DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. AnastasTo 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto V. - Štev. 6
Trst - Gorica 9. februarja 1951j
Izhaja vsak petek
Izjave in pozivi
Potem, ko je »Neue Ziircher Zeitung« objavila dva daljša članica o Trstu, ki sta dvignila zaradi svoje stvarne in nepristranske presoje posebno v italijanski javnosti veliko prahu, je bil njen dopisnik, kakor izgleda, povabljen h generalu Aireyu. G. poveljujoči general mu je podal nekaj važnih izjav s prozornim namenom, da popravi vtis, ki so ga vzbudili dotedanji članki švicarskega časnikarja.
Ne bomo se ustavljali na vprašanju povrnitve Trsta Italiji. To je že stara pesem. Vsekakor pa je omembe vredno, da je najnovejša generalova izjava tako rekoč sovpadla z vestjo, da se bo sedaj tudi Sovjetska zveza pridružila predlogu za likvidacijo Svobodnega tržaškega o-zemlja. Ni čuda, da so se nekateri Tržačani vznemirili.
Toda Sovjetska zveza je molčala, na razpihano žerjavico je nato Sforza )(na veliko nezadovoljstvo tržaških iredentistov!) polil nekoliko vode, ko je dejal, da sedanji trenutek ni primeren za reševanje tržaškega vprašanja. Ozračje se je zopet pomirilo.
Ostala je samo generalova izjava, ki jo je istega dne kakor »Neue ZUrcher Zeitung« v izvlečku prinesel tudi »Giornale di Trieste«, seveda, prikrojeno svojim potrebam.
Tmm, kjer je g. general izrazil dopisniku svoje upanje, »da bo tržaško vprašanje nekega dne rešeno s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo«, je »Giornale di Trieste« dodal »seveda, vedno na osnovi tristranske izjave«. Ker je bila izjava dana švicarskemu časnikarju, a »Giornale di Trieste« do danes svojega dodatka, s katerim g. general že vnaprej odreja suverenim državam, kako se morajo sporazumeti, še ni preklical, ne moremo vedeti, kaj je prav za prav g. general stvarno povedal.
Dogodki so vredni, da si jih zapomnimo, ker nam nazorno prikazujejo, kako delajo na Svobodnem ozemlju »visoko politiko«.
V izjavah, ki jih je dal g. general Airey švicarskemu časnikarju, je med ostalim posebno podčrtano generalovo prepričanje in želja, naj bi prihodnje volitve potekale v znaku borbe med komunizmom in protikomunizmom. V tem vprašanju pripominja dopisnik »Neue Zurcher Zeitung«, da je generalovo mišljenje v popolnem nasprotju s tem, kar je dotlej slišal. Drugod so mu namreč povsod rekli, da bodo volitve v znaku borbe za ohranitev Svob. tržaškega ozemlja.
Dopisnika torej ni prepričalo generalovo sklicevanje na jalov votivni izid leta 1949. Saj se je lahko spomnil, da so tudi tedaj proti mišljenju in hotenju uradnih krogov dobile stranke, ki zagovarjajo samostojnost Svobodnega tržaškega o-eemlja, dobrih 40 odst. Zato ne oi bilo nič čudnega, ako bi se uradni krogi danes ponovno motili, posebno če bodo ljudje ohranili mirne iivce kljub vznemirjajočim vestem, s katerimi bodo skušali omajati njihovo borbenost in prepričanje.
Kar zadeva protikomunistično vzajemnost, ki naj bi vezala demokratične stranke, moramo poudariti, da smo jo posebno mi vedno zagovarjali, predlagali in želeli. Toda taka vzajemnost mora biti vsestranska. Ob želji, ki zveni iz izjav »Neue Zurcher Zeitung«, pa se u-pruvičeno vprašujemo: kje so pa osnove za to vzajemnost?
Ne bomo ponavljali tožb o problemu naših šol, o pomanjkanju kakršne koli odškodnine Slovencem za po fašizmu uničeno gospodarsko i« kulturno imovino, o skrajno nedemokratičnem zapostavljanju Slovencev na vseh koncih in krajih. Od marčne izjave sem postopata zavezniška in italijanska politika v Trstu s Slovenci na način, ki ne dela zahodni demokraciji častil Zato je posebno za nas Slovence nekoliko preveč, ako slišimo, da se pozivajo na protikomunistično vza-iemnost, medtem ko nam na drugi strani odrekajo najosnovnejše pravice, kot je n. pr. z mirovno pogodbo predvidena uporaba lastnega jetika v javnih uradih in celo na sodiščih!
Tako postopanje je voda na komunističen, ne pa protikomunističen mlin! Presenetljivo je, da se tega še danes na najvišjem mestu v Trstu ne zavedajo.
To so dejstva, ki jih demokratični in protikomunistični Slovenci boleče občutimo, ker si demokracije nikakor ne predstavljamo v taki obliki, kakršno nam trenutno kažejo na Tržaškem. Ce politične organizacije, ki nas zaničujejo, ki nas zapostavljajo in ki nas skušajo uničiti, nas ne morejo porivati na zavezništvo, pa čeprav smo in ostanemo odločni protikomunisti. Demokracija, za katero se borimo, je drugačna, nesebična, širokogrudnej-
Obsodba LR Kitajske
Sredi januarja je postal mednarodni položaj izredno zapleten. Na eni strani je vlada Združenih držav nujno predlagala, naj politični odbor Združenih narodov obsodi komunistično Kitajsko kot napadalca in da preuči vprašanje sankcij.
Na drugi strani je vlada ljudske Kitajske namignila v nekem svojem dvoumnem sporočilu članicam Združenih narodov na možnost mirne ureditve korejskega spora in drugih vprašanj Daljnega vzhoda. Indija je tolmačila ta mig kot dokaz iskrene želje za pošitena pogajanja in je skušala vse do zadnjega preprečiti obsodbo Kitajske.
Ameriška javnost je postajala nepotrpežljiva, ko je videla, da se politični odbor ne zgane in obe zbornici kongresa sta odobrili resolucijo, ki je nujno zahtevala obsodbo kitajskega napada. Američane je pri tem posebno razočaralo zadržanje nekaterih držav, ki bi bile po njihovem prav za prav dolžne izkazati Združenim državam nekoliko več hvaležnosti za pomoč, ki so jim jo Združene države tako velikodušno nudile in jo še nudijo. Indija je n. pr. prav v tistem času prosila za žito, Francija zahteva o-rožje, Angliji je Marshallov načrt pcmagal na noge itd. Američanom je bilo nerazumljivo, kako morajo ti isti ljudje sedaj tako ravnodušno gledati na ameriške, a tudi svoje vojake, ki umirajo v istem trenutku ni Koreji, braneč svojo in tujo svobodo.
Nesoglasja v demokratičnem taboru niso ostala skrita. Pričela je igra. Moskva in Peking sta smatrala, da je stvar prišla tako daleč, da lahko poizkusita razbiti nasprotno fronto. Peking je preko Indije sporočil, da se v primeru obsodbe sploh ne bo več pogajal, s čimer ie prav za prav pričel groziti in izsiljevati, istočasno pa je posebe ponudil, da je pripravljen urediti vsa viseča vprašanja z državami, ki so za sporazum po kitajskem receptu. Moskva pa je po posredni poti spustila v zrak drug poskusni balon:
razširila se je vest, da je Moskva pripravljena jamčiti Italiji in Franciji notianjo varnost, ako se odrečeta svojemu zavezništvu z Združenimi državami!
Položaj je postajal mučen. Nepristranskega opazovalca je slika spominjala na Društvo narodov v časih, ko sta Mussolini in Hitler pričela s svojimi podvigi. Dokler je bila po sredi majhna državica, je Društvo narodov grozilo in delovalo, čim pa bi moralo nastopiti proti navedenima velesilama, je odpovedalo. Ob prosti plovbi skozi Sueški prekop in platoničnih besedah so papirnate sankcije proti fašistični Itaiiji žalostno pogorele!
Izgledalo je, da se po pičlih 10-15 letih vračamo v .takratne razmere. Proti Severni Koreji, državici de-
setega reda, je bil nastop solidaren. Toda proti Kitajski je pa druga stvar... Po mišljenju nekaterih tej driavi ne bi smeli sploh reči, da je napadalec, morali bi zamižati in molčati.
Zakaj? Zato ker je močna? Naj bn zločin kaznovan vedno in povsod ali pa samo takrat, ako ga povzroči majhna sila?
Američani, ki niso bili prisotni pri zaključnih ženevskih homatijah, si s temi vprašanji niso razbijali glave: prvič v zgodovini so prvi v imenu Združenih narodov z vojaško silo nastopili proti napadalcu in za njih je samo ena pot — vztrajati v isti smeri.
Končno so se .tudi omahujoče države zavedle resničnega položaja in nepopravljivega poraza, ki bi ga
doživeli Združeni narodi, če ne bi smeli nikogar obsoditi napada zato, ker bi se bali, kaj bo dejal napadalec, ki bi mu to škodilo. Sprejeta je bila resolucija, ki sicer obsoja napad, toda dovoljuje odložitev sklepanja o ukrepih proti napadalcu v primeru, ako bi pogajanja za premirje ali posredovanje .ugodno napredovala. Resolucijo političnega odbora mora sedaj odobriti še Glavna skupščina ZN.
Trenutno se sicer zdi, da je cesta za nadaljna pogajanja s Pekingom zaprla. Toda resnica je, da brez premirja Peking ne more upati na sedež v Združenih narodih, niti na ureditev vprašanja Formoze. Zato je vendarle upati, da še ni izrečena zadnja beseda o zadovoljivi ureditvi korejskega vprašanja.
Eisenhomrer poroča
Pretekli .teden smo objavili uvodnik o »veliki debati«, o moči ameriške demokracije v svobodni izmenjavi misli in v .zvezi s tem poudarili dejstvo, da o najvažnejših dogodkih ameriške notranje in zunanje politike odloča javno mnenje. Trikrat so se Združene države znašle v tem stoletju v svoji zunanji politiki na usodnem razpotju, da odločijo o item, če je iskati lastno varnost v obrambi samega sebe, v izolacionizmu, ali je iskati v kritičnem času rešitev v skupni o-brambi evropske in ameriške civilizacije. Prvič se je ameriški narod odločil za lastno pot, za izolacioni-ztm, ko je po prvi svetovni vojni glasoval za to, da Združene države zapuste Društvo narodov in Evropo. Drugič se je Amerika znašla pred istim vprašanjem po Hitlerjevem napadu na svobodne evropske države: odgovoT je dal japonski napad na Pearl Harbour. In zdaj mora ameriški narod tretjič jasno po-
vedati, ali vidi svojo rešitev v skupni .usodi z ostalim svobodnim svetom in zlasti z Evropo ali pa v omejitvi svoje obrambe na ameriško celino. Ze drugi mesec se vrši o tem »velika debata«; na obeh straneh navajajo razloge svojega stališča in protirazloge. Zdi se, da sta obe struji pristali na generala Eisenhowerja kot na nekakega razsodnika.
In zdaj že ni nobenega dvoma, da je Eisenhow,er odločil, da je treba braniti Evropo in s tern tudi Ameriko. Po svoji vrnitvi z obiska v evropskih prestolnicah je v preteklem tednu Eisenhower o svojih vtisih poročal Trumanu in vladi, na tajni seji združenima senatnima odboroma za zunanjepolitične zadeve in za oborožene sile in enakima odboroma predstavniške zbornice, obširno pa o tem in o svojih pogledih ■na bodoče smernice govoril pred celim kongresom in po radiu ameriškemu narodu. Jedro vseh teh
Jugoslavija zopet u ospredju
V časopisju se zadnje čase zopet veliko pisari o nevarnosti sovjetskega napada na Jugoslavijo. Posebno vodilni ameriški dnevniki smatrajo, da je ta napad zelo verjeten in poudarjajo nujnost, da se s primernimi izjavami Sovjetom že v naprej pove, kako bodo zahodne sile odgovorile. Ne sme se ponoviti korejski primer, ko so komunisti na osnovi nekaterih ameriških izjav videli zunanjo ameriško o-brambno črto na Filipinih, Formo-zi in Japonskem otočju. Zaradi tega so smatrali, da bodo lahko nekaznovani ugonobili južnokorejsko republiko, ki ji nihče ni obetal pomoči, niti ni jamčil svobode. O teh izkušnjah zahteva ameriško časopisje, da se v primeru Jugoslavije že v naprej zavzame točno stališče. Morebitnemu napadalcu je treba jasno povedati, kakšen odgovor bo dobil. To je najprimernejši in naj-sigurnejši način, da se ga pravočasno odvrne od nepremišljenih dejanj.
Razni nedeljski listi so nato prinesli vest, da London, Pariz in Wa-shington baje že preučujejo koristnost in obliko izjave, ki naj bi Jugoslaviji jamčila njeno neodvisnost in nedotakljivost.
Poudariti pa moramo, da gleda svetovno javno mnenje na jugoslovanski problem popolnoma trezno. Jamstva in pomoč Titu niso združena z odobravanjem njegovega režima. Vsa pozornost in podpora, ki jo uživa in jo bo Jugoslavija uživala, je samo posledica njenega izredno važnega strateškega in političnega položaja. V zahodnem tisku prav vsi odkrito naštevajo kričeče hibe njenega policijskega režima, a obenem tudi navajajo vse one posledice, do katerih bi prišlo, ako bi Jugoslavija padla pod sovjetsko o-blast. V primerjavi, ki jo izvajajo, nato izbira ni težka: trenutno je pametneje podpreti Tita z vsemi njegovimi hibami, kakor pa spro-
žil in plemenitejša. Samo takim demokratom bi lahko podali svojo roko!
