Lokalna novica je kraljica XXIII - ISSN 1580-0547 April 2022 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 4 BAZA predstavlja mlado, dinamično, energično nepremičninsko agencijo, z ljubeznijo do fotografije, arhitekture, notranjega BRINA SOTLAR direktorica podjetja BAZA oblikovanja, dela z nepremičninami in ljudmi. KONTAKT: 00386 31 216 249 MLEKO POMURSKO 3,5 %, 1 l BAZAREALESTATE.COM KAVA ZLATA DŽEZVA 100 g 0,85 EUR -popust 20% TAJNISTVO@BAZAREALESTATE.COM REZANCI ŠIROKI VALJANI ŽITO, 1 kg 2,41 EUR -popust 20% 0,87 EUR KETCHUP FELIX NAPITEK BLAGI,1000 g VITAMIN WELL 3,33 EUR SIR JOŠT LJUBLJANSKE MLEKARNE, 1 kg 8,80 EUR -popust 20% LIMONA/LIMETA NAPITEK VITAMIN WELL 500 ml 1,30 EUR BEZEG/BRESKEV 500 ml 1,30 EUR -popust 20% NAPITEK VITAMIN WELL LIMONA/KAKTUS 500 ml 1,30 EUR NAPITEK VITAMIN WELL LIMONADA/KIVI 500 ml 1,30 EUR Ob vsakem nakupu prejmete KUPON S POPUSTOM. Znesek popusta predstavlja 2 % prodajne vrednosti izdelkov, ki so na računu označeni z zvezdico. Ob vsakem nakupu prejmete KUPON POPUSTOM. Znesek popusta predstavlja 2 % prodajne vrednosti so na računu označeni z zvezdico. Ponudba veljaSdo razprodaje zalog! Popust se obračuna na blagajni. Za morebitne napakeizdelkov, v tisku sekiopravičujemo. Ob vsakem nakupu prejmete KUPON S POPUSTOM. Znesek popusta predstavlja 2 % prodajne vrednosti izdelkov, ki so na računu označeni z zvezdico. Vse cene so maloprodajne DAVIDOV HRAM PE KRANJ IN DISKONT KRANJ Vse cene so so maloprodajne DAVIDOV HRAM PE PE KRANJ IN IN DISKONT KRANJ Vse cene maloprodajne DAVIDOV HRAM, KRANJ DISKONT KRANJ in vključujejo DDV. Savska loka 21c, 4000 Kranj in vključujejo DDV. in vključujejo DDV. Savska loka Kranj Savska loka21c, 21c,4000 4000 Kranj Minister za zdravje opozarja: Tel. št.: 04/ 20 10 590 Minister za zdravje opozarja: Minister za zdravje opozarja: Tel. št.: čas: 04/od20 10 590 do petka med 7. in 17. uro Prekomerno pitje alkohola škoduje Odpiralni ponedeljka pitje alkohola škoduje Odpiralni čas: od ponedeljka petka med Prekomerno pitje alkohola Odpiralni čas: od ponedeljka do petkado med 7. in 17. uro7. in 17. uro Prekomerno zdravju! ter ob sobotah med 7. in 12. uro zdravju! ter ter ob sobotah med 7.med in 12. ob sobotah 7.uro in 12. uro škoduje zdravju! BAZA, BRINA SOTLAR S.P., MIKLOŠIČEVA CESTA 30, LJUBLJANA KUPUJETE ALI PRODAJATE NEPREMIČNINO? VSEBINA | 3 Lokalna novica je kraljica XXIII - ISSN 1580-0547 April 2022 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 4 IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Na naslovnici Ada Trkulja iz Zbilj Foto: Peter Košenina Soočenje političnih strank in list tudi v Medvodah STRAN 6 Najbolj prodorna občina v regiji STRAN 7 Za prihodnji participativni proračun več denarja STRAN 10 Spomladanska čistilna akcija KOLOFON SO­TOČ­JE (ISSN 1580 - 0547) je pri­lo­ga Go­renj­ske­ga gla­sa za ob­či­no Med­vo­de. Pri­lo­go pri­prav­lja: Go­renj­ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Od­go­vor­na ured­ni­ca: Ma­ri­ja Volč­jak Ured­ni­ca pri­lo­ge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglas­no tr­že­nje: Robert Aleksić, te­le­fon: 040/508 891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si ­ i čas: De­lo­vn ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, so­bo­te, ne­de­lje in pra­z­ni­ki za­pr­to Pri­pra­va za tisk: Go­renj­ski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Tisk Žnidarič, d. o. o. SO­TOČ­JE šte­vil­ka 4 je pri­lo­ga 28. šte­vil­ke Go­renj­ske­ga gla­sa, 8. aprila 2022. V na­kla­di 6100 iz­vo­dov jo do­bi­jo vsa go­spo­dinj­stva v ob­či­ni Med­vo­de brez­plač­no. Naslednja številka Sotočja izide v petek, 13. maja 2022. Ob­či­na Med­vo­de, C. ko­man­dan­ta Sta­ne­ta 12, Med­vode STRAN 14 Medvoška podjetniška šola STRANI 20 IN 21 Planica je njegov drugi dom, najlepša pisarna STRAN 22 Razstava vsestranske ustvarjalke ročnih del STRAN 24 Armenija skozi oči Ade Trkulja STRAN 25 Sedemdeset let Društva upokojencev Medvode STRAN 28 Naporno, a enkratno doživetje 4 | OBČINSKE NOVICE NEJC SMOLE, ŽUPAN OBČINE MEDVODE Soočenje političnih strank in list tudi v Medvodah Iz pogovora z županom: Soočenje v Medvodah pred državnozborskimi volitvami – Prejeli zlati kamen – Prostorsko načrtovanje cestne in železniške infrastrukture – Redarska služba na delu MAJA BERTONCELJ FOTO: GORAZD KAVČIČ Smo pred državnozborskimi volitvami. V Kulturnem domu Medvode je potekalo soočenje Kluba neodvisnih županj in županov s predstavniki in predstavnicami političnih strank in list. V klubu ste tudi vi. Je bil namen dosežen? Klub neodvisnih županj in županov je bil osnovan v začetku letošnjega leta. Ob začetku volilne kampanje smo želeli