki bi ob vsakem prostem času zahajal v Triglavske in druge skale, a se načelno izogibal vsaki drugi pokrajini. (»Dolenjski izleti.«) * Neizbrisni ti ostanejo spomini, pri-šedšemu na vrh dominantne gore, ako imaš sploh smisla za estetično lepoto one velike prirode, ktere najimenitnejši del si sam; nikjer pa se ne pojavlja ona velikanska moč, s katero deluje ta večna uganka na vsakega, tako kakor v- okrilju skalnatih gora. divjih dolin in zračnih, vedrih višav, ki vladajo daleč okoli nad pokrajino. (»Golica in Kadilnikova koča.«) ★ Njemu je bila priroda ona velika cerkev, ono najvišje in najlepše svetišče, v katero je pohajal ta mož ob pro- » stih urah, nabirat si duševno in telesno moč, pojit si žejno dušo in se klanjat onemu velikemu neizraznemu božanstvu, ki je diha vsak atom priro-de... Njemu je bilo planinstvo v resnici služba božja, ne samo — fraza v kakem bolj ali manj neumetniškem spisu... Njemu hribolastvo, da govorim v primeri, ni bilo rokodelstvo, .— bilo mu je vzvišena ideja in iskrena duševna potreba. In to je, kar obdaja njegovo sivo glavo danes z glorijolo slave liki umetnika; umevati prirodo in uživati harmonijo tajnih njenih glasov pa je umetnost; kakor ni dano vsakomur umeti in uživati glasbo in poezijo, tako ni vsakdo poklican in izvoljen, da lista in bere v tajinstveni knjigi prirodc... (»Fr. Kadilnik kot potopisec.«) ★ Od Triglava doli se pričenja naš veličastni jugoslovanski gozd, in prvi predel te krasne široke temne kače, ki sega s svojim repom tje doli do Cir-ške, je naša Gorenjska Pokliuka, tu široki visoki prag pod prestolom poglavarja slovenske zemlje. (»Risnjak.«) * Občutim vso gorkoto in poezijo, ki jo je položil Nemec v dve top!i besedi: «Der deutsche Wald >. Lep 'C in negovan, kakor je tudi češki. In zopet mislim na svojo domovino, ki se mi zdi kakor nepočesano kuštravo dekle. Toda kaj je ta-le nemški gozd proti našemu slovenskemu, ker raste vse križem kražem v nekem svetem neredu, kakor. Bog hoče! Kadar zagori v mehkem kontrastu nad to temno linijo v temnem rdečiiu s-koro iste nijanse večerno nebo, tedaj se mi zdi, da vstaja in raste v tem rdečem zlatu ozadja velikanski križ, čigar črne sence segajo od Triglava do Snežnika ... Tedai razumem, kaj je Jalo pečat oni duši, kako diha ir čuti. da, celo misli pesniška duša s to pokrajino, ki jo je rodila... (fSkicc s potu.«) * Pokrajina ustvarja dušo in značaj pesniškega človeka, vpliva- z elementarno močjo na njegovo mišljenje in čustvovanje, tako da si Iva"a Cankarja brez Vrhnike misliti ne moramo, Kakor je dehnila romantika poljanske doline v dušo in spise Tavčarjeve, tako se zrcali v tistih veselih in nežnih brdskih gričih vedra fizijoguomija Janka Kersnika. (»Iz Borovnice do Cerknice.«) + ... V tem leži največja krasota naše ožje domovine okoli središča bivše, celotne Slovenije: okoli bujne ravnine gore — same gore — in vendar pri vsakem okretu tako raznolične nele po višini, nego tudi po svoji obliki in značaju, zunanjem in geološkem. Tam orjaški, masivni, fantastično nazobčani zid s svojimi sivimi in zelenimi vrhovi, tu položni, rekel bi, mehki hrbtovi dolenj-skûh goric s svetlimi božjimi hramovi, In zopet tam. kjer se nam na večer žari nebo, valovito hribovje ravno tako mehkih linij v svojem temnem koloritu: gozdovi in zopet gozdovi z redkimi lisami svetlozelenih trat, ta večni vir lepote in poezije. Tja, proti večeru, se danes najtežje ozrem, « trpko, nemo bolestjo v srcu . (»Tam, kjer se večer žari...«) * Krevsati in krampati ure in ure po črni lavi, — to ni za Kranjca, sina slovenskih planin, — njemu se hoče trde sive skale, odete v svetlo zelenje, — hoče se ti vedrih planinskih trat. opa-sanih od temnih gozdov, — hoče se ti krivenčastega ruševja, krvavega sleča in belili pečnic, hoče se ti divjih koz in glasnih planinskih ptic. Hoče se ti pa tudi tistega pridnega deloljubnega in vernega naroda, — ven hočeš iz dežele beračev in postopačev, iz naroda, ki ne dela razlike med mlado vrano in drobnim vrtnim pevcem! Tam bom zepet vide! v zgodniem uitni kmeta s koso na rami, pojoča dekleta s srpi in motika-mi... (»Etna.«) * V tujini se naučiš ceniti, spoštovati in ljubiti svojo domovino Ko se mi je kmalu za Logatcem gori pred Verc'om skozi svitle vrzeli temno zelenih hoj prikazivala rajsko lepa podoKa ljubljanske kotline, doli pod menoj svetla Vrhnika s Sv. Troiico, tik pod gozdnatim bregom Bistra, v dalji Ljubljansko barje, ki ni več barje, prepacano od Lju-bije in Ljubljanice, v o^adiu za Vrhniko najlepše in najslikoviteiše sredogorje Jugoslavije, — sinji Polhograjski dolo-.niti, za njimi kraljevski Triglav, fron-talno za ljubljansko ravnino pa kolosal-na, toli bizarna in raznolika falanga Kamniških planin, — se mi je orosilo oko nad toliko lepoto... Tedaj sem razumel tistega Angleža, ki .ie proglasil gorenjsko kotlino za najlepšo v Evropi. Za vse Sicilije tega sveta je ne dam. (»Etna.