To smo smatrali za potrebno povedati ob misli na protikomunistič-no solidarnost, ki se bo pred volitvami verjetno pojavila kot predlog tudi še na drugih, po vsem kar se dogaja, prav tako malo poklicanih straneh.	*	*	*
žiti nevarni val malodušnosti, ki bi ga verjetno izzvala pojava komin-formističnih vojakov na Jadranu, ob Severni Grčiji in na italijanskih mejah.
Djilas, ki je bil pretekle dni na obisku v Londonu, je na široko razpravljal ,z vodilnimi angleškimi politiki o grozeči nevarnosti. Posredno mu je odgovoril tudi poluradni londonski dnevnik »Econo-mist«, ki izraža navadno mišljenje angleškega zunanjega ministrstva.
Pod naslovom »Titova pomembnost« našteva ugledni list najprej
Razdor o italijanski HF
Pomembna razpoka se je pokazala v italijanski .komunistični partiji. Dva dzmed njenih bivših močnih stebrov sta izstopila. To sta. Aldo Cucchi in Valdo Magnani, oba člana parlamenta. Magnani je znan predvsem po tem, ker je organiziral najučinkovitejšo pokrajinsko organizacijo v Italiji. S partijo sta prelomila sedaj zato, ker nista mogla prebaviti izdajalske kominformi-stične dogme, da morajo biti vsi tovariši, ne glede na njihovo narodnost, bolj zvesti Kremlju kot pa svoji domovini. Magnani je zato skupno s Cucchiijem odločno nastopil proti tej ideji. Ni pa samo izstopil iz partije, temveč je javno izjavil, da mora biti slehernemu Italijarih brez izjeme prva in najvišja dolžnost braniti domovino, če bi bila napadena od kjer koli in od kogar koli. Z drugimi besedami, če bi Italijo napadla Sovjetska zveza ali katera koli izmed njenih pod-ložniških držav, tedaj bi se morali italijanski komunisti kot rodoljubi, ki so dolžni predvsem zvestobo svoji domovini bolj kot vsem tujim državam, boriti proti temu napadalcu prav tako zagrizeno in odločno kot proti kakršnemu koli napadalcu katere koli ideologije.
In prav to je največji greh, ki ga kominform očita nacionalističnemu komunizmu. To je prav ista vrsta komunizma, pod kakršnim je Tito odpovedal pokorščino Moskvi. Nevaren je predvsem zato, ker je postal voditelj močnega in daljnosežnega razkola v komunističnem svetu na obeh straneh zavese. Sedaj je ta razkol omajal italijansko komunistično organizacijo, ki je največja v Zahodni Evropi.
razloge, ki bi svetovali, da se Titu ne pomaga: 1) Titova Jugoslavija je totalitarna in policijska država, ne pa demokratična; 2) Tito je nezanesljiv ' zaveznik; 3) Zahod ni prevzel nobene obveze, da bo branil Jugoslavijo in 4) vse, kar bi b’lo dano Jugoslaviji, bi moralo biti pritrgano od sredstev za zahodno obrambo.
Toda kljub temu, pravi »Econo-ffiist«, si nikakor ne smemo prikrivati, kako hude bi .bile posledice uspešnega kominformističnega napada na Jugoslavijo. Zahodna evropska obramba bi bila ogrožena, obramba Turčije in Grčije bi postala mnogo težja, sovjetsko letalstvo bi dobilo oporišča v neposredni bližini Italije in v Sredozemlju. Tudi psihološki udarec bi bil hud. Italija, ogrožena z neposredne bližine, bi klonila pred komunizmom, nakar bi verjetno sledil (tudi zlom franco. ske demokracije, ki se ne bi mogla upirati grožnjam s severne, nemške in vzhodne italijanske strani.
Navedeni razlogi imajo nesporno veliko težo in ne smemo se čuditi, da je zahodna diplomacija ubrala edino možno pot: poleg posojil za prehrano in industrializacijo Jugoslavije, poročajo tudi o pogaja-n>ih za 100 milijonski dolarski kre. dit za jugoslovansko oboroževanje, v tem so pripravljalna dela za' Vzhodnosredozemsko obrambno zve-zu, ki naj bi vključevala Jugoslavijo, Italijo, Grčijo in Turčijo. O-menjena zveza bi imela zelo važno nalogo tudi v primeru sovjetskega napada na države Bližnjega vzhoda, ki privlačujejo kremeljske poglede zaradi svojega petrolejskega bogastva.
Vsekakor bo zanimivo opazovati, kakšne posledice bo imelo to zunanjepolitično dogajanje na jugoslovansko notranje življenje. Zahod se mora namreč zavedati, da bo imel v Jugoslaviji res zanesljivega zaveznika šele, ko bo stal za njim tudi zadovoljen narod, ne pa samo vladajoča klika. Med narodom in njegovimi trenutnimi diktatorji pa zija v Jugoslaviji danes tako globoko brezdno, da je iskreno istočasno zadovoljevanje obeh na daljši rok nemogoče. Zato bo tudi v tem pogledu morala zahodna politika v doglednem času pokazati, kako namerava ta prepad premostiti.
Eisenhowerjevih izjav je bilo nedvomno	isto: kot	vojak	je	govoril
jasno 'in odločno	in ni	o	svojem
mnenju dopustil nobenega dvoma.
Opisal je vse težave evropske o-brambe,	omenil s	skupno obrambo
zvezane	amey-iške	žrtve,	ni	pa do-
pustil nobenega dvoma o tem, da morajo kljub vsem pomislekom Združene države v lastnem interesu sodelovati pri obrambi Evrope, zibelke zahodne civilizacije, od katere je tudi Amerika črpala svojo duhovno in materialno moč in svojo kuLturo. Poudaril je, da zavisi od Evrope varnosit Amerike. Zahodna Evropa ima za Združenimi državami največjo industrijsko zmogljivost, največji zaklad specializiranih delavcev; če bi se komunizem polastil vsega tega, bi se tehtnica gospodarske in vojaške moči odločno nagnila na stran komunističnega bloka; z Evropo so ozko povezana politično in gospodarsko razna področja v Afriki in Aziji, ki bi z zavzetjem Evrope prej ali slej prišla tudi pod komunistično kontrolo, s tem pa bi bile Združene države odrezane od virov zanje življenjsko važnih surovin (na primer mangana, bakra, urana); ne bi tiajalo dolgo in komunizem bi podjarmil vso južnovzhodno Azijo, a-meriške ladje ne bi več dolgo plule po morjih in ameriška letala ne bi več svobodno letala po vsem svetu. Kot nadaljni razlog, ki govori za skupno obrambo zahodne civilizacije, je Eisenhower poudaril evropsko moralo, ki se postopoma dviga in se bo še nadalje dvigala s pošiljanjem ameriške pomoči v o-režju in vojaštvu. Podrobno je navedel razne države, v katerih je naletel na dokaze obrambne volje in odločnosti, na nove ukrepe za povečanje vojaške moči. Ni prikrival, da vlada tu in tam tudi pesimizem, ali to ne sme ovirati pozitivnih naporov.
Evropsko obrambo je pa treba podpreti s pošiljanjem muni-cije in orožja, kar predstavlja naj-boij pereč problem. Poslati je treba tudi nove ameriške čete, katerih število se pa ne more določati togo in tudi ne v nekakem razmerju s številom vojaštva, ki ga bodo postavile posamezne države, ampak mora .ta moč biti prožna.
Končno je Eisenhower poudaril da je za ves svet prišlo desetletje odločitve, da morajo obrambo zahoda energično voditi Združene države, da so sicer potrebne večje žrtve, ki so pa možne. Cena miru je sicer visoka, a cena vojne je še večja. Poudaril je še izključno o-brambni značaj atlantske pogodbe in v tej zvezi omenil vprašanje časa. O času napada namreč odloča napadalec in zato mora Zahod pohiteti s svojimi obrambnimi pripravami, da ga čas ne prehiti. Ce bodo Združene države in ves svobodni svet združili svojo silo in svoj duh, uspeh ne more izostati, je zaključil Eisenhower.
Omejite« gibanja madžarskih diplomatov v Združ. državah
Ker je madžarsko zunanje ministrstvo od 22. tega meseca dalje o-mejilo gibanje osebja ameriškega poslaništva na 30 km iz Budimpe šte, se je ameriško zunanje ministrstvo odločilo iza podoben ukrep po katerem se osebje madžarskega poslaništva ne sme oddaljiti več kot 18 milj od Bele hiše, razen s posebnim dovoljenjem.
Beograjska sodba
Jz uradnih jugoslovanskih poročil posnemamo, da je beograjsko vojaško sodišče dne 3. februarja izreklo sodbo proti skupini političnih in vojaških osebnosti, obtoženih zarotniškega delovanja proti vladi in zvez s kraljevskimi krogi v inozemstvu.
Bivši minister Kost a Kumanudi je bil obsojen na 10 let zapora, V*-;jti Popovič pa na 12 let zapora. Bivši orožniški general Stepanovič je bil obsojen na 8 let zapora. Bivši poročnik Dušan lljič je bil obsojen na smrt zaradi vojnih zločinstev, Teodor Milasinovič in David Damjanovič pa sta bila zaradi istih zločinov obsojena na dosmrtno ječo._ Osiali obtoženci so bili obsojeni na kazni od 6 do 8 let zapora.
Presenetljiv beg iz ČSR
Lani je padel v nemilost češki zunanji minister Vlado Clementii. Po »očiščenju« v duhu partijske strogosti je bil postavljen za načelnika oddelka v finančnem ministrstvu. Od tedaj nismo o njem ničesar več slišali.
Da niso prilike na Češkoslovaškem, kot sploh v ostalih satelitskih državah, urejene in da je ▼ pepelu tlela nevarna iskra, to je vsakdo na Zahodu prav dobro vedel, čeprav ni pričakoval takšnega razvoja.
Na Češkoslovaškem se je pripravljala pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Vlada Clementisa titoistična vstaja proti Gottvvaldu zaradi njegove slepe pokorščine ko-minCormističnemu bloku in Sovjetski zvezi. Zarota ni uspela in njen vodja je »izbral svobodo...«
Dalj časa nismo ničesar vedeli, kam se je Clementis zatekel. Sedaj pa javlja predstavnik ameriške visoke komisije v Nemčiji, da je Clementis v Nemčiji; dostavil pa je, da nima ameriška visoka komisija nič opraviti z njim in da niti ne ve, kje je.
Svoboda obveščanja in sovjetshi sistem
Na zasedanju petnajstčlanskega
odbora Glavne skupščine Združenih narodov, ki sestavlja osnutek konvencije za svobodo obveščanja, je ahieriški predsednik Carroll Binder izjavil, da je Sovjetska zveza, ki trdi da je proti tako imenovanim »monopolom tiska«, prezrla največjega teh monopolov — vss-gamogočen monopolističen sovjetski sistem.
V zvezi s tem je omenil, da so komunisti leta 1947, ko je Sovjetska zveza prvič zahtevala, naj Združeni narodi obsodijo vojno propagando, napadli neodvisnost Grčije. T trenutku ko so Sovjeti uvedli berlinsko zaporo, so v Združenih narodih obnovili podobne predloge. Dodal je, da je v zvezi z dogodki na Koreji značilen tudi trenutek, ki so ga izbrali za objavo lažnega in izdajalskega štokholmskega poziva za mir.
Libanonski predstavnik dr. Karim Azkoul je poudaril, da predstavlja vsegamogočna država, ki razpolaga z vsemi sredstvi, da vsili svoj diktat, večjo nevarnost za svobodo obveščanja, kot tako imenovani »monopoli«.
Sovjetski ..mir" po Titovi izjavi
Tito, ki je gotovo lahko v Sovjetski zvezi in zunaj nje preučeval komunistično doktrino, je v jugoslovanskem parlamentu tako-le opisal mir po sovjetskem polmovanju: »Pod mirom razumejo Sovjeti sledeče: „Stoj in ne premakni se! Čakaj, dokler Te ne bomo požrli!” Ce kdo s tem ni zadovoljen ali se pa proti temu upre, pa ga označijo za napadalca in kot nevarnost za Sovjetsko zvezo.«
•>	■	»>> ••	»-im
Svobodni M temelj demokracij*
V govoru, ki ga je imel pri otvoritvi novega sedeža lista »Washing-ton Post«, je ameriški obrambni minister general George C. Marshall izjavil, da je svobodni tisk eden izmed temeljev ameriške demokracije in da ni nihče bolj odločno in bolj modro vztrajal na svobodnem tisku kot ustanovitelji Združenih držav. Ameriško časopisje je označil za »eno najobčutljivejših sredstev ameriške orožarne za svobodo«. Med drugim je dejal:
»Mnogokrat se citira izjava, ki jo pripisujejo Thomas Jeffersonu in ki je vredna, da jo omenimo:
„Ce bi moral odločati, ali naj hi imeli vlado brez časopisov ali časopise brez vlade, bi se brez vsakega oklevanja odločil za drugo.” Morda je to nekoliko pretirano, vendar pa jasno osvetljuje to gledišče.«
Desti s tržaškega
OZKI VIDIKI
V sredo dne 31. pr. m. je izšel članek dekana tukajšnje pravne fa-kultete, v katerem je, potem ko je obrazložil svoje spremenjeno stališče glede vprašanja italijanske vr-hovnosti nad Trstom, pozval one, ki imajo drugačno mišljenje, naj se ne dajo zavesti od strankarske strasti, temveč naj trezno presojajo stanje stvari in iz takega objektivnega stanja izvajajo svoje pravne zaključke. V svojem nadaljnjem razlaganju pa profesor Udina razpravlja o pravnih možnostih Svobodnega tržaškega ozemlja in je pripravljen tolmačiti jih v smislu neizvedljivosti tržaške neodvisnosti,
Mi se popolnoma strinjamo s tem, da se ta resna vprašanja ne smejo obravnavati z jedkostjo in zajedljivostjo in da se vprašanje Trsta mora presojati stvarno.