pripraviti soočenje, na katero so bile povabljene politične stranke in liste, da jih povprašamo, kako vidijo lokalno samoupravo v naslednjih štirih letih, kakšna je po njihovem mnenju vloga občin v življenju neke skupnosti. Kar deset strank se je odzvalo, tudi kar nekaj županov. Več kot dve uri dolgo soočenje je bilo na visokem nivoju, dotaknili smo se strokovnih vprašanj, ki so za delovanje lokalne samouprave ključna: od financiranja občin do vprašanj regionalizacije, položaja občin, župana ... Pri nekaterih vprašanjih so si bila mnenja zelo podobna, na primer, da bi določene storitve morali združevati. Prvič sem imel občutek, da se je resno začelo govoriti o tem, da bi bilo pametno razmisliti, da bi določene naloge denimo upravnih enot prenesli nazaj na občine. Praktično vse stranke in liste menijo, da bi bilo treba ponovno imeti ministrstvo za lokalno samoupravo ali pa močno okrepiti kakšno že obstoječe ministrstvo s tem področjem. Občine se moramo ob kandidaturi za evropska sredstva namreč sedaj običajno usklajevati s tremi ministrstvi. Glede povprečnine nekateri bolj, drugi manj glasno opozarjajo, da prihajajo leta suhih krav. Tukaj je nekaj več razlik. Namen soočenja je bil dosežen, ne nazadnje že s tem, da se o tej problematiki govori in da vidimo, da lahko slovenska politika tudi kulturno in strokovno razpravlja, če to želi, da ni treba, da gre za gladiatorske igre, kot imamo občutek, ko volilno kampanjo Župan Nejc Smole spremljamo na televiziji. Marsikaj se da korektno in konkretno dogovoriti. Kaj bi kot župan označili kot prioriteto, kje na področju lokalne samouprave mora priti do spremembe? Odločil bi se za prostorsko načrtovanje. Postopki potekajo predolgo, v vsakega je vključenih več kot trideset soglasodajalcev, nosilcev urejanja prostora. Občina Medvode je postala regijska zmagovalka Zlatega kamna. S čim ste si po vašem mnenju pridobili naziv razvojno najbolj prodorne občine osrednje in jugozahodne regije? Strokovna komisija po več kot petdesetih različnih kriterijih ocenjuje vseh 212 občin in določi regijske zmagovalke. V njihovi obrazložitvi je bilo lepo prebrati, da so dobili občutek, da ima Občina Medvode vizijo, da jo uresničujemo tako v centru kot z različnimi komunalnimi projekti tudi zunaj njega. Resnično smo v zadnjih nekaj letih prejeli veliko število takšnih in drugačnih nazivov. Vsi laskajo, predvsem pa nas obvezujejo, da zastavljeno vizijo nadaljujemo, četudi bi bilo včasih politično mnogo bolj oportuno delovati manj usmerjeno. Ob obisku vlade v Medvodah ste se razveselili obiska ministra za infra- strukturo. Kakšni so pogledi za naprej na tem področju? Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za infrastrukturo sta že podpisala projekt širitve oziroma podaljšanja Celovške ceste. V nadaljevanju pa je zelo pomembno, da je ministrstvo dokončno sprejelo naš predlog o zamrznitvi oziroma razdelitvi državnega prostorskega načrta za cesto Jeprca–Stanežiče, ki ostaja v veljavi samo do Preske. Namesto dveh viaduktov in pokritega vkopa skupaj z občinami spodnje Gorenjske pritiskamo za izgradnjo povezovalne ceste Meja–Vodice. Pripravljajo se podlage za pripravo Državnega prostorskega načrta. Ta je ključen, da se projekt umesti v prostor. Naselja se širijo in vse težje bo najti koridor. Občina Medvode si prizadeva, da bi ta cesta potekala na meji med občinama Šenčur in Medvode. To je projekt, ki bo nujen, če se bo želelo zadovoljiti kar veliko območje. Gotovo gre za regijski projekt, pri katerem pa si ne delam nobene iluzije, da bo do tega prišlo prav kmalu. Že samo izdelava Državnega prostorskega načrta, če ni večjih težav, lahko traja okrog pet let. Omenjen je bil tudi drugi tir železnice, vsaj do Kranja. OBČINSKE NOVICE | 5 Drugi tir je že projektiran. Imeli smo že več sestankov. Predstavili so nam načrtovanje. Za nas je to zelo pomembno, ker imamo ob umestitvi drugega tira v prostor osnove, da lahko pred njegovo gradnjo rekonstruiramo nadvoze in železniško postajo. Računam, da bo drugi tir v prostor umeščen do poletja, in takrat bomo že seznanjeni z zahtevami za rekonstrukcijo na primer nadvoza na Ladji, ki je rekonstrukcije najbolj potreben. Imeli bomo tudi osnovo za sporazum za sofinanciranje, kjer verjamemo, da bo država finančno sodelovala pri obnovi, vsaj spodnjega dela. Zakoličbe so torej zaradi drugega tira? Direkcija RS za infrastrukturo je geodetsko označevala javno železniško infrastrukturo, torej zemljišča, ki so javno dobro železnice. Omenili ste nadvoze nad železnico. Na pogled v ravno dobrem stanju ni niti tisti na Zgornji Senici. Gotovo drži. A res je tudi, da je most na Zgornji Senici precej manj obremenjen kot