«) ★ Pozdravljam vas, vse ve neštete mogočne katedrale, vi veličastni spomeniki nekdanje rimske mogočnosti, — a ljubše ste mi ve male slovenske cerkvi- ce na naših gorah, vi ljubki spomeniki slovenske skromnosti, a resnične vernosti in uboštva našega naroda, a vendar obenem njegove duševne lepote in mogoče tudi njegovega duševnega bogastva ... Kajti ta narod je bil velik pesnik, ko jih je postavljal na najlepših točkah sredi večno lepe priçpde, nič manjši ko oni, ki je uvedel zvonenje v tihem večernem mraku... Kdo drugi vidi morda v njih kako drugo stran, jaz kot estet, vidim v njih velik kos — narodne poezije... Bele cerkvice na naših gorah so naša posebnost. Pozdravljena, slovenska domovina! ( »Etna.«) Na Olimpij; V poslednji številki lanskega letnika » Življenja in sveta« nas je zanesla do* mišljija na konec 1. 2027. Premotrivali smo možnosti tehničnega razvoja. Tu* di sport utegne v teku fnega stoletja ogromno napredovati. Če se bodo vr* šile olimpske igre leta 2028. denimo v Capetownu, bo lahko naš športni po* ročevalec, udobno zleknjen v naslonja* ču opazoval naravnost iz uredništva različne tekme v olimpijskem stadionu. Aparat za gledanje v daljavo bo vse natančno pokazal. Športno poročilo utegne imeti čez sto let približno to*le podobo: Nastop narodov Vse hiše in javna poslopja so kar najsvečaneje okrašene in po ulicah vrvi ogromna mednarodna množica. Posebno živahno življenje pol je v zrač* nem pristanišču, kjer je posedlo na tla tisoč malih in velikih letal. Vsako uro priplove sto in še več zračnih ladij, ki dovažajo potnike iz vseh delov sveta na veliko olimpsko svečanost v glav* nem mestu Južne Afrike. Ob 9; uri zjutrai se je pojavil v slav* nostni loži nacijonalnega stadiona predsednik južnoafriške republike v spremstvu capetownskcga župana, dn svečano otvori olimpske igre. Do zad* njega kotička napolnjena ogromna are* na, ki ima prostora za 300.000 «ledal* cev. nudi impozantno sliko. Čaroben ie nosled na 10.000 atletov in sith-tk. ki Hefilirdro nred veliko tribuno. Spredaj korakajo ženske vrste. Težko je proso* diti, kateri deželi gre prvenstvo, ker daje vsaka skupina najboljši vtis. Za i leta 2028. ženskami koraka moška mladina, spre» daj najmočnejši oddelek, ki ga tvorijo atleti i/ Severne Amerike, vseskozi mit šičnate, krepke postave. Zelo močno sta zastopani Rusija in Kitajska, tudi Nemčija je poslala imponujoče krdelo, medtem ko so severne evropske dežele, kakor Švedska in Finska, poslale ma* loštevilno, zato pa izbrano moštvo. Start k maratonskemu poletu Točno ob 10. uri stoji na startu 54 vitkih letal, da izvrše maratonski polet «okoli zemlje». Vsako letalo je okra* šeno z zastavicami v deželnih barvah. Konstrukcija teh kot pušica hitrih letal je čudovito preprosta. Mali motorji omogočajo, nc da bi bilo treba med potio pristajati, nogon za celotni polet okoli zemeljske oble. Sodijo, da bo zma* govalcc v tej konkurenci rabil za pri* bližno 40.000 kilometrov dolgo zračno pot kakih 40 ur. Za pilote teh letal je vse kar najbolje preskrbljeno. Hrano uživajo v obliki pilili in tablet; najmo* dernejše konstruirani aparati za nobi* janje utrujenosti pa skrbe, da tekmo* valci vzdrže dolgo in naporno pot po zraku, ne da bi čutili spanec in utruje* nost. Ob nol 11. uri da starter zname* nje za odhod, nekaj sekund nato izci* nejo jekleni ptiči gledalcem izpred oči. Ded — oče — sin Že ob 2. uri popoldne so se pričele predtekme. Posebno številni gledalci so se zbrali v tistem kotu arene, kjer se vrši skok ob palici. Pet atletov pre* skoči višino pet metrov, uprav moj"* беп uspeh, če pomislimo, da je držal svetovni rekord pred sto leti Norvežan Charles Hoff s samo 4.22 m. Najboljši skok tega dne doseže štiridesetletni Američan Charles Adams, ki gladko preskoči 5.25 m. Njegovo bajno skakal» no tehniko ni dosegel v poslednjih 10 letih noben njegov tekmec. Med dama* mi uspe sedemnajstletni Nemki Katici Diener najboljši uspeh tega dneva s skokom 3.50 m. V metu diska je vrgel petinštirideset let stari ruski velikan Kobelkov ploščo 65 m daleč. Tako je bil pridobljen nov svetovni rekord. Zanimivo je, da je za» lučil njegov sedemnajstletni sin že 55 m. Izborne uspehe nudi tudi met kopja, kjer je Šved Bergstrôm vrgel kopje 81 m daleč, dalje skok v višino, v katerem je dosegel zamorec King 2.35 metra ter skoku v daljavo; tu je pre» skočil Kitajec Sunjatsen 8.90 m. Sled» njič bodi omenjeno še to, da je vrgel Jugosloven Pero Vukmanovič iz Bosne, v čigar domovini vadijo že stoletja met