Vendar v tem pogledu tudi g. U-dina ni brez greha, saj je čisto zakonito zahtevo po tržaški neodvisnosti označil za avstrijakantstvo in je temu izrazu dal prezirljiv pomen, kot da bi gledanje na prirod-no tržaško zaledje bilo stramota.
Za nas je pa vsekakor veliko bolj sramotno in dodajmo takoj tudi dokaj -bolj nečastno zanikati mirovne pogodbe in naglaševati italijansko vihovnost nad prostorom, kjer je ni, čeravno bi se zanjo zavzemali in zalagali predstojniki sodišč, katerim so bolj pri srcu politične manifestacije kot pa izpolnjevanje njihove službene dolžnosti. Brezvestnost takega početja se izraža najbolj v nesposobnosti presojanja njegovih moralnih posledic.
Italija hoče, da se njena beseda vzame resno. Kdo pa bo jemal resno časitno besedo Italije, ako za to častno besedo nimajo smisla ne razumevanja celo sami predstavniki italijanskega pravosodja? Naj se g. Udina torej nikakor ne čudi, ako spričo take moraine neresnosti naših protivnikov tudi naše zadržanje ne more biti drugačno kot zadojeno s prezirljivim nezaupanjem.
Z gospodom Udino in njegovimi tovariši imamo samo eno osnovo za razpravljanje, in to je mirovna pogodba iz februarja 1947. leta. Ako jim je prav ali ne, samo na tej o-
Seja tržaškega mestnega sveta
Kot zastopnik tržaške občine v upravno komisijo industrijskega ptistanišča v Zavljah je bil izvoljen podžupan inž. Visintin. Odbornik inž. Bonetti je naznanil, da se bo razširila razsvetljava v nekatere predele, v okolici, ki so razsvetljave zelo potrebni. Zupan je sporočil, da je prejel od Zavezniške vojaške uprave odgovor na svoje posredovanje glede interpelacije občinskega svetnika dr. Agneletta, ki je predlagal, naj bi sodeloval pri ugotovitvi in odmeri vojaških škod tudi izvedenec prizadetih občin. ZVU pravi v svojem odgovoru, da je že sedaj dovoljen priziv proti odmeri odškodnine na višjo oblast, ki hitro in nepristransko rešuje zadeve. Svetovalec dr. Agneletto je dodal, da smatra za neobhodno potrebno, da se pritegne k cenitvam škode izvedenca občine v prvi vrsti zato, da sp že vnaprej izključi vsak dvom o pravičnem in nepristranskem postopanju cenilnih organov. Samo tako bo mogoče onemogočiti nezaupanje in kritike med prizadetimi posestniki. Zato vztraja dr. Agneletto na tem, da naj ZVU ponovno
vzame v preteres zadevo in prosi župana, da v tem smislu zopet posreduje.
Občinski svetnik dr. Agneletto je interpeliral glede nujnega popravila ceste z Opčin v Veliki Repen na področju tržaške občine, ki je res v žalostnem stanju, polna jarkov in luž, medtem ko je cesta na področju repentaborske občine lepa, široka in v najboljšem stanju.
Prav tako je interpeliral glede spoja vodovodne ceste Sv. Križ-Mi-ramar z državno obalno cesto Trst-Sesljan, kar je potrebno, ako hoče občina, da se valorizira cona med železniško progo Grljan-Sv. Križ z novo stavbarsko podjetnostjo. Končno je dr. Agneletto še naglasil, da je steza, ki vodi od miramarske železniške postaje do morja in ribiškega portiča in po kateri hodi dan in noč veliko število ribičev s Kon-tovelja in Prosečanov, ozka in brez vsake razsvetljave. Nekaj luči bi bilo dovolj za potrebno razsvetljavo, zlasti sedaj v zimskem času. Odbornik inž. Bonetti je odgovoril, da je ta razsvetljava v načrtu in da se bo izvedla.
Seja glavnega odbora SDZ
V nedeljo dne 11. februarja ob 9.30 je redna seja glavnega odboja SDZ. Tajništvo vabi odbornike, da se polnoštevilno udeležijo seje!
Ustanovni občni zbor SDZ v Trstu
Ustanovni občni zbor Slovenske demokratske zveze za mesto Trst bo v nedeljo 18. februarja t. I. ob
10.	uri v prostorih Zveze v ulici Machiavelli 22-11.
Dnevni red:
1. Pozdravne besede predsednika SDZ za STO;
2. Volitve odbora mestne organizacije SDZ;
3. Slučajnosti.
Vabimo člane SDZ iz Trsta, ki so jim bila dostavljena vabila, da se zanesljivo udeleže občnega zbora.
Tajništvo SDZ
Jugoslavija in tržaški velesejem
Javljajo, da se Jugoslavija iz razlogov štednje letos ne bo udeležila tržaškega velesejma. Jugoslavija se bo udeležila le velesejmov, ki ji nudijo dovolj jamstva za razstavno in trgovsko koristnost. Tržaški velesejem pa tega jamstva Jugoslaviji ne daje.
Jugoslavija bo odprla kvečjemu na letošnjem tržaškem velesejmu informativno trgovsko pisarno.
S tem ni rečeno, da se ne bi Jugoslavija v bodoče več udeleževala tržaških velesejmskih razstav.
Avstrija in tržaška luka
Iz »Primorskega dnevnika« z dne 27. januarja posnemamo, da je tiskovni tirad federalne avstrijske trgovske zbornice objavil poročilo o razgovorih med predstavniki avstrijske trgovske zbornice, tržaške trgovske zbornice in tržaškimi izvozniki.
Poročilo pravi med drugim:
»Predstavniki federalne trgovske zbornice izavtjajo, da se avstrijsko gospodarstvo ozira na svoje zveze s Trstom in da Avstrijci nočejo prizadejati nikakršnih težav tržašks-mu pristanišču. Vendar je avstrijska zunanja trgovina odvisna od cen morskih poti, ker je pač tak-
šna današnja mednarodna konkurenca. V interesu Trsta je dvigniti avstrijski promet preko Trsta ne zunanja tržišča,
Vendar so v Trstu pristaniške ‘>-peraeije mnogo predrage. Poleg tega jih je mnogo takih, da se ne morejo naprej izračunati. Morski promet je nereden in so zato direktna vkrcevanja oziroma izkrce-vanja nemogoča, kar seveda povzroča mnogo dodatnih stroškov.
Prav tako so previsoke železniške tarife. Zato se morajo Avstrijci posluževati tudi drugih pristanišč, ki ugodno konkurirajo s Trstom. Avstrijci pravijo, da kijub temu ni oslabljeno tržaško pristanišče, saj je 1. 1950 okrog 60 odst, vsega avstrijskega prekomorskega eksporta prešlo preko tržaškega pristanišča. To je predvsem eksport v Levant in Bližnji vzhod.«
Ljudska univerza in »Lega Nazionale"
Tržaška javnost je bila upravičeno razburjena, ko je pred kratkim osrednje žarišče tržaškega šovinizma pri »Legi Nazionale« odstavilo vodstvo Ljudske univerze v Trstu in postavilo novo vodstvo ob pri-lični podpori tukajšnjih domačih oblastev, ki so ta samovoljni in protizakoniti ukrep tolmačila kot »politično oportunost v duhu časa«.
Odstavljeno vodstvo Ljudske u-niverze se je po upravni poti pritožilo proti nasilju in v svoji pritožbi uspelo.
Področno predsedstvo je izdalo odlok, s katerim priznava samostojnost Ljudske univerze in jo s tem pravno razvezuje vsake skupnosti z »Lego Nazionale«. Postavljen je komisar, ki mora v iteku treh mescev izvesti svobodne volitve novega vodstva Ljudske univerze.
Obvestilo kmetovalcem
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bo kmetijsko nadzorni-štvo z vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU, v semestru od 1. januarja do 30. junija 1951, poleg že objavljenih prispevkov za zidavo govejih hlevov, za nakup poljedelskih strojev in za nakup semen krmilnih rastlin, nudilo še naslednje:
1. za nakup vrtnic izbranih vrst;
2. za nakup čebulic gladijolov.
snovi se bomo spuščali v diskusije z njimi. Zaman pa bodo čakali, da bi jim sledili na spolzko pot »tolmačenja gotovih pravnih dejstev«. Dejstvo je namreč to, da so oni v vprašanju veljavnosti pariških zaključkov interesirana stranka in da jim je ležeče samo na tem, da bi nas potegnili do priznanja stališča, ki nima ničesar skupnega z medna-rodno-pravnim položajem Trsta. G. Udina pravi, da razume nas, da razume komuniste, ali da ne razume tržaških indipendentistov, ki jim podtika navezanost na že več kot trideset let neobstoječo habsburško monarhijo. Ker gleda Italija na Trst le z nacionalističnega vidika, g. U-din; ne gre v glavo, da odločajo Tržačani o svojih odnosih do Italije tudi z gospodarskega vidika. G. Udina tega ne razume, ker on v triaškem oprašanju ne vidi drugega kot nacionalistične plati, kar je pač najboljši dokaz njegove politične ozkosrčnosti in kratkovidnosti.
Zato z njim razpravljati o Trstu in njegovi bodočnosti pomeni isto, k.,t se s slepcem prepirati o barvah.
prav tako izbranih vrst;
3.	za nakup kokošjih jajc za nasad — odbranih pasem;
i. za nakup kuncev (domačih zajcev), namenjenih za rejo prav tako od odbranih pasem.
Kmetovalci, ki se mislijo poslu-žiti gornjih prispevkov, morajo Kmetijskemu nadzorništvu — Tehnična sekcija — ulica Ghega št. 6-1., predložiti prošnjo, in sicer do 15. februarja i. 1.
v
Dolina
Pojasnjujejo, da se je razpasla slinavka med našo živino, ker so nemarni kupci prinesli v Dolino po slinavki okužene prašiče iz Furlanije. Ena krava je doslej že poginila zaradi nevarne kužne bolezni. Zato priporočamo vsem kmetovalcem, naj skrbno, pazijo na svojo živino in naj jo pravočasno cepijo!
Zgonik
Postavljen je temeljni kamen za nas novi občinski dom. Svečanost je opravil sam general Airey ob navzočnosti področnega predsednika Palutana in dveh osebnosti ZVU. Verski obred je opravil domači župnik.
Zupan Pirc je visoke goste pozdravil v slovenskem in italijanskem jeziku. »Primorski dnevnik« je napisal, da bi bilo treba pričakovati od področnega predsednika Palutana iste pozornosti pri od-zdravnem govoru, mi smo pa bili prepričani, da nas bo v naši govorici pozdravil vsaj vrhovni poveljnik zavezniških čet na Sto-ju general Airey, ki se ob sličnih prireditvah med italijanskim življem rad ponaša s svojim znanjem italijanščine.
Pojasnilo
Zaradi ljubezni do resnice popravljamo našo sodbo o slovenskih radijskih poročilih na postaji Trst
II.	(glej članek v prejšnji številki »Demokracije«), ker smo se prepričali, da se uredniško osebje dosledno drži uradne označbe glede predsednika področja in področnega predsedništva, čeprav stalno dobiva iz raznih virov poročila, v katerih kar mrgoli raznih »prefektur« in »prefektov«. V poročilu, ki ga je Radio Trst II. objavil 20. januarja ob 23.15 uri, je po pomoti prišla označba »v uradih prefekture« namesto v palači predsedništva področja ali v vladni palači, katerega je verjetno slišal naš dopisnik. Gre torej za čisto navadno pomoto, ne pa za namerno dejanje urednikov slovenskih radijskih poročil, ki se dobro zavedajo, da se pod preživelimi izrazi skrivajo pobožne želje in .težnje italijanskih šovinistov. Popravljamo našo prejšnjo vest, da ne bi kdo po krivici dolžil kogar koli!
Novi predpisi o vajencih
Da bi rešili težko vprašanje učenja vajencev na področju STO-ja, je ZVU odobrila načrt, ki ga je piedložil oddelek za delo in pri katerem sta sodelovala Delavska zbornica in Združenje industrijcev.
Ce se bo načrt obnesel, bo zaposlil približno 1000 nezaposlenih vajencev in znatno povečal število strokovno izučenih delavcev na področju STO-ja.