tisti na Ladji. Kar pa nikakor ne pomeni, da ni potreben obnove. Verjetno bi bila dovolj rekonstrukcija manjšega obsega, nadvoz na Ladji pa bo treba rekonstruirati v celoti. Lastnica nadvoza na Zgornji Senici je država, na Ladji pa občina. To seveda ne pomeni, da moramo strošek rekonstrukcije v celoti nositi mi. Zahteve so zaradi železnice pod mostom drugačne, zato pričakujemo od države, da bo možna soinvesticija. V pogovorih za gradnjo drugega tira poudarjamo, da voljno sodelujemo pod pogojem, da pristopimo k dogovoru o rekonstrukciji teh nadvozov. Pred leti sva že govorila o sanaciji mostu čez Soro v Goričanah, tudi glede varnosti. Kako sedaj kaže? Zadnja ocena, ki je bila narejena pred nekaj leti, same konstrukcije ni problematizirala v takšni meri, kot je nedvomno potrebna obnove zgornja plast z železnimi traverzami. Potrudili se bomo, da se projekti pripravijo čim prej, potem pa skušali tudi nekje najti sredstva za obnovo, ki pa gotovo ne bo poceni. V izvedbi je kar nekaj projektov na področju cestne infrastrukture. Ste že izbrali izvajalca za gradnjo ceste od novega krožišča v Smledniku v Novo Dragočajno? Izbira je v zadnji fazi postopka, vesel pa sem, da je bilo oddanih veliko ponudb, kar v teh časih ni pogosto, posebno razveseljivo pa je bilo dejstvo, da najnižja ponudba ni presegala ocenjene vrednosti. Verjamem, da bomo po zaključku gradnje krožišča nadaljevali gradnjo te ceste. Do kdaj bo še zaprtje ceste v Žejah? Zaključek gradbišča načrtujemo proti koncu meseca maja, do takrat pa še enkrat opozarjam, da je promet dovoljen samo za prebivalce, lastnike zemljišč, obisk podjetij oziroma storitev v tistem koncu in gradbišče. V zadnjem obdobju smo tam večkrat opazili redarsko službo. So bile kršitve? Občani, tamkajšnji prebivalci, so se obračali na občino, da prihaja do številnih kršitev popolne zapore. Predvsem vozniki s Škofjeloškega ubirajo bližnjico, da jim ni treba na krožišče. Prosili smo za poostren nadzor redarstva. Dolgo so kršitelje samo opozarjali, sedaj pa jih tudi kaznujejo. Nekaj sprememb od vzpostavitve medobčinskega inšpektorata in redarstva je že zaznati, tudi meritve hitrosti. Radar je nov, prostostoječi. Redarstvo je pripravilo seznam lokacij, kjer je že sicer ugotovljena največja stopnja kr- trditi, da smo glede na površino občine ena izmed tistih z največ pitniki, iz občinske stavbe in iz nekaterih javnih zavodov smo umaknili balone z vodo. Gremo s počasnimi koraki naprej in ob tem pošiljamo jasno sporočilo. Če se za konec ustaviva še pri področju družbenih dejavnosti. Je prizidek k OŠ Simona Jenka Smlednik že v uporabi? Tako je, pridobili smo tudi uporabno dovoljenje, učenci ga že uporabljajo. Poteka še urejanje okolice, vesel sem, da nam bo uspelo narediti tudi učilnico na prostem. Poteka tudi gradnja prizidka vrtca v Valburgi. Prizidek k smleški šoli si je ogledala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Vama je uspelo spregovoriti tudi o novi šoli v Preski? Ob tej priložnosti in tudi ob priložnosti obiska ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in EU kohezijsko politiko, na šoli na Topolu smo opozorili, da je pred občino največja investicija. Upamo, da bo država držala besedo in da bodo najkasneje čez dve leti ponovili razpis za sofinanciranje investicij v šol- V obrazložitvi strokovne komisije je bilo lepo prebrati, da so dobili občutek, da ima Občina Medvode vizijo, da jo uresničujemo tako v centru kot z različnimi komunalnimi projekti tudi zunaj njega. Resnično smo v zadnjih nekaj letih prejeli veliko število takšnih in drugačnih nazivov. Vsi laskajo, predvsem pa nas obvezujejo, da zastavljeno vizijo nadaljujemo. šitev omejitve hitrosti, zlasti na šolskih poteh in v bližini šol in vrtcev. V preteklih dneh smo krajevne in vaške skupnosti zaprosili, naj pošljejo po njihovem mnenju do tri najbolj problematične točke, kjer bi bilo merjenje treba izvajati. O številu kršitev in globah pa ne znam podati odgovora, ker s temi podatki niti ne razpolagam. Prejeli ste certifikat Voda iz pipe. Bo to imelo kakšne učinke? V prvi vrsti gre za gesto, da pristopimo k projektu Zbornice komunalnega gospodarstva, da tudi na ta način skušamo ozaveščati ljudi, da je naša, slovenska voda tako kakovostna, da bi jo kanilo veliko več piti iz pipe kot iz plastenk. Zavezali smo se, da v občinski stavbi na sestankih, sejah … ne bomo imeli več na voljo vode v plastenkah, točimo jo iz vrčev, hkrati smo že pozvali vse naše javne zavode, da se nam pri tem pridružijo. Že pred nekaj leti smo začeli projekt nameščanja pitnikov. Upal bi si stvo. Tam bo občina kandidirala z že začetim projektom gradnje nove Osnovne šole Preska. Računamo na vsaj tako, če ne večjo finančno participacijo države, kot je bila pri zadnjem razpisu. V obravnavi je bil osnutek Strategije starosti prijazne usmeritve in aktivnosti v občini Medvode do leta 2026. Kaj si želite, da bi prinesla? Če sem običajno do strategij skeptičen, menim, da je to ena boljših, smelo napisana, polna odličnih ukrepov. Cilj pa je jasen: da bi Medvode postale najprijetnejši kraj za staranje. Ta strategija je velik korak v to smer. Po eni strani predlaga krepitev sodelovanja prostovoljnih organizacij, po drugi strani pa vse več povezovanja tistih, ki se poklicno, profesionalno ukvarjajo s preventivo ali kurativo na tem področju. Priprava te strategije zakonsko ni obvezna. Vzklila je iz želje po tem, da se stvari premaknejo na bolje, da se to področje bolj usmerjeno razvija naprej. 6 | OBČINSKE NOVICE NA KRATKO MAJA BERTONCELJ • Osebam z motnjami v duševnem in te­ lesnem razvoju pomoč lahko nudijo tako občine kot tudi država. Po novem je finan­ ciranje družinskega pomočnika prevzel dr­ žavni proračun, Občina Medvode pa bo še naprej sofinancirala domsko oskrbo. Šte­ vilo oskrbovancev, ki jim Občina Medvode sofinancira bivanje, se čez leto spreminja. V decembru 2021 je sofinancirala oskrbo v domovih za 15 občanov. Mesečni prispevek občine na občana je bil v letu 2021 med 200 in 1.818 evrov. Za sofinanciranje soci­ alnega varstva invalidov so v letu 2021 na­ menili 168.120 evrov. • V Režijskem obratu Občine Medvode iš­ čejo pomoč dveh pridnih študentov ali študentk. Pomoč potrebujejo predvsem pri vzdrževanju javnih površin in objektov v upravljanju Režijskega obrata (tržnica, zbirni center ...), košnji trave na javnih površinah in drugem urejanju zelenic ter parkov. Delo poteka prek študentske napo­ tnice, urna postavka pa je 5,50 evra neto. Delo poteka vsak dan od ponedeljka do petka dopoldan (občasno lahko tudi v so­ boto). Informacije dobite na tina.kobal@ medvode.si ali 01/361 95 42. • Občina Medvode je objavila Javni razpis o sofinanciranju kulturne dediščine v občini v letu 2022. Odprt je do vključno 25. aprila. • Na Regionalni razvojni agenciji Ljubljan­ ske urbane regije izvajajo anketo, namenje­ no obravnavi in analizi sprememb potoval­ nih navad prebivalcev Ljubljanske urbane regije, ki so nastale zaradi covida-19. Po­ vezava do vprašalnika je objavljena tudi v novici na spletni strani Občine Medvode. Odprt je do 13. aprila. • Občina nadaljuje sofinanciranje steriliza­ cij in kastracij mačk in psov (za vsako žival prispeva 20 evrov). V sedmi sezoni so skle­ nili sodelovanje z dodatno veterinarsko ambulanto, zato odslej storitev lahko opra­ vite v Veterini Tristokosmatih v Ljubljani (01 544 36 58) ali v Veterini Trata (04 201 55 23) v škofjeloški občini. Kot opozarjajo, je živa­ li še vedno preveč, zato skupaj poskrbimo za zmanjšanje novih legel. • Krajevni urad Medvode, ki je del Uprav­ ne enote Ljubljana, od 4. aprila ponovno posluje vse delovne dni v tednu (v pone­ deljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in petek od 8. do 13. ure). Za obisk se je treba naročiti na tele­ fonski številki 01 828 16 94 ali s spletnim obrazcem. Nenaročene stranke bodo stori­ tev lahko opravile, če bodo imeli na krajev­ nem uradu v času obiska prost termin. Najbolj prodorna občina v regiji Medvode so bile razglašene za razvojno najbolj prodorno občino regije osrednja in jugovzhodna Slovenija z Notranjsko. MAJA BERTONCELJ V Ljubljani je 15. marca potekala nacionalna konferenca za razvoj slovenskih občin Zlati kamen. Občina Medvode je postala regijska zmagovalka regije osrednja in jugovzhodna Slovenija z Notranjsko. Organizatorja izbora Zlati kamen sta podjetji Planet GV in SBR. Zlati kamen je sistem aktivnosti, ki merijo, ocenjujejo in spodbujajo razvoj na lokalni ravni. Poleg splošnega razvoja so posebej skrbno spremljali trajnostno usmerjenost občine in vključevanje prebivalcev v odločanje. Glavni razvojni projekti, ki jih je poudarila komisija, so projekt Čisto zate, največji okoljski kohezijski projekt v državi, gradnja mestnega jedra s Tržnico Medvode in aktualni projekt gradnje kolesarske poti Medvode–Pirniče–Vikrče. "V času zadnjega mandata je občina izpeljala vrsto zahtevnih projektov. Ti so bili najzahtevnejši na področju infrastrukture, kjer so bile Medvode vključene v največji projekt v državi, financiran z evropskimi sredstvi (zbiranje in čiščenje odpadnih vod). A prav nobeno področje ni bilo zanemarjeno: uvedli so participativni proračun, izboljšali delovanje uprave (skok indeksa proračunske učinkovitosti), vlagali v šolstvo, kulturo in okolje ter skrbeli za ranljive skupine tudi z izvirnimi prijemi. Prej dokaj