Predpisi, ki jih je odobrila ZVU s svojim ukazom štv. 5, predvidevajo posebne prispevke v korist onih industrijskih in obrtniških delodajalcev, ki zaposlijo vajence. Ti prispevki bodo sedaj le začasni za obdobje do 31. decembra 1951 in bodo pokrili odgovarjajoče pogodbene dajatve delodajalcev, to je plačo za delo ob praznikih, plačane dopuste in božične nagrade — poleg tega pa še zavarovalne prispevke, ki so jih delodajalci po zakonu dolžni plačevati.
Ukaz štv. 5 ustanavlja nadalje urad za zaposlitev vajencev in komisijo za vajence, katero sestavljajo: po en zastopnik področnega u-rada za delo, oddelka za proizvodnjo, delavske zbornice, združenja industrijcev, .združenja obrtnikov in en zastopnik pokrajinskega konzorcija za tehnično šolstvo.
Pojasnila za zaposlitev vajencev dobite pri Uradu za delo in ostalih strokovnih organizacijah.
Predavanje o Bernardu Shawu
Na j>obudo britansko-tržaške skupine je predaval dne 30. januarja v »Auditoriumu« ZVU d.r. Morgan, bivši ravnatelj prosvetnega oddelka Britanskega sveta v Londonu o nedavno umrlem slovitem pisatelju in dramaturgu Bernardu Shawu.
Predavatelj, znana britanska o-sebnost na področju prosvete in pisec raznih literarnih in socialno -vzgojnih del ter namestnik ministra dela od 1939 do 1945, je sijajno
orisal lik duhovitega irskega pisatelja >ter podal pregled njegovih večjih del in očrtal pomen njegovih literarnih izkustev.
Govornik je .zlasti podrobneje o-risai vpliv Shavvovih del na sodobni anglosaški svet in sedanjo družbo.
■Občinstvo je s ploskanjem .toplo pohvalilo govornika.
2. številka »Stvarnosti"
V tisku je druga številka »Stvarnosti«. Kdor še ni kupil prve številke, naj to stori čimprej!
Revijo dobite
v Trstu: v knjigarnah Stoka, For-tunat in Parovel; v časopisnih raz-pioda;alnicah:	na	glavni	postaji,
pri openskem tramvaju in v ulici Roma;
v Gorici: v Katoliški knjigarni.
Trst in sporazum v Regensburgu
Pri razgovorih, ki so se vršili v Regensburgu, so dosegli sporazum glede .začasne tarife za prevoz iz Avstrije v severne lu-ke. Sporazum doioča prevoznino z ozirom na zemljepisno oddaljenost, toda z razliko od 17 do 30 odst. nad prevoznino za prevoz do Trsta.
Ta sporazum, ki je znatno bolj ugoden od prvotnega nemškega predloga, ki je določal splošno razliko od 15 odst., bo omogočil Trstu, da se tudi nadalje z uspehom poteguje za avstrijski promet.
Sporazum je .sprejelo ravnateljstvo v Trstu in — če ga bodo sprejele — .kakor je predvidevati druge stranke, bo stopil v veljavo 6. februarja ter bo veljal do 31. decembra 1951.
Vršila so se tudi pogajanja glede prevoznine za združeni železniški in vodni prevoz, toda niso mogli doseči nikakega sporazuma glede predložene tarife DOSDU. Obstoja upanje, da se bodo nadaljevala pogajanja, ki bodo upravičeno upoštevala tržaško gospodarstvo in kmalu dovedla do vzajemno zadovoljivega sporazuma.
Emigracija v Novo Zelandijo
Odposlanstvo mednarodne begunske organizacije (IRO) v Trstu poroča, da bo v kratkem prišel v Trst zastopnik novozelandske vlade, da izbere emigrante za Novo Zelandijo.
Mednarodna begunska organizacija je že pripravila vse potrebno za zaslišanje razseljenih oseb, ki živijo v taborišču in ki bo prihodnje dni.
Tozadevna obvestila so že bila objavljena v taboriščih.
Za Novo Zelandijo pridejo v poštev naslednji prosilci:
a)	neporočeni moški in ženske in poročeni pari, pod pogojem, da sta zakonca voljna delati ali
,b) družine z ne več kot tremi o-troki, pod desetim letom starosti;
c) razporočenci, ločenci, vdove ali neporočene matere z otroki, pod pogojem, da nimajo več kot enega otroka starega pod pet let;
d) mladina brez spremstva med 15. in 17. letom, ki se bo izučila v Novi Zelandiji raznih obrti.
Določena starostna meja je 55 let, tcda v posebnih primerih se lahko raztegne na 60 let. Starim roditeljem bo v mnogih primerih dovoljeno, da spremijo delavce.
Razmere v občini Devin - Nabrežina
Pod tem naslovom je prinesla zadnja številka »Dela« daljši članek, v katerem kar mrgoli netočnosti in laži. Najbrž so se 'tovariši kominformisti ustrašili sporočila ZVU, da bodo morali zapustiti sedanje stolčke in začeti nov boj za volitve, ki bi jih ponovno prinesle v občinsko upravo. Ta njihov članek je prav za prav prvi volivni članek naših kominformistov, v katerem so nagrmadili kup laži na račun svojih političnih nasprotnikov. Sedaj so vzeli za tarčo skupino občinskih svetovalcev SDZ, ki je v sedanjem občinskem svetu za njihovo najmočnejša, zato tudi pri prihodnjih volitvah najbolj nevarna.
Po mnenju tega člankarja se skupina SDZ sploh ni zanimala za nobene potrebe v občini, župan sploh ne šteje nič, še manj član ožjega odbora, toliko manj pa ostali občinski svetovalci. Vse, kar se je pri občini napravilo, doseglo ali uredilo, vse je le zasluga svetovalcev S1AU in nikogar drugega. Pa ne samo to, pač pa se je po mnenju •tega pisuna naša skupina skrajno reakcionarno obnašala proti njihovim predlogom. Le trdi volji svetovalcev SIAU se je posrečilo, da so njihovi predlogi uspeli. Občinski odborniki SDZ so že v prejšnjih občinskih odborih kar spali. Kdo je pa takrat dosegel, da so se izvršila razna javna dela, katera ni treba tu naštevati, kajti zadostuje naj da se spomnimo stanja naših vasi leta 1945 ali pa junija 1949. Nekaj razlike menda je bilo opaziti v tem času! Naši zastopniki si niso nikoli lastili nikakega monopola zase, ker je bilo v preteklih letih vse
opravljeno v .soglasju z drugimi skupinami, ki so sodelovale v raznih odborih. Komunistov takrat pa ni-bilo zraven, pač pa si jih našel dovolj takrat, ko je bilo treba vsako nujno in koristno delo sabotirati oziroma hujskati k sabotaži.
Sedaj naenkrat so oni najbolj aktivni in edino oni sami se brigajo za nujne ljudske koristi. Med drugim pišejo, da se je skupina SDZ uprla njihovemu predlogu za zgraditev slačilnice na športnem i-grišču, a resnica je prav nasprotna. Zgraditev te slačilnice je predlagal sam g. župan in so ostali svetovalci SDZ skupno z drugimi glasovali za ta predlog brez nobenih ugovorov. O določitvi cene za prodajo#zemlji-šea delavcem je tudi nesramna laž, da se je njihovemu predlogu uprla skupina SDZ. Pač pa je res, da so nekateri naši svetovalci izrekli svoje mnenje v tej zadevi, kar je čisto naravno in demokratično. Vendar si ne bodo tovariši komunisti mislili, da imajo pri občinskih sejah pred seboj kakšen njihov komite t, ki le kima poveljem svojih diktatorjev... Svetovalci SDZ so le povedali svoje mnenje, naj se za delavske hiše odstopi zemljišče po najnižji ceni; ki bi lahko bilo odobreno od višjih oblastev. Dejstvo je, da se je moralo zaradi višjih ukazov zvišati prvotno ceno na lir 30 ali celo 60 za kv. meter. Za vse te poviške je skupno z drugimi skupinami glasovala soglasno tudi SL\U.
Kar se tiče občinske ubožnice, pa ni to nikak predlog svetovalcev SIAU, pač pa izvira ta predlog še iz prejšnjih občinskih odborov. Bivši vodja obč. tehničnega urada g.
arh. Radovič lahko pove v koliko gospodarskih načrtov je vnesel ta predlog, ki je pa bil vedno od ZVU črtan. Kot komunisti bi si torej ne smeli lastiti tega, kar ni njihovo!
Glede starega dela v Nabrežini se je napravilo mnogo; a verjamemo, da ni vse v redu, kar pa ni krivda SDZ ali prejšnjih odborov, pač pa vedno preskromno odmerjenih sredstev za tako še precej obširno delo. Opažamo pa, da se pri letošnjih zimskih delih, katera vodi prvak svetovalcev SIAU, sploh ni vzelo v poštev nobeno delo v starem delu!
Kar se pa tiče zasluge svetovalcev SIAU za izboljšanje plač občinskim uslužbencem, pa kar molčimo. Vsi svetovalci skupaj lahko odobrijo še tako visoke poviške za uslužbence, pa je vse zaman, ker jih višje oblasitvo ne odobri, ako niso že predhodno dovoljeni, Obč. odbornik SIAU, ki je določen za personalne zadeve, je samo predlaga! to, kar je ZVU odobrila za vse uslužbence na našem ozemlju. Ako je pa kak uslužbenec po sindikalnem posredovanju prišel do boljšega položaja, je uveljavil le svojo pravico, ne gre pa pri tem za prav nobeno zaslugo SIAU.
Lahko bi našteli še celo vrsto takih »zaslug SIAU«, a za danes dovolj. Spomniti hočemo le naše zaslužne svetovalce SIAU, da pri občinski upravi vse politične skupine skupaj mnogo napravijo za svojo občino le pod pogojem, da delujejo v medsebojnem spoštovanju, sporazumu in lojalnosti, kar pa pri vas, dragi komunisti, je zelo težko doseči.
Od srede  do srede
31. JANUARJA:	Politični	odbor
OZN je zavrnil predlog dvanajstih arabskih in azijskih držav glede Koreje in proglasil LR Kitajsko za napadalko. — Holandska vladna kriza je še vedno nerešena. — Truman je obljubil francoskemu vladnemu predsedniku Plevenu, ki je njegov gost, da bodo ZDA temeljiteje podprle francoski vojni napor v lndokini. — Na Koreji se vodijo borbe samo 18 km južno od 3S. vzporednika. — Grof Sforza izjavlja, da temelji »italijanska« politika glede Trsta še vedno na znanem tristranskem predlogu, da pa zahodne sile želijo, da se zaradi spremenjenih političnih prilik Italija glede Trsta sporazume naravnost z Jugoslavijo.
1.	FEBRUARJA:	Tudi	glavna
skupščina OZN je proglasila LR Kitajsko za napadalko; Jugoslavija se je glasovanja vzdržala in izjavila, da ne bo sodelovala pri delu odbora za kolektivne ukrepe. — Vest iz Washingtona pravi, da bi se čete OZN na Koreji ustavile na 38. vzporedniku, če bi jim uspelo nadaljevati prodiranje proti severu. — Francoski vladni predsednik Pleven je dospel v Kanado. — Venizelos je sestavil novo grško vlado, v kateri je 9 liberalcev in 6 socialistov. — Eisenhoiver je poročal kongresu o svojem potovanju po Evropi:	do
konca l. 1952 želi imeti v Evropi 40 divizij, glede Nemčije pa hoče doseči prej politični sporazum med prizadetimi državami.
2. FEBRUARJA: Angleški vladni predsednik Attlee je sprejel jugoslovanskega ministra Milovana Dji-hi sa. — Po podpisu mirovne pogodbe bo Japonska obnovila svojo vojsko brez mornarice in letalstva; ameriške čete ostanejo še nadalje na Japonskem, japonski strateški o-toki pa pridejo v ameriške roke. — Pclitični odbor je začel razpravljati o sovjetski obtožbi ZDA glede For-moze in bombardiranja kitajskega ozemlja. — V Franciji je zavladalo veliko ogorčenje zaradi osvoboditve nemških vojnih zločincev; . sam »New York Times« piše, da gre za »kompromis med pravico in oportunizmom«. — Angleška vlada je dvakrat zaporedoma zmagala pri glasovanju o načrtu za podržavlje-nje železne industrije.
3. FEBRUARJA: LR Kitajska ne priznava veljavnosti sklepa skujp-šcine OZN, na podlagi katere je bila proglašena za napadalko. — lz Češkoslovaške je izginil bivši zunanji minister Vlado Cleinentis. --Republika San Marino bo priznala LR Kitajsko. — Cete OZN naletavajo v bližini Seula na vedno večji odpor komunističnih čet. — Tito-istični razkol se širi med italijanskimi komunističnimi in partizanskimi organizacijami v Emiliji. Angleži odsvetujejo Američanom borbe za zavzetje Seula, zaradi predvidene komunistične protiofenzive. — Truman izjavlja, da bodo ukrotili napadalca predno bi temu usvelo sprožiti novo vojno.
4. FEBRUARJA: Francoski vladni predsednik Pleven izjavlja ob svojem povratku v domovino, da je sodelovanje zahodnih sil usmerjeno edinole k očuvanju miru na svetu. — Komunisti so pri Seulu prešli v protinapad. — Finska je izkazala svojo hvaležnost pokojnemu maršalu Manerheimu ob priliki sve'čanega pogreba na državne stroške. — De Gasperi trdi, da bi bil italijanski izolacionizem v današnjih svetovnih prilikah nevzdržljiv. — Indijski vseučilišni profesorji so podpisali izjavo, s katero obsojajo sklep OZN, !:i je proglasil LR Kitajsko za napadalko.
5. FEBRUARJA:	Bivši	češkoslo-
vaški zunanji minister Clementis je z letalom pribežal v Zahodno Nemčijo. — Jugoslovanski minister Milovan Djilas je iz Londona prispel v Pariz. — Ustanovljeno je predstavništvo Zahodne Nemčije v Beogradu. — Holandska vladna kriza še vedno ni rešena; medtem pa se vrstijo ostavke vodilnih mož glavnega stana. — Arabska liga ostro nastopa proti francoski politiki v Maroku. — Cete OZN so s počasnim napredovanjem prišle do 10 km pred Seulom; Kitajci pa pripravljajo protinapad na srednjem in vzhodnem bojišču. — Titoizem se je močno razpasel v italijanski komunistični stranki.
6. FEBRUARJA: Tri zahodne vlade preučujejo odgovor Sovjetske zveze glede konference štirih; SZ vztraja, naj bi razpravljali v glavnem o Nemčiji. — Sam predsednik skupščine, Perzijec Entezam, bo posredoval pri kitajski vladi. — Indija se bo še dalje trudila, da uveljavi jMlitiko miru glede spora s Kitajsko zaradi Koreje. — Ofenziva čet OZN na Koreji že obdaja od neposredne bližine prestolnico Seul.
Društvo »Pravnih11 poziva Varnostni svet OZN
na} preišče nevzdržne javnopravne razmere na Svobodnem tržaškem ozemlju
Društvo »Pravnik«, strokovna organizacija slovenskih pravnikov na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki ji načeljuje njihov nestor dr. Josip Abram, je poslalo dne 22. januarja t. 1. Varnostnemu svetu važno :n tehtno spomenico.
Spomenica ugotavlja, da je v hipu, k» je mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo nad predelom, ki 'tvori Svobodno tržaško ozemlje, prenehala suverenost Italije in je s tem ugasnila njena pravica, da na lem ozemlju še nadalje izvršuje svoje zakonodajne, pravosodne in vladne funkcije. Spomenica ugotavlja, da so se na podobno stališče postavila tudi mnoga sodišča v Italiji. Kasacijsko sodišče v Rimu, ki predstavlja najvišjo sodno oblast, je v nekaterih primerih sicer razsodilo, da je bil odvzem jurisdikci-je prizadetega Kasacijskega sodišča nad STO-jem pred 15. septembrom 1947 nezakonit in neveljaven, toaa nikdar ni doslej še ospora-valo dejstva, da je ta pravica ugasnila z dnem 15. septembra 1947, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba.
Zatem pa navaja Spomenica primere, kako je v zadnjem času prišlo do poskusov, da bi se s sodnimi odločbami utemeljila trditev o nadaljevanju suverenosti Italije na tem ozemlju. Omenja rektorjev govor ob priliki otvoritve lanskega akademskega leta, ki je dal za te poskuse idejno pobudo. Njegovo tezo je naito usvojilo v svoji sodbi š!. 23 z dne 14. septembra 1950 tudi Kasacijsko sodišče v Rimu, ki je v nasprotju s svojim dotedanjim zadržanjem ugotovilo, da -Italija kljub mirovni pogodbi še vedno izvršuje in ima pravico izvrševati svojo jurisdikcijo na STO-ju. Temu se je pridružil nato še državni pravdnik pri prizivnem dvoru v Trstu. ki je bil pred letom, dni poklican na to mesto iz Italije ne glede na sodnike na STO-ju in proti duhu mirovne pogodbe. V svojem govoru ob priliki otvoritve sodnega leta je sploh zanikal obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja, trdil je, da je to še vedno Italija in pozval je Zavezniško vojaško upravo, naj prekliče ukrepe, s katerimi je bila Vrhovnemu kasacijskemu sodišču v Rimu odvzeta kompetenca za sodbe
sodišč Svobodnega tržaškega ozemlja.
Spomenica ugotavlja,, da imajo vsi iti poizkusi namen, okrniti neodvisnost STO-ja tudi na sodnem področju. Pri tem se gre pa še delj. Našteti so tipični fašistični zakoni, ki do danes še niso bili odpravljeni na Tržaškem.
V svojem nadaljevanju pobija spomenica trditve in dokaze, na katere se opirajo pri svojem delu rušilci STO-ja. Ta njen del je zelo pregledno sestavljen in v jarki luči prikazuje popolno nezakonito postopanje, ki ga danes uveljavljajo na Svobodnem tržaškem ozemlju nekateri najvišji organi v popolnem nasprotju z določili mirovne pogodbe, ki bi jo morali spoštovati in ščititi.
Zaradi tega se društvo »Pravnik« obrača na Varnostni svet kot na varuha celovitosti in neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja:
1)	da opozori vlado republike Ita-
lije na nedopustno in nezakonito postopanje Vrhovnega kasacijskega sedišča v Rimu;
2) da pozove Zavezniško vojaško upravo, naj s primernimi ukrepi o-nemogoči, da bi tržaški sodniki tukaj nastopali kot pravosodni organi republike Italije;
3) da imenuje komisijo, ki naj na licu mesta preuči (to vprašanje, vprašanje ureditve državljanstva prebivalcev STO-ja v skladu z mirovno pogodbo in sploh javnopravne razmere na STO-j,u ter o vsem tem poroča Varnostnemu svetu.
Ob tej spomenici, ki je, v kolikor se ne motimo, druga po vrstnem redu, želimo, da bi društvo »Pravnik« uspešno nadaljevalo s prepotrebnim razkrinkovanjem nezakonitosti in pravnih pristranosti, ki so se tako razbohotile na Svobodnem tržaškem ozemlju, kajiti pravna določila so .tu, da jih spoštujemo, ne pa da si vsakdo kroji pravico po svoji lastni meri in željah.
Televizija v šolah
V Angliji preučujejo vrednost televizije kot učnega pripomočka v šolah. Grofijski svet v Essexu je v tem smislu delal poskuse v preteklih devetih mesecih in je predložil poročilo angleškemu radiu (BBC). Oblastva Essexa trdijo, da presega televizija filme, ker je cenejša. Neki uradni predstavnik je izjavil: »Upamo, da bomo prepričali angleško radijsko družbo, da nam bo napravila poskus z nekaterimi zgodovinskimi prizori v dramski obliki ter s tem omogočila, da ocenimo stvarno vrednost televizije.«
Operacija razklanih ustnic
S tehniko, ki je v rabi v newjor-ški bolnici, se nekatere prirojene napake človeških ustnic, kot na primer razklane (.zajčje ustnice), nekatere špranje na ustnem nebu, ki se istočasno tudi pojavijo, dajo odstraniti s plastično operacijo v 48. urah po rojstvu. V 95 odst. slučajev je bil uspeh pozitiven. V bolj kompliciranih slučajih pa sledi ki-rurgični operaciji doba vizgojevanja in nadzorstva, katera utegne trajati tudi do 17 let starosti.
0 negovanju češenj in češpelj
V zadnjih letih je prodaja češenj in češpelj precej nedonosna. Vzrokov je lahko več, mislim pa da v glavnem prihajata v poštev le dva glavna, in sicer:
a) premalo pridelka na ttrgu,
b) slaba kakovost sadja.
Ker je premalo pridelka na trgu, ne prihajajo k nam trgovci iz inozemstva, kakor je to bilo takrat, ko sta naša sadna trga v Gorici in v Krminu bila polna sadja. Zato je pridelek uporabljen skoro samo za krajevne potrebe. Temu nedo-statku moremo deloma odpomoči e-dino na ta način, da pomnožimo pridelek z novimi nasadi.
Slaba kakovost sadja pa je le deloma posledica slabih vrst, in je v prvi vrsti iskati vzroka v dejstvu, da sadnemu drevju ne posvečamo zadostne pozornosti, bodisi v negovanju kot pri pobijanju raznih škodljivcev.
Vemo, češnje in češplje ne potrebujejo skoro nobenega obrezovanja, in so zato glede tega najmanj zahtevna sadna drevesa.
Farane Šaleški Finžgar
osemdesetletnik
Franc Šaleški Finžgar je bil rojen v Doslovičah na Gorenjskem 9. februarja 1871 v družini skromnega vaškega krojača. V njegovi brezniški fari je bilo rojenih mnogo velikih slovenskih mož: pesnik France Prešeren, pisatelj Matija Cop, slavni čebelar Janša, itd.
Finžgar je posečal osnovno šolo v rojstni vasi in v Radovljici, srednjo šolo in semenišče pa v Ljubljani. L. 1895 je bil posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval v glavnem med našim delavskim in kmečkim ljudstvom. Na zadnje je služboval v ljubljanski trnovski fari.
Finžgar nam je mojstrsko opisal dušo in srce slovenskega kmečkega človeka. Pisateljevati je začel že v gimnaziji. Njegovi prvi deli sta »Gozdarjev sin« in »Zaroka o polnoči«. »Dekla Ančka« in »Prerokovana« sta prav tako znani njegovi povesti. Njegovo najbolj čislano de-
lo je roman »Pod svobodnim soncem«.
Finžgar je nameraval napisati za slovensko mladino še pet romanov iz slovenske zgodovine, pastirsko delovanje pa mu je onemogočilo poglobitev v potrebna znanstvena preučevanja.
Napisal je tudi drame. Štiri glavne so: »Divji lovec«, »Naša kri« (dejanje poteka za Napoleonovih časov), »Veriga« in »Razvalina življenja«, ki jo je pred kratkim uspešno vprizorilo tudi Slovensko narodno gledališče v Trstu.
.Urejeval »je družinsko revijo »Mladika« in bil stalen sodelavec Mohorjeve družbe.
Finžgar je znan tudi zaradi svojega socialnega delovanja. Organiziral je mnogo hranilnic in posojilnic, kmetijskih zadrug in prosvetnih društev.
Franc Šaleški Finžgar je postal zaradi svojih književnih zaslug član slovenske Akademije znanosti in umetnosti.
V prvih dveh - treh letih bomo skrajšali glavni vrh ali vrhova, (če je češnja vzgojena v dva vrha). To velja za češnje, medtem ko češplje pustimo prosto rasti. V nadaljnjih letih pa bomo pri češnjah kakor pri češpljah odstranjevali morebitno suho vejevje in pa tako imenovane roparje (rto so poganjki, ki odganjajo iz glavnih vej) ter ve-ie, ki se v notranjosti krone križajo. Moramo sploh paziti, da ne delamo češnjam kakor sploh vsemu koščičastemu sadnemu drevju, velikih ran, ker se v tem primeru pojavi iz nastalih ran smolikavost.
Kar se pa tiče prehrane, so češnje in češplje prav tako zahtevne kakor vsako drugo sadno drevo. In kakor je slabo prehranjevan človek mršav in bolj dovzeten za razne bolezni, tako nam nepognojeilo sadno drevo zaostane v rašči in dd le slab sad od sebe. Pri nas je sploh navada — zastarela sicer — da se češnje ali češplje sadijo ob koncih trtnih vrst v vinogradih. Tukaj dobijo le ono malo hrane, ki je utegnejo ukrasti trtam, katerim naš kmet bolj širokogrudno gnoji. Najbrž ker ga božja kapljica bolj pogreje in razveseli! — Zato, ako hočemo doseči lepo razvito drevo in na njem lep,-vabljiv in trpežen sad, moramo češnjam in češpljam, kakor sadnemu drevju sploh, primerno gnojiti. Gnojili bomo z dobrim hlevskim gnojem,^ki ga podkoplje-mo ali podorjemo v jeseni, kar je najbolje, lahko pa gnojimo seveda skozi celo leto. Hlevski gnoj mora--mo spopolniti z umetnimi gnojili, in sicer z mešanico 2/4 superfosfa-ta, 1/4 kalijeve soli in 1/4 žveple-nokislega amonjaka v količini po 1 kg na vsakih 50 kg predvidenega pridelka. Ce pa bomo gnojili samo z umetnimi gnojili, bomo to količino vsaj podvojili. Umetna gnojila raztrosimo v obsegu krone drevesa.
Češnjam je zelo priporočljivo tudi .gnojenje s stranišnico, z dodatkom približno 1 kg superfosfata na odraslo drevo. Stranišnico polijemo nekako v začetku marca ali proti koncu februarja na površino okoli drevesa do širine ikrone, ali pa izkopljemo okoli drevesa jamice, v katere vlijemo tekočino.
Pobijanje škodljivcev
Ena izmed velikih napak naših kmetovalcev je, da posvečajo pre-
malo skrbi pobijanju raznih sadnih škodljivcev, bodisi živalskih kot glivičnih. To se zlasti maščuje pri češnjah in češpljah, ki nam zato postajajo črvive in zaradi tega niso primerne za prodajo. To velja zlasti še za češnje.
Proti glivičnim boleznim (to je: riž, ki se odraža z rjavo nakapa-■nim listjem, n. pr. .tako imenovana »bolezen megle« nastopa v nizkih legah, kjer listje odpade že julija meseca) bomo škropili s 3 odst. brozgo modre galice in apna neposredno pred pričetkom brstenja (pri nas v drugi polovici februarja).