neurejeno jedro kraja je zdaj prijetno in pešcem prijazno zbirališče v bližini sotočja Save in Sore. Ob tem občino odlikuje izrazita povezovalnost navznoter in navzven. Bogat nabor aktivnosti, ki so se začele že v času prejšnjega mandata, ima merljive rezultate: vrednost indeksa ISSO se je v zadnjih letih znatno izboljšala. Razvoj ni brez kontroverznih točk in morda v Medvodah še niso znali izkoristiti razvojnega potenciala, ki ga ima kraj z zanimivo lego na obrobju prestolnice. A zdi se, da so se po letu 2014 Medvode otresle stagnantnosti. V kraju se čuti svež veter in ambicizonost, ta nov razvojni zagon pa je že pripeljal do zelo otipljivih rezultatov," so zapisali v obrazložitvi. Posebej Prostore občine krasi novo priznanje. / Foto: arhiv Občine Medvode so se ob zaključevanju mandata posvetili analizi uresničevanja predvolilnih zavez, in kot so pojasnili, je medvoški župan Nejc Smole med najmlajšimi in je bil leta 2018 izvoljen drugič. "Njegov program je v celoti dostopen in je dokaj ambiciozen. Glavne obljube so izpolnjene, zlasti uspešna prenova in oživitev jedra kraja." Župan Nejc Smole je priznanje posvetil sodelavcem, ki niso tako izpostavljeni, a vsekakor zaslužni za razvoj skupnosti. Pred podelitvijo je sodeloval tudi na okrogli mizi regijskih finalistk, kjer je beseda tekla predvsem o velikih razvojnih projektih, s katerimi se trenutno ukvarja občina. Na konferenci je bil prisoten tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Poleg Občine Medvode so regijske zmagovalke in prejemnice priznanj za razvojno najbolj prodorne občine še Občina Ajdovščina v zahodni Sloveniji, Občina Solčava v regiji od Koroške do Posavja ter Občina Dobrovnik v vzhodni Sloveniji. OBČINSKE NOVICE | 7 Za prihodnji participativni proračun več denarja Na občini bodo predloge za participativni proračun 2023–2024 predvidoma začeli zbirati 30. maja. Na voljo bo štiristo tisoč evrov. MAJA BERTONCELJ Medvoški občinski svetniki se bodo 13. aprila zbrali na 22. seji. Na dnevnem redu je tudi Sklep o načinu priprave participativnega proračuna v občini Medvode za leti 2023 in 2024 – projekt Sodeluj in glasuj. Občina je prvič k predlaganju in soodločanju o projektih občane povabila za leti 2021 in 2022. Z odzivom so bili zelo zadovoljni in to novo prakso so se odločili peljati naprej. Potekajo že priprave na nov cikel. V sprejetem Načrtu razvojnih programov občine 2022–2025 je za financiranje projektov, ki izboljšujejo kakovost bivanja v občini in jih neposredno predlagajo in izberejo občani, rezerviranih skupaj štiristo tisoč evrov, od tega polovica za prihodnje leto, polovica pa leto 2024. To pomeni sto tisoč evrov več kot v participativnem proračunu za leti 2021 in 2022. Občina se za potrebe participativnega proračuna razdeli na enajst območij, ki so enaka kot doslej. Model participativnega proračuna predvideva izvedbo v štirih fazah. Prve tri predstavljajo postopek posvetovanja z občani, četrta pa je izvedba izbranih projektov. "Prve tri faze bodo izvedene predvidoma do konca letošnjega leta, faza izvedbe projektov pa bo potekala v letih 2023 in 2024," pojasnjuje Matej Osolnik, vodja projekta Sodeluj in glasuj. Prva faza se bo v primeru sprejetja sklepa začela že pred poletjem. Predvideno je, da bo zbiranje predlogov in javna razpra- Eden izmed projektov, izvedenih v sklopu participativnega proračuna, je novo igralo v Preski, ki je namenjeno vrtčevskim otrokom. Postavili so ga pretekli mesec. Predloge za nove projekte bodo začeli zbirati že konec maja. / Foto: arhiv Občine Medvode va med 30. majem in 16. septembrom. Predloge bodo evalvirali med 19. septembrom in 21. novembrom, odločanje bo med 5. in 11. decembrom. Izvedba bo v letih 2023 in 2024. Voda iz pipe je najboljša izbira Občina Medvode je prejela certifikat Voda iz pipe. MAJA BERTONCELJ Podelila ji ga je Zbornica komunalnega gospodarstva. S tem se je občina zavezala, da bodo spodbujali pitje vode iz pipe in vodo iz pipe ponujali tudi na njihovih sestankih, dogodkih in srečanjih. Županu Nejcu Smoletu je certifikat predal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Kot pojasnjujejo na Občini Medvode, s certifikatom Voda iz pipe želijo še aktivneje spodbujati občane, zaposlene in partnerje k opuščanju uporabe predpakirane vode in pitju vode iz pipe ter širiti zavedanje, da je pitje pitne vode iz pipe bolj zdravo in okolju prijaznejše. "Kadar voda iz pipe ne bo na voljo, jo bomo na Občini Medvode ponudili v okolju prijaznejši stekleni embalaži. Cilj je, da pitje pitne vode iz pipe postane naša vsakodnevna praksa, tako v organizacijah kot širše, ter prva izbira zagotavljanja vode pri organizaciji dogodkov pod našim okriljem." Slovenija ima številne vodne vire ter se po količini in kakovosti vode uvršča v sam evropski vrh. Kljub temu da imamo v Sloveniji zdravo in kakovostno pitno vodo, se pogosto dogaja, da mnogi raje posegajo po predpakirani. Zakaj bi pili vodo iz pipe? Med drugim, ker voda najbolj odžeja, blagodejno vpliva na počutje, blaži glavobole in mnoge druge težave, pomaga pri uravnavanju telesne teže, spodbuja pozitivno razmišljanje, je na voljo v neomejenih količinah, je povsod dostopna in ugodna, je najbolj ekološka, saj ne povzroča nobenih odpadkov, voda iz pipe je ves čas pod nadzorom in je sveža. Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) uporabnike obveščamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen oziroma začasen ukrep prekuhavanja pitne vode in da je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati iz naslednjih VVS in VS: VVS Žlebe - Seničica (Žlebe), VVS Vaše – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, VVS Sora – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, in VS Golo Brdo – Polana. Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode (http://www. medvode.si/objave/31). Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-javnost). Občina Medvode 8 | OBČINSKE NOVICE Obnova nogometnega igrišča se nadaljuje Lani so zamenjali dotrajano ograjo na strani ob državni cesti, letos prenovili malo igrišče z umetno travo, nadaljujejo tudi obnovo ograje. MAJA BERTONCELJ Občina Medvode v sodelovanju z Javnim zavodom Sotočje Medvode nadaljuje obnovo nogometnega igrišča v Medvodah. Zaključena je obnova malega nogometnega igrišča. Nameščena je nova umetna trava, zamenjali so tudi dotrajano lovilno mrežo okoli igrišča ter gole na malem in velikem igrišču. "Nova podlaga in oprema na igrišču bosta pomenili boljše pogoje za trening, igrišče pa bo tudi varnejše. Vrednost vseh del znaša skupaj dobrih 40 tisoč evrov, investicijo menjave umetne trave pa je s prispevkom pet tisoč evrov podprla tudi Nogometna zveza Slovenije," pojasnjujejo na Občini Medvode. Nadaljevali bodo obnovo dotrajane ograje ob nogometnem igrišču, ki ni več varna in kazi njegovo podobo. "Letos bomo zamenjali približno 200 metrov ograje ob reki Sori in krajšo stranico pri objektu kluba. Na ograji bo del prostora namenjen tudi napisom Nogometnega kluba Jezero Medvode in objavam sponzorjev in donatorjev, ki podpirajo nogomet v Medvodah. Z obnovo igrišča kandidiramo tudi na razpisu Fundacije za šport. Upamo, da bodo prepoznali pomembnost investicije in nam dodelili finančno pomoč za izvedbo projekta. Celotna vrednost načrtovanih del znaša dobrih 75 tisoč evrov," so še pojasnili. Nogometaši že lahko trenirajo na obnovljenem malem nogometnem igrišču. Občina je lani pristopila tudi k ureditvi legalizacije obstoječih objektov. Narejena je bila projektna dokumentacija, objekti so bili vpisani v kataster stavb, kar je bil prvi pogoj, da so lahko na Upravno enoto Ljubljana vložili vlogo za legalizacijo objektov. Nadstrešek povezuje obe stavbi MAJA BERTONCELJ Eden izmed letošnjih projektov občine na področju vzgoje in izobraževanja je nadstrešek med obema objektoma POŠ Topol. Gradnja je zaključena. Učencem in zaposlenim bo nadstrešek omogočil prehajanje od matične do pomožne stavbe brez težav tudi v slabem vremenu, saj pouk poteka v obeh objektih. Vrednost investicije je dobrih deset tisoč evrov. Sredstva za razširitev talnih plošč je prispeval Rotary club Medvode, ki je že dolgoletni podpornik POŠ Topol. Nadstrešek učencem in zaposlenim omogoča prehajanje od matične do pomožne stavbe brez težav tudi v slabem vremenu. / Foto: arhiv Občine Medvode »Babi servis« za varstvo otrok Javni zavod Sotočje Medvode v sodelovanju z Zavodom Medgeneracijsko središče Komenda izvaja projekt »Babi servis«. Ta omogoča občasno varstvo otrok na vaših domovih, ki ga izvajajo mlajše upokojenke. Prispevek staršev znaša 4,00 EUR na uro. Projekt sofinancira Občina Medvode. Za več informacij pokličite na telefonsko številko 040 842 776 ali se prijavite na spletni strani www.zmsk.si. OBČINSKE NOVICE | 9 Obiskali osem medvoških kmetij Občina v okviru projekta Lokalno je zdravo želi uvesti kratke dobavne verige med javnimi zavodi v občini in lokalnimi pridelovalci. MAJA BERTONCELJ V ta namen so k sodelovanju povabili vse medvoške kmete, od teh se jih je odzvalo 14, ki želijo sodelovati in začeti svoje pridelke prodajati tudi v medvoške šole in vrtce. Zadruga Jarina kot vodilni partner je pred kratkim vse kmetije obiskala tudi na terenu in z njimi naredila podrobnejšo anketo o količinah pridelanih živil, možnostih razširitev in preusmeritev v druge kulture. V okviru projekta