V drugič bomo prati tem boleznim škropili z največ 3/4 odst. broz-g-j modre galice in apna, v mesecu juiiiu.
Navadne živalske bolezni češnje so zimski pedic, uši in češnjeva muha.
Zimski pedic je metuljček, katerega samec nima peruti in zleze po deblu na češnjo že v jeseni ob nastopu prvega mraiza. Tu jo čaka samec, ki jo oplodi, nakar izleze jajčka na češnjeve popke. Iz teh jajčec se spomladi, ko .začnejo češnje odganjati,. izležejo in razvijejo črvički, ki se hranijo s češnjevim listjem. — Napada predvsem one vrste, ki začnejo bolj zgodaj poganjati. Ko je črviček doživel, se spusti po svoji nitki z drevesa in se v zemlji zabubi.
Proti pedicu se lahko borimo na dva načina. Jeseni privežemo okoli debla dobro lepenko, ki jo nato namažemo z mazilom, znanim pod i-menom »Tritanglefoot«. Paziti moramo, da ostane krona drevesa prosta, ker bi v nasprotnem primera pedicka zlezla na drevo po kakšnem kolu namesto po deblu. • — Drugi način pobijanja pedica je škropljenje. In sicer bomo v ta namen brozgi, ki jo bomo škropili proti rji, kakor je zgoraj opisano, primešali 3 - 4 odst. miseodrina. To škropljenje je nekoliko drago, je pa zato zelo učinkovito, in ako škropimo vsaki 2-3 leti (ker vsako leto sploh ne smemo škropiti z mi-scodrinom!), se nam to škropljenje zelo izplača: drevo zadobi bujno rašče s temno-zelenim listjem in sad ostane lep, zdrav in trpežen. Poleg tega pa z miseodrinom uničimo tudi morebitno zalego uši. Ce pa bi se uši kakor koli pojavile,
(Konec na 4. strani)
Ad RADIO TRST II:
SODELOVANJE BREZ ZHIfUI
»Primorski dnevnik« je že večkrat prekosil samega sebe. Zadnji primer tega žalostnega rekorder-stva je spet sobotni »Odgovor kru-hoborski-m .begunskim ' klečeplazcem«, kjer ni nadkrilil samega sebe le v izbiri nizkotnih izrazov (ki so, kot kaže, najmočnejša »kulturna« pridobitev, ki jo je na »zmagovitih bajonetih« prinesel v Trst), ampak tudi v pozabljivosti, katere je dokazal za stvari, ki niso stare niti dve leti.
Ne bomo se ustavljali ob blatenju in žaljenju, katerega si »Primorski dnevnik« dovoljuje do tistih kulturnih delavcev, ki se ne strinjajo z režimom, katerega on zagovarja. Njihovih zaslug za slovensko šolstvo na Tržaškem in na radiu, izrazoslovje, kakršnega se poslužuje »Primorski« in ki ga ne najdemo niti v .besednjaku zadnjega hlapca, ne more omajati. Radi bi se pa v razgovoru o radijski postaji Trst II v izvezi z napori, ki jih kažejo ljudje okoli »Primorskega« in »Slovensko - hrvatske prosvetne zveze« za ponovno sodelovanje pri tej naši postaji, katerega smo pričeli danes teden, ustavili pri nekaterih stvareh, katere je »Primorski« namerno zamolčal, oziroma jih hoče danes, ker mu gre v račun, enostavno potvarjati. Zato bomo pač mi osvežili spomin na nekatere značilnosti.
Kdor je bral zadnja članka »Primorskega« o Radiu Trst II, je nujno moral dobiti vtis, da je leta 1949 kiog okoli SHPZ prekinil sodelovanje s to postajo zaradi tega, ker je ta postaja »pred dvema letoma in pozneje oddajala .tako sramotilne vesti o jugoslovanskih državnikih, ... da noben pošten in domoljuben Slovenec pri najboljši volji ne bi mogel sodelovati pri takšni roboti«, kot pravi »Primorski« sam. Krivda naj bi bila torej izključno' na vesteh. Zdaj pa poglejmo za dve leti nazaj. Članki »Primorskega« takrat nikjer ne valijo 'krivdo za prekinitev sodelovanja s to radijsko postajo na kakšne »sramotilne vesti o jugoslovanskih državnikih« in podobno, ampak je naprtil vso krivdo popolnoma drugemu oddelku radijske postaje, ‘to je oddelku za govorjeni spored, ki ji je bojda odvzemal eno oddajo za drugo: oddajo ?a mladino, sindikalno oddajo, oddajo za pionirje, poročila o kulturnih aktualnostih in morda še kaj. Takrat »Primorski« in njegovi trabanti niso grmeli proti »političnim« nezaslišanostim, katere :so se dogajale na Trstu II, ampak proti »kulturnemu nasilju«, katerega oni kot »edini predstavniki« tržaških Slovencev niso mogli več prenašati. Danes so spet pripravljeni sodelovati s Trstom II, in sicer prav v okviru kulturnega programa, kot so sami povedali, torej tam, kjer se ni — kot bo logično sklepal vsakdo — nič spremenilo. Ali ni to nenavadno podobno odločitvi, da so zdaj tudi oni pripravljeni hlapčevati »imperialistični okupacijski upravi«, postali torej enaki »klečeplazci« in »petoli.zniki«, kot to očitajo tistim, ki v neizpodbitno korist poštenih Slovencev vodijo to postajo? Ali torej le niso »pripravljeni pljuniti na vse, na kar so še do včeraj prisegali«?
Ali pa je tovarišem želja po »kulturnem«’ sodelovanju samo pretveza, ker bi hoteli doseči na tej postaji nekaj več? V sobotnem članku so namreč zelo lepo vprašali, zakaj »ne bi smeli sodelovati na tržaškem državnem radiu, ki naj bi bil po njihovem mnenju (namreč po mnenju »begunskih kruhoboTskih peto-liznikov« - op. ur.) njihov monopol in ne radijska postaja, na kateri imajo pravico povedati svoje mne-
nje vse politične struje med tržaškimi Slovenci«. Gotovo! »Primorski« je tako potrdil, kar smo rekli v našem zadnjem članku: da si želi v vidu volitev na Tržaškem dobiti možnost za kak volivni govorček na radiu Trst II. Za to priznanje smo »Primorskemu« hvaležni.
Se bolj jpa bo »Primorskemu« najbrž hvaležno kominformistično »Delo« in njegova »Slovensko-hr-vatska prosvetna zveza«. Kajti »Primorski« je povedal, da imajo enako pravico kot on, zahtevati izdaj sodelovanje na radiu Trst II tudi tržaški kominformisti, ki se, kot slišimo, tudi že pripravljajo, da bi »pozabili« preteklost in ponudili svojo »kulturno« pomoč Trstu II. A »Delo« je nadvse hvaležno »Primorskemu« še zaradi nečesa drugega. Ker res ni pravično, da bi na .tržaškem ‘»državnem« radiu imel monopol samo eden, ampak imajo na njem pravico povedati svoje mnenje vse politične struje med tržaškimi Slovenci, bodo odslej tržaški kominformisti (mi se temu s hvaležnostjo odrekamo) lahko izražali svoje mnenje .tudi po radiu Koper, ki je namreč tudi »tržaški državni radio«, na katerem pa ima monopol samo eden.
Vodstvo .tržaškega radia stoji ?o-lej pred zelo lepimi perspektivami bodočega sodelovanja na slovenstf postaji T.rst II. Ce se odloči, da pozabi na vse žalitve izpred dveh let in znova odpre vrata ljudem, ki nimajo niti toliko ‘takta, da bi se p-ed tem, ko stavljajo zahteve, o-pravičili za iznesene žalitve, potem bo moralo po vsej logiki odpreti vrata tudi kominformistom. Zal nam je samo eno: da bo radijska postaja Trst II — če se vse uresniči — izgubila dosedanji ugled pri vseh tistih Slovencih, ki so tu in onstran meje videli v njej neomej-nega predstavnika tistih načel, ki so svetla tradicija zahodne omike.
A. P.
Naše delo na polju v tem mesecu
Na polju preorjimo njive za spomladansko setev, brž ko se osuše. Podorjemo hlevski gnoj za razne okopav.ine. Ponekod bo treba konec meseca dodati ozimnemu žitu nekaj nitrata, in sicer na 1000 kvadratnih metrov 15 kg. Trosimo ga v treh obrokih. Pripravljamo In čistimo žitno in drugo seme. Odberemo tudi primeren semenski krompir, katerega spravimo v kleti na poseben prostor.
Na travnikih opravimo .ta mesec mnogo dela. Pobiramo trnje, kamenje in mah, ravnamo krtine ter gnojimo. Razvažamo gnojnico po travnikih. Očiščene travnike moramo tudi obsejati, a ne le z drobirjem od sena, marveč moramo seme tudi kupiti.
Vse senožeti moramo prevleči z ostro brano. Najboljša je travniška brana. Ce ite nimamo, pa vsaj z železnimi grabljami, da odstranimo mah. Senožetim, kjer je mah, moramo tudi pognojiti, zakaj mah raste tam, kjer je premalo hrane za travo. Tudi deteljišča moramo pre-branati in pognojiti.
V sadovnjaku nadaljujemo s‘ strganjem in razkuževanjem debel. Drevju gnojimo tako, da ne pokla-damo gnojil ob deblu, ampak pod kapjo. Gnojimo z naslednjimi umetnimi gnojili: 0.50 kg do 3 kg super-foslata, 0.25 do 2 kg kalijeve soli ■ter 0.25 do 2 kg amonijevega sulfata na vsako drevo, po velikosti in starosti.
20
IRonvab Zelenko:
0vi slovenski časti
Pa povsem upravičeno, saj je Dagmar, visoka, krepko razvita Nemka z gostimi, košatimi temnimi lasmi ter s svojimi srčastimi, živo pobarvanimi ustni* caml, v štajerskem dekliškem kroju kaj spretno me* šala glavo in srce mladim in starim častnikom, da so kar noreli zanjo in vzklikali med sabo: »Sunce ti žarko, cura kao jedna Šumadijka, visoka i divna, puna vatre!« Istočasno pa je Dagmar bila zvita nems ška vohunka in skrivna voditeljica mestne, zlasti di* jaške »Hitlerjeve mladine«.
»Od kod, prokleto«, se je Štefan sam pri sebi razgreval, »je graški radio, ki je pred Hitlerjevim vdorom znal celo slovenski, mogel tako natančno vedeti o globini in širini jugoslovanskih protitankov* skih jarkov in gnezd tam za Spuhljem in jih smešiti, da bodo še »krave lahko čeznje skakale, kaj da bi. jih ne zmogli nemški oklepniki«, od kod, vraga, je vse vedel, če ne od Dagmar, ki se je s kolesom vo* zila dol na polje k svojim častniškim ljubimcem? Naj jo zlomek!« Nazadnje jo je pa le, je Štefana obšlo zadovoljstvo, skoraj zadrgnilo, ko so sloven* ski orožniki njo in vso njeno nemško študentovsko gručo s tistim zagonetnim »umetnikom« Walterjem Fiirstom vred zasačili pri hitlerjevskih nočnih vajah v Pirihovi tovarni, da so premnogi na naglem begu
popustili celo svoje telovadne copate. Škoda, da so vragi bili povezani do samega Belgrada, do nemške* ga veleposlaništva v Belgradu in da jim ob vsem strogem procesu niso mogli do živega!
Štefana je grizel ta razburljiv spomin, zlasti še Dagmarina drznost, ko je vpričo stroge komisije, v kateri je bil tudi Štefan, zabrusila in zapretila sa* mozavestno, da v ptujskem parku ne bo dovolj vej, na katerih bodo viseli Slovenci, če se njej in članom njenega zasebnega športnega krožka skrivi le en sam las. In oblast je v svoji strahopetnosti zares vso za* devo zamečkala, krivce oprostila in jim dala potuho. Dagmar se je prav zmagoslavno, še bolj oholo po* stavljala pred sošolci in sošolkami (Štefan je zvedel od Anice!) in samozavestno ter drzno vedla pred profesorji. Štefanu pa je nekoč, ko jo je srečal, vrgla tako srdit in maščevanja poln pogled, da si jo je dobro zapomnil. Gorje, če bi se sedaj kje srečala! Neusmiljeno bi se znesla nad njim. Dolge veje drevja v parku, ki so segale čez steze, bi zares bile žive vislice. Krvniki, nacisti se pa že itak mude pod nji* mi. Tu vojak nacist vede^ pod roko neko mestno žensko, ondi stoji spet parček, nacist in hitlerjanka. Tam naprej na drugi klopi ob dravskem nabrežju sedita spet dva zaljubljenca, nacist in kajpak hitler* janka. Štefan bo! moral mimo njiju! 'Pemačno je in na daljo še ne more razločiti, kakšna in kdo je ženska in kdo moški. O, da bi le nikogar znanega tod ne srečal! Da bi ga le kdo ne spoznal in ustavil! Ob tolikšni povodnji nacistov v parku bi ga brž do* bili v pesti
Onadva, ki sedita na klopi in se jima Štefan bli* ža, gresta Korenjakovemu visokošolcu precej na živ* ce. Joj, če bo nevarno, se bo takoj ustavil in obrnil. Štefan napenja oči, da bi ugotovil, kdo je ženska in kdo je moški. Kruci, nekam znana obraza!