Lokalno je zdravo so 28. marca 2022 skupaj z vodji šolske prehrane in ravnatelji osnovnih šol v občini Medvode ter Vrtca Medvode obiskali osem kmetij na območju občine Medvode, ki so bile pripravljene predstaviti svojo kmetijo. "Namen obiska je bil, da vodje šolske prehrane spoznajo delujoče kmetije v občini in njihovo ponudbo ter izrazijo svoje potrebe po določenih živilih, ki bi jih javni zavodi lahko naročali pri lokalnih pridelovalcih. Ogled smo začeli na kmetiji Pr' Andrej v Žlebeh, kjer so nam prikazali proizvodnjo motnega jabolčnega soka in soka aronije. Ogledali smo si tudi destilarno in storitev stiskanja sadja. Pot smo nadaljevali do Kmetije Malenšek v Žlebeh, kjer nam je gospodarica kmetije predstavila njihov način pridelave mlečnih izdelkov: sene- no mleko, več tipov trdih sirov, skuto, sladko in kislo smetano, skutne namaze, kajmak, maslo. Gospodar kmetije Mihevc v Goričanah nam je razkazal rastlinjak, v katerem goji različne vrste zelenjave. Predstavil je tudi vse težave, s katerimi se vsakodnevno srečuje pri pridelavi. Na kmetiji Kovač smo izvedeli, da se ukvarjajo s pridelavo zelenjave, krompirja, buč ter različnih vrst moke. Nato smo se odpravili na nasprotno stran Save in obiskali ekološko kmetijo Pr' Črnet na Verju, kjer smo lahko opazovali predelavo žit v domačem mlinu na kamen v moko, zdrob in kašo. Kmetija ima tudi pekarno, kjer pečejo domači kruh, piškote in druge pekovske izdel- rali njihove mlečne izdelke: sadne in navadne jogurte, trde sire, maslo, skuto in drugo," je povedala Eva Tehovnik Drobnič iz Občine Medvode. Občina je pred tem od Vrtca Medvode in vseh štirih osnovnih šol že prejela količine hrane, ki jih trenutno naročajo, ter predloge porabe lokalnih živil, ki bi jih lahko naročili pri medvoških kmetovalcih. V okviru projekta je bila izvedena tudi ekskurzija na Dolenjsko, ki so se je udeležili medvoški pridelovalci. Izvedenih je bilo tudi več izobraževalnih dogodkov za starše in otroke. Projekt bodo nadaljevali z javnim pozivom, na katerega se bodo prijavili lokalni pridelovalci ter na tak način predlagali ceno Namen obiska je bil, da vodje šolske prehrane spoznajo delujoče kmetije v občini in njihovo ponudbo ter izrazijo svoje potrebe po določenih živilih, ki bi jih javni zavodi lahko naročali pri lokalnih pridelovalcih. ke. Ogledali smo si tudi ekološki način proste reje goveda. Pot smo nadaljevali do kmetije pr' Tonc v Zgornjih Pirničah, kjer nudijo sveže mleko in fižol češnjevec. Na kmetiji Jeraj iz Smlednika se ukvarjajo s pridelavo sadja (jabolka, češnje, slive, maline, ameriške borovnice) in zelenjave. Ogled smo zaključili na kmetiji Mis v Zavrhu pod Šmarno goro, kjer smo si ogledali sirarno ter degusti- in količino živil, ki jo lahko zagotovijo na njihovi kmetiji, sam postopek pa se bo zaključil s pogajanji. Sledila bo sklenitev pogodb za dobavo posameznih pridelkov med posameznim pridelovalcem (kmetom) in posameznim javnim zavodom. Projekt podpira LAS Za mesto in vas, sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebni zabojniki za odpadni tekstil MAJA BERTONCELJ V spomladanskih mesecih, ko menjamo tudi garderobo, pogosto ugotovimo, da imamo v omarah oblačila, ki jih že dolgo ne uporabljamo več. V občini Medvode so na različnih mestih postavljeni zabojniki, namenjene zbiranju odpadnega tekstila, v katere lahko občani oddate moška, ženska in otroška oblačila, rjuhe, odeje, brisače, prte, posteljnino, spodnje perilo, torbice, kape, šale, rokavice, pokrivala, pasove in čevlje v parih. V rdeči zabojnik Tekstilko ne sodijo prešite odeje, vzmetnice, dežniki, preproge, trde igrače, šiviljski ostanki in umazana oblačila ter tekstil v zelo slabem stanju, ki se ne da ponovno uporabiti ali predelati. Te predmete lahko oddate v Zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov Medvode. Zabojniki za odpadni tekstil so na naslednjih mestih: Zgornje Pirniče – pri OŠ Pirniče (zabojnik Tekstilko na prostoru levo od garaže), Smlednik – pri OŠ Smlednik (zabojnik Tekstilko na parkirišču za zaposlene), Medvode – pri OŠ Medvode (zabojnik Tekstilko ob stari kolesarnici) in Medvode – Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov (v času odprtja). Največ, približno 60 odstotkov vsebine iz tovrstnih zabojnikov, gre v ponovno uporabo. Zabojniki za odpadni tekstil so na štirih lokacijah. / Foto: arhiv Občine Medvode 10 | OBČINSKE NOVICE Spomladanska čistilna akcija Zbrali so pet kontejnerjev odpadkov. MAJA BERTONCELJ V medvoški občini je osrednja čistilna akcija potekala 26. marca. Občina Medvode jo je organizirala v sodelovanju z Javnim zavodom Sotočje Medvode, Turistično zvezo Medvode, turističnimi društvi, krajevnimi