Tisti hip se ženska nenadoma okrene in pogleda navzgor, od koder prihaja popotnik. Kakor da je pred Štefanom udarila strela, obstoji kot ukovan. Srce se mu stisne. »Dagmar! Vrag jo! Dagmar!« In moški, ki tudi steza vrat. je kakor onile zagonetni »umetnik« Walter Fiirst! Pa še cepico policijskega častnika ima! Gromisko, kam je Štefan zašel! Gorje, če pojde naprej in mimo njiju! D&gmar pozorno bulji v temo proti Štefanu. Ta pa se brž zasuče na peti in žuri nazaj, sprva ob ograji, potem pa naglo krene na desno h gredi in preko nje v grmičevje in brzo, brzo na druge steze.
»Hast du, Walter, gesehen, wie der Teufel ver* schwunden ist?« (Valter, si videl, kako je zlomek izginil) je Dagmar začudena dregnila svojega lju* bimca.
»Wer war denn? Kennst du ihn, Dagmar?« (Kdo je bil? Ga poznaš, Dagmar?) je Valter brž postal pozoren,
»Nein. Aber \vahrscheinlich war ein \vindischer Hund! War auch ein Hase dazu!« (Ne. Ampak ver# jetno je bil kak slovenski pes. Bil je hkrati tudi za« jec!) je Dagmar izlila svoje sovraštvo in svoj prezir do Slovencev.
(Se nadaljuje^
Desti z Goriškega
GORIŠKO UREDNIŠTVO: GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18
RAZPIHNILI SO SE
Zaradi nestrpnega in divjega sovraštva, ki ga italijanski tisk nenehno goni proti slovenski manjšini v Italiji, kateri stalno odreka njene jezikovne pravice, smo v naši številki od preteklega tedna, globoko uverjeni, da se naši manjšini v Italiji godi velika krivica tudi zaradi nastopov raznih uradnih krogov, ki ničesar ne storijo v o-brambo te naše manjšine in jo tudi sami očitno zatirajo; napisali krepke besede, ki so imele namen zbuditi pozornost pri beograjski in pri rimski vladi. Vsebina in zaključek našega članka je vsakemu poštenemu človeku povedal, da je bila naša zahteva, »da tudi Jugoslavija ukine vse jezikovne pravice, ki jih uživa italijanska manjšina v njenih mejah«, zgolj klic po enakopravnosti in pravičnem ravnanju z narodnimi manjšinami. Mi nismo zahtevali, da Jugoslavija začne s preganjanjem Italijanov, ampak da začasno ukine tiste pravice, ki jih oni imajo, nam pa jih vsi italijanski krogi sovražno odrekajo, ker hoče tudi vlada našo manjšino uničiti.
Pametni in trezni čitatelji, predvsem pa prizadeti Slovenci v Italiji, ki jim gre res za obrambo svojega jezika in za narodno čast, so naš čianek razumeli in opravičili ter tolmačili pravilno kot nujno zahtevo po enakopravnosti.
Represalija je inštitucija, ki jo tudi mednarodno pravo pozna in opravičuje. Ta inštitucija, to razume vsak, kdor ima le količkaj pojma o njenem namenu, ne odpravlja pravice nekoga, ampak jo začasno samo ukinja z namenom, da prisili drugo sovražno stranko k spoštovanju njenih obveznosti in dolžnosti.
Ne gre torej za kako nacionalistično zadržanje od naše strani proti italijanski manjšini v Jugoslaviji, saj smo prav mi iznesli večkrat v našem listu misel, da bi imele obe manjšini enak statut. Tako bi hkrati dosegli tudi to, da bi imele obe državi vso korist, da ravnajo pravično z jezikovnimi manjšinami v svojih mejah, ker bi sicer prišlo do avtomatičnega odvzema pravic manjšini na drugi strani.
Niti ni naš list in članki, ki jih v zvezi z manjšinskim vprašanjem prinaša, šovinističnega duha, ker smo mi stali vedno na stališču popolnega demokratičnega ravnanja z jezikovnimi manjšinami in smo prvi in edini stavili v povojnem času zahtevo po enakem statutu. V dokaz temu bi mi lahko objavili naše tozadevne spomenice.
Kakšen odjek pa je imel naš članek?. Mnogi naši ljudje so pričakovali silen odpor od strani italijanskih šovinistov. Pazljivo smo dan za dnem listali znane italijanske nam sovražne časopise in tudi pridno pripravljali gradivo in razloge, ki naj bi naš članek opravičili. Na žalost pa in na naše veliko začudenje in presenečenje se ti oglasita namesto italijanskega tiska... »Primorski dnevnik« in »Soča«! Glej ga no šmenita, tega pa res nismo pričakovali!
Kaj pa pravita »Primorski dnevnik« in »Soča«? To, da je Jugoslavija »demokratična« in že zaradi tega mora ravnati z italijansko manjšino pravično in »demokratično«, ne glede na to, kako ravna Italija z našo manjšino v svojih mejah. Trdita, da z našim člankom priznavamo, da je Titova Jugoslavija demokratična in ne zločinska, kot jo navadno prikazujemo. Da smo z našim zadržanjem pripomogli k temu, da ni prišlo do priključitve Gorice, da smo šovinisti itd. In še da pozivamo »beograjske diplomate, naj izrabijo pogajanja v Rimu« za dosego dejanske učinkovite zaščite slovenske manjšine v Italiji.
Izgleda, da je prav za prav ta naš poziv na »beograjske diplomate* kriv tolikega ogorčenega odpora v uredništvu »Primorskega« in »Soče«, to pa zato, ker smo očitali beograjskim diplomatom, da so na mirovni konferenci pozabili zaščititi slovensko manjšino v Italiji.
Na očitke, ki nam jih sedaj prinašata »Primorski« in »Soča« odgovarjamo kratko, da smo se obrnili na Jugoslavijo samo zaradi dejstva, ker tam pač nekdo vlada, tudi če gre v splošnem za nasilno vlado. S tem nismo mi niti za pičico spremenili našega mnenja o komunističnem režimu, od katerega terjamo vrnitev pogaženih pravic in svoboščin jugoslovanskim narodom kot celote. Priznati, da italijanska manj šina v Jugoslaviji ima večje pravice od naše v Italiji, še ne pomeni priznati, da je komunistični režira v vsakem oziru pravičen, saj dobro vemo, da je v ostalem italijanska manjšina v istem kritičnem položaju kot vsak drug jugoslovanski državljan pod trdim in krivičnim komunističnim režimom.
Sicer pa naj se rdeča lista nikar ne bahata, saj je predvojna Jugosla-
vija prva pokazala veliko strplji-vost in spoštovanje vseh pravic italijanske manjšine in je ni na drugi strani preganjala,, kakor danes Titov režim preganja vse jugoslovanske državljane. Rdeča lista se nimata torej s čim bahati in ponašati!
Svojo demokratičnost izkazuje komunistični režim v Jugoslaviji s tem, da prepoveduje vsem državljanom celo misliti. In vsako misel, ki ne gre v smeri komunistične linije, kaznuje s 16 letnim zaporom!.. Tako je izjavil javni -tožilec »demokratičnega« komunističnega režima v Jugoslaviji na pravkar obravnavanem procesu v Beogradu proti srbskim prvakom.
Hvala lepa za tako demokracijo, »tovariši« okoli »Primorskega« in »Soče«. Hvala lepa tudi za ono drugo vašo »demokracijo«, ki nam je ugrabila Slavkota Uršiča, ker se je bala njegove pravične in resnične demokracije. In hvala -lepa tudi za tisto vašo »demokracijo«, ki je napadala, sramotila in ubijala celo zavezniške vojake od leta 1945 dalje in ugrabljala ljudi, gonila naše ljudstvo na divje razuzdane pogo-
ne proti zaveznikom, da so se je nasitili in... na mirovni konferenci odrekli prav zaradi nje vsako podpiranje jugoslovanskih sicer opravičenih zahtev po priključitvi Gorice, Trsta in Koroške.
Ni dovolj nekaj zahtevati, »tovariši« krivični učitelji demokratičnosti, treba je tudi znati zahtevati... Sovražniku, -zlasti še zločinskemu sovražniku ni še nihče na svetu odprl vrata! In slovenskemu narodu, onemu nekomunističnemu, ostanejo živo v spominu sestreljena ameriška letala! Prav v trenutku, ko je bilo -treba držati živce mirne in ukročene za vsako ceno!.. Danes se pozno zaveda Titova vlada, da je ameriška demokracija boljša. I-meli -sm-o torej prav, ko smo jo zagovarjali, ko sta jo »Primorski« in »Soča« sramotno blatila...
In končno hvala lepa -tudi za vse ostale vaše »demokracije«, ki so odprle tisoče grobov slovenskim in sploh jugoslovanskim bratom, da se je partija povzpela na oblast, kjer vlada tako »demokratično«, da bežijo -iz njenega »raja« zaporedoma cele trume državljanov, morda zato, ker so preveč siti in preveč za-
slepljeni od vsega čara komunistične »demokratičnosti«. Predpretekli teden je zbežalo samo iz Dornberga kar šest mladeničev hkrati! Koliko grobov pa so že odprle na meji mitre Titovih stražarjev? V enem samem pasu dveh kilometrov štejemo od septembra 1947 — reci in piši — osemdeset ustreljenih bratov na begu iz »raja« v svobodo...
Želite, da vam serviramo še s kako drugo rdečo »demokracijo«?..
Morda pa sta »Primorski« in »Soča« zato glasno zakričala, da bi za-glušila neko drugo dejstvo, ki nam prihaja na uho od dne do dne bolj glasno, to je, da je »beograjska diplomacija« ne samo pozabila na nas, ampak se v Rimu celo v nekem oziru odrekla pravicam, s katerimi je po mirovni pogodbi sama odločala.
Cas odkrije tudi to resnico!
• * *
Medtem je »Messaggero Veneto« od 7. t. m. prinesel zahtevo udru-ženja »osopovskih« patriotov, da merodajni italijanski krogi preprečijo uvedbo dvojezičnosti. Ta -zahteva. ki je itak že stara, ponavljajo spričo članka v »Demokraciji«, zaradi katerega sta se »Primorski« in »Soča« -tako »razburila«. Naše zahteve glede italijanske manjšine v Jugoslaviji »Messaggero Veneto« pa niti ne omenja!
Dr. Bregant Marjan
POMENKI O PREHRANI
Izumitelj zdravniško-higie-nične priprave
Gospod Kamilo Rijavec iz Gorice je izumil posebno zdravniško-hi-gienično pripravo, ki jo je dal patentirati. Požrtvovalnemu g. Rijavcu čestitamo k -uspehu.
V policijsko službo sprejemajo
Z ministrskim odlokom od 9. 12. 1950 je razpisan natečaj za 89 mest podporočnikov (sottotenemte) pri policiji javne varnosti. Prošnjo treba nasloviti na prefekturo do 5. marca 1951. Tozadevna pojasnila daje prefektura sama in so navede-nav omenjenem odloku, ki ga je prinesel uradni lis-t 4. 1. 1951 št. 3.
Uradni list od 5. januarja pa prinaša ministrski odlok od 9. 12. 1950, ki razpisuje službo za 44 poročnikov policije javne varnosti. Pogoji so navedeni v ministrskem odloku in zadnji dan -za predložitev prošnje za sprejem je 6. marec 1951.
Smrt treh duhovnikov
V goriški bolnici sv. Justa je v ponedeljek 5. t. m. umrl g. Dreko-nia-, rojak iz doline Nadiže, ki je do 15. sejotembra 1941 služboval kot župnik na Vogerskem.
Z onstran meje pa je prišla vest, da sta tam umrla g. Lojk, župnik na Banjšicah in g. Matelič, župnik v Šmarnem v Brdih.
Vrh Sv. Mihaela
V »Soči« z dne 3. febr. 1951 smo čitali jako »zanimiv« članek pod naslovom »Ob mladinski konferenci
v Pevmi«, kjer se poveličuje gradnja socializma in obnova v sosednji državi (kjer lahko z okna gledamo rebra porušenih hiš). Sledila so poročila delegatov — »zastopnikov« raznih vasi. Vsak delegat je povedal svoje; tudi delegat z Vrha je pojasnil križe in težave svoje vasi; tako n. pr. pomanjkanje elektrike, slabe ceste itd., pri -tem pa je ožigosal občinske može, da malo skrbijo za vse -to ter da vedno samo obljubujejo... Mimogrede se je vr-hovski delegat obregnil tudi v domačo gospo učiteljico.
Mi mu odgovarjamo:
Občinski možje iz naše vasi imajo iste gospodarske težave kakor »delegat« in ostali vaščani. Tudi o-ni z os-talimi bi radi imeli lepe ceste, električno luč in še marsikaj drugega, zadovoljiti pa se morajo z obljubami, ki jih prejemajo pri, občinskih sejah, in ni zamere, če tudi sami »obljubljajo«. Občinski možje so za-to, da svetujejo, nimajo pa polnomočja, da bi izvrševali. »Delegatu« z Vrha pa svetujemo, ker smo prepričani, da ga preveva duh socializma in da želi le dobro svojemu narodu, naj organizira po zgledu Jugoslavije udarniško soboto. Kakor je razvidno s slike na naslovni strani »Soče«, je bila na konferenci v Pevmi velika skupina samih mladih ljudi, ki jih preveva isti duh socializma, bi ta zdrava kmečka mladina žrtvovala 1 delaven dan ter nam prišla zgraditi ali popraviti cesto Rubije-Vrh. Ali ne bi za delavno mladino bilo to silno idealno in posnemanja vredno? Potem bi imeli res ljudje spoštovanje do — delovne mladine. Dokler pa ta delovna mladina samo kvante prenaša in opravlja po-
štene ljudi, bo cesta Rubije-Vrh še vedno -taka.
Nadalje omenja delegat z Vrha dobesedno: »Tudi domačo gospo u-čiteljico, ki bi morala pomagati pri vzgoji mladine, skuša ovirati njeno delovanje.«
Odgovor: Domači gospe učiteljici, ki nam vzgaja in poučuje naše najmlajše, smo za to njeno delo iskreno hvaležni! Poleg tega nam naša domača gospa učiteljica uči in vodi naš cerkveni pevski -zbor, ki nam lepo prepeva v cerkvi in izven nje. Ponosni smo na naš pevski zbor, večkrat nas iznenadi -tudi s kakšno lepo narodno pesmijo, posebno lepo se je ta zbor odrezal na slovenskem taboru v Repentabru. Vsa čast domači g. učiteljici za njeno delo in njeno požrtvovanje, kakor tudi našim vrlim pevcem.
Pevski nastopi v cerkvi in izven nje dovolj pričajo, da domača g. učiteljica ljubi mladino in se žrtvuje za njeno izobrazbo in vzgojo. Nikakor pa je ne ovira, kakor to trdi »Soča«.	Vaščani
Šolska zdravniška ambulanta
V Gorici je ustanovljena šolska zdravniška ambulanta, ki jo bo vodil dr. Genovese in ki bo nudila brezplačno pomoč šolski mladini. Delovati začne prihodnji mesec.
Važno za trgovce
Vsi trgovci morajo popisati in prijaviti nekatere vrste blaga, ki ga imajo v zalogi in ki ga predvideva zakon od 8. januarja 1951 št. 1. Rok za prijavo poteče 16. t. m. Pojasnila daja trgovsko združenje v. Gorici.
.Zmotna pa je misel, da dajejo bogatejši dober zgled, kako se je treba smotrno hraniti. Med njimi najdemo največ onih bolezni, ki so posledica požrešnosti, neznanosti, skratka razv.ratnosti.
Ravno tako je važno hranilom vzdrževati normalne cene, kakor hranila v zadostni meri proizvajati. Poleg tega <pa je nujno potrebno pravilno usmeriti prehrano. V tem -oziru bi mnogo koristil poduk ljudstva. o pravilni prehrani, uvedba ljudskih kuhenj, kuharskih šol, na-bavno-prodajnih zadrug, reorganizacija gostinstva itd.
II.
Potreben je bil dolg uvod, da spoznamo kako važen problem je prehrana celega naroda. Tako tudi vemo kolikšen napor bi bil potreben, da se sedanje prehrambeno stanje izboljša. Ce pa resnično želimo izboljšati, kar je zgrešenega, se moramo seznaniti z najenostavnejšimi pravili prehrane.
Vsakodnevno človekovo prehrano tvorijo različna hranila, ki jih dobiva v naravi deloma od domačih in divjih živali, deloma iz rastlinstva in tudi iz rudnin. Živali mu v glavnem dajejo tolščo, meso in mlečne izdelke; rastlinstvo mu daje kruh, zelenjave, sadje ter različna olja; rudninstvo mu končno daje n. pr. kuhinjsko sol. Ce natančnejše preučimo vsa živila, ugotovimo, da jih lahko razstavimo v nekaj enostavnih snovi, ki jih imenujemo beljakovine, ogljikovi hidrati, .tolšče, sol: in vitamine.
Zadostna hrana izpolnjuje dve nalogi: 1) ona dovaja telesu zadostne količine sile (energije), 2) mu daje na razpolago snovi, ki so potrebne za izgradnjo .tkiv. Za izgrad-dnjo -tkiv pa telo potrebuje vode, soli in beljakovin.
Odraslo človeško telo rabi 2400 -2800 gr vode na dan, ki jo dobiva v jedi in pijači. Ce primanjkuje vode, potem narašča razpad beljakovin v telesu. Zavžito vodo izločimo vso: od 3 1 izločimo 2 1 s sečjo, 100 kubičnih cm z iztrebki, 300 kub. cm ,z izdihavanjem in ostanek skozi kožo.
(Se nadaljuje)
Odgovorni urednik: dr. Janka Jei Tiska: tijkarna »ADRIA«, d. d. v Tr*tu
Negovanje češenj in češpelj
(Nadaljevanje s 3. strani)
jim bomo med raščo škropili z 1/2 kg tobačnega izvlečka na 100 1 vode ali 20 - 30 gr tiogamma brez duha, ali kakšnim drugim sredstvom, katerih je mnogo v prometu, zlasti pa s trskami »Anassio« — (mišji les) v količini 3 kg na 100 1 vode.
Ako vsega tega preventivnega škropljenja nismo opravili, bomo češnjam škropili predno se raz-cvetejo, to je, ko je listje deloma razvito. Za to škropljenje bomo rabili brozgo 3/4 odst. modre galice in apna, kateri dodamo 300 - 500 gr svinčenega ali aluminijevega arse-nata na 100 1 vode.
Za uničenje pedica potem ko se je zabubil v zemlji, je priporočljivo zemljo pod drevesom prekopati ali preorati.
Češnjeva muha
To je muha, ki izleže jajčka v češnje, ko so te poldebele, in iz teh jajčec se v češnjah zaredijo črvički, ki češnjo okvarijo, da ni za prodajo. Ker ta muha nastopa bolj pozno, napada le pozne češnje in liubi le gorke in zavetne lege. Boj proti temu škodljivcu bomo zato osredotočili prvenstveno na pozne vrste češenj, in le proti roditeljem, to je muhi, ker črviču, ki se zarodi v češnji sami, ne moremo do živega.
Uspešno in preizkušeno sredstvo za pobijanje te muhe je škropljenje z mešanico 3 odst. melasa in 1/2
odst. svinčenega ali aluminijevega arsenata na 100 1 vode. Ker pa s tem, zaradi sladkega melasa, privabimo preveč čebel na pašo, ki pa gotovo poginejo zaradi arsenata, ki ga z melasom vsrkajo, bomo tovrstno škropljenje raje opustili in se omejili na druga sredstva. Vsak kmetovalec, ki se zaveda pomena čebel pri ploditvi sadja, bo isto skrbno čuval pred poginom.
Torej za škropljenje proti češnjevi muhi bomo uporabili raje »Gasarol«, »Tiogamma« ali »Feo-gamma« brez duha, ki so sestavljena na podlagi D.D.T. prahu. — S temi sredstvi škropimo češnjam, ko so polovico debele. Količino, ki jo bomo uporabili na 100 1 vode, dobimo napisano na ovitku. — Ta sredstva uničujejo češnjevo muho bodisi z dodirom, kakor tudi z uživanjem in z zadušenjem. Prva dva učinka dosežemo s škropljenjem, zadnjega pa s tem, da katero od o-menjenih treh sredstev potrosimo pod drevo v količini 75 gr na štir-jaški meter, ali pa nekoliko apnenega dušika (»Calciocianamida«) in jih primerno zabranimo ali bolje zakopljemo. Ta zadnji način uničevanja opravimo ob dozoritvi češenj, to je takrat, ko so črvički že popolnoma razviti in se spuščajo na tla v prezimovanje. Prah, ki smo ga zabranali v zemljo, razvija v dotiki z vlažno zemljo strupene pline, ki črvička zadušijo.
Uspešno ijobijemo češnjevo muho tudi z novim sredstvom, znanim pod imenom »G.C.G.«. Ta prah po-
trosimo pod krono debla v količini
10 - 20 gr na štirjaški meter in primerno zabranamo.
Umrljivost češenj In češpelj
Da nam češnje in češplje prezgodaj odmirajo, sta lahko dva glavna vzroka: ali prevelika suša ali korenska plesnoba. Izumiranju zaradi suše odpomoremo s tem, da držimo zemljo pod drevesom vedno zrahljano, s čimer preprečimo preveliko izhlapevanje vlage iz nizkih plasti. Korensko plesnobo pa povzroča, a-
11 ležanje vode ali podkopavanje lesenih ostankov od obrezovanja. Ležanje vode odpravimo s tem, da zemljo enakomerno izravnamo. Drugi vzrok pa odpravimo s tem, da polje dobro očistimo vseh koščkov lesa predno pričnemo s kopanjem ali oranjem, da jih ne pod-kopijemo.
V splošnem, kar se tiče škropljenja sadnega drevja sploh, moramo skrbeti, da poškropimo predvsem sadno popje, ker tukaj so zalege bolezni; le ko škropimo tudi z mi-scodrinom, poškropimo tudi ostali les, ker ta ima poleg lastnosti uničenja raznih bolezni tudi to, da skorjo nekako posveži, kakor ima občutek človek, ko opravi toplo kopel!
In nazadnje, bi za škropljenje sadnega drevja toplo priporočal, da si mogoče po več sosedov skupaj nabavite prevozne brizgalice z dolgimi gumijasti cevmi. S tem pri' hranite predvsem na trudu in pa odplavite delo bolj temeljito.
Kmet
Radio Trst II
NEDELJA, U. febr.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. —
12.00 Od melodije do melodije. —
13.00 Glasba po željah. 18.30 Oddaja za najmlajše - »Medvedov zvonček«, pravljica. — 19.00 Bizet: Lepa deklica iz Pertha. —
21.00 Z domače knjižne police. —
22.00 Cajkovskij: Simfonija štev. 0 v H-molu (patetična).
PONEDELJEK, 12. febr.: 18.15 Caj-
Števerjan in Sovodnje samostojni občini
Uradni list prinaša odlok, s katerim sta Steverjan v Brdih in Sovodnje ob Soči postali samo-mostojni občini. K Steverjanu so priključeni še sledeči kraji: Sčed-no, Uklanci, Valerišče in Jazbine. K Sovodnjam pa Rupa, Peč, Skr-Ijan, Rubije, Gabrije, Sv. Mihael in Cotiči.
Bivši kraji občine Dobrovo, to je Plešivo, Gradič in Ceglo, so priključeni h Krminu. Doberdob pa dobi kraje Devetaki, Vižintini, Palkišče, Ferletiče, Bonetiče in sploh vse kraje bivše občine Opatje selo, ki niso priključeni «: Sovodnjam.
Značilno je, da Jamlje niso priključene k Doberdobu. To pa zato, ker bodo vrnjene nabrežinski občini, ko bo Trst priključen k Italiji. Čakaj osel, da bo trava zrasla...
kovskij: Francesca da Rimini -suita. — 19.00 Iz filmskega sveta.
21.00 Vokalni koncert tenorja Renata Kodermaca. — 21.20 Liszt: Faustova simfonija.
TOREK, 13. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Brahms: Dvojni koncert v A molu za violino, čelo in orkester. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 221.00 Vzori mladim: Roentgen - dobrotnik človeštva.
22.00 Gershtvin: Koncert za klavir in orkester.
SREDA, 14. febr.:	IS.15 Chopin:
»Les Sylphides« - balet. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 »Veseli bratci«. —
21.30 Koncert violinista Stefana Nedelčeva. — 22.30 Liszt: Preludiji.
ČETRTEK, 15. febr.: 13.10 Pevski duet izvaja slovenske narodne. — 18.15 Moszkowsky: Iz tujih dežel -plesna suita. — 18.37 Rahmaninov: Koncert štev. 1 v F-molu, op. 1. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder -iPrva žena - Rebecca. — 22.30 Dvorak: Serenada, op. 22.
PETEK, 16. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Beethoven: Koncert štev. 1 v C-duru. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.10 Koncert pianistke prof. Mirce Sancinove.
20.30 Tržaški kulturni razgledi. —
21.00 Mojstri besede: Franc Wer-fel: Verdi - odlomki.
SOBOTA, 17. febr.:	13.20 Šramel
kvintet: Veseli godci. —	18.15
(Schumann: Koncert v A-molu. —
19.00 Programski periskop. — 16.05 Gluck: Pariš in Helena -isuita.
VSE NA OBROKE
Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu na račun lir 1000.-
Soudeležba na pePi loteriji HUBBEHO
ostanek v mesečnih obrokih po
lir 2000.-
RUGGERO ROSSONI
Corso Garibaldi 8
Bovci, pozor1
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnev-
nih cenah
<777. ^ischer
TRST, VIA P IET A’ 24 (Telefon 93,134)
Kole za trte, deske smre» kooe, mačet snooe in trt dih l e so o, trame in part kete nudi najugodneje
Mizarji I ftmetoualGi V podjetniki •
oale«
90441 TRST
Vial* Sonnino, 2 4
rrvo
X\v
nudi naj.
BOLJŠE VRSTE KRZNA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
lUltšId PRI PLAPIII!
Trst - ulica XXX Ottobrc 11 - tel. 29-374