in vaškimi skupnostmi, drugimi društvi in organizacijami in Režijskim obratom Občine Medvode. Na zbirnih mestih po posameznih krajevnih skupnostih se je zbralo 363 prostovoljcev, odpeljanih je bilo 30 kubičnih metrov odpadkov, pet polnih kontejnerjev. Največji odziv so zabeležili v Zbiljah (53 prostovoljcev), sledijo Medvode (50) in Hraše (45). V Zbiljah je obisk na čistilnih akcijah tradicionalno dober. Letošnje število je sicer kar daleč od rekordnega. "Datumsko se je akcija prekrivala s poleti v Planici, kar se je zagotovo malo poznalo. Kljub vsemu letošnje število ni tako slabo. Veseli, da pridejo tudi starši z otroki. Med zbranimi odpadki je bilo največ embalaže od hitre hrane in pijače, veliko je bilo tudi mask," je pojasnil Iztok Pipan in poudaril, da so turistična društva tista, ki akcijo peljejo že vrsto desetletij. Lani je bila v Zbiljah tako spomladi kot jeseni. Da je bila akcija uspešna, so Večina udeležencev čistilne akcije v Hrašah / Foto: arhiv organizatorjev povedali tudi v KS Medvode – center. "Obisk je bil dober, približno na lanski ravni. Se pa akcije vsako leto udeležujemo večinoma isti ljudje. Veseli smo nekaj podmladka in upamo, da bodo vztrajali tudi v prihodnje. Opažamo, da so ljudje bolj ozaveščeni. Večjih odpadkov z izjemo ene vzmetnice ni bilo, smo pa pobrali veliko papirčkov, tetrapakov, cigaretnih škatlic ... Pomembno je, da vsi vsak dan skrbimo za okolje, da tudi odpadke odlagamo tja, kamor sodijo," je povedal predsednik Branko Fišer. Tudi v Hrašah so se zbrali krajani vseh generacij. "Namen je bil urediti okolje, da bo privlačno tako za vaščane kot za obiskovalce, in s tem prispevati k večji kakovosti življenja v kraju. Zavedamo se, da je urejenost vasi naša skupna naloga, zato smo pričakovali iz vsake hiše vsaj enega udeleženca. Poleg čiščenja okolice in črnih odlagališč smo se lotili tudi čiščenja zgradbe nekdanje mežnarije, ki je sedaj v lasti Župnije Smlednik. V veliko pomoč pri čiščenju in pospravljanju odpadkov nam je bila kmetijska mehanizacija krajanov," so sporočili iz Hraš, kjer je akcija potekala pod okriljem Turističnega društva Hraše in Društva upokojencev Smlednik. Po koncu sta tako kot drugje sledila še malica in druženje. "Skupne akcije krajanov močno prispevajo k medgeneracijskemu sodelovanju, skupnemu delu, izmenjavi mnenj ter izkušenj, kar je ob današnjem hitrem tempu življenja zelo pomembno," so še poudarili. Posamezna društva so akcijo organizirala v drugih terminih, tako da na Občini ocenjujejo, da je sodelovalo okrog 450 ljudi. V čistilni akciji so 25. marca sodelovali tudi zaposleni na Občini Medvode in Javnem zavodu Sotočje. Čistili so ob glavni cesti skozi Medvode in uredili prostor Parka dr. Branislave Sušnik in tržnice. Zbornik o zgodovini krajev in ljudi v Polhograjcih Projekt je del participativnega proračuna. Krajane prosijo za pomoč. MAJA BERTONCELJ V okviru pisanja zbornika zgodovine krajev vzhodnih Polhograjskih dolomitov, ki je bil izglasovan v okviru participativnega proračuna Občine Medvode, je ekipa, ki pripravlja vsebino, zaprosila za pomoč krajane Topola pri Medvodah, Trnovca, Brezovice, Bela, Setnice in Tehovca. "Strokovnjaki bodo preučili gradivo v arhivih in dosedanjih publikacijah o naših krajih, vendar se največje bogastvo poznavanja zgodovine skriva v prebivalcih. Posebej to velja za naše starejše. Če ne bomo zapisali njihovega znanja, bo odšlo skupaj z njimi in bo izgubljeno. Zato prosimo prebivalce vzhodnih Polhograjskih dolomitov, da nam posredujete imena svojih sorodnikov, sosedov, znancev s tega območja, za katere veste, da znajo kaj povedati o življenju naših vasi v preteklosti. Zanimivo je vsakršno pričevanje o nekdanjih običajih, življenju na vasi, med vojno in drugimi preizkušnjami, o pripovedkah/legendah ali kakšni drugi zanimivi vsebini, povezani z našimi kraji, ljudmi, rudnikom, cerkvami, gradom, domačijami … Prosimo vas tudi, da nam omogočite ogled starih fotografij, zapisov in dnevnikov svojih prednikov ter starinskih predmetov. Želimo izvedeti za najstarejše zgradbe, znamenitosti, spomenike ...," so zapisali v pozivu. Za vso pomoč se že vnaprej zahvaljujejo. Podatke o predlogih lahko posredujete po e-pošti na zbornikdolomiti@gmail. com ali pokličete na 041 613 078 (Jure). 12 | VOLITVE Volitve poslank in poslancev v državni zbor MAJA BERTONCELJ Naročnik oglasa: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA Bližajo se redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Za dan glasovanja je določena nedelja, 24. aprila. Kandidature za tokratne državnozborske volitve je vložilo skupaj 20 strank in list. Za 88 poslanskih mest se bo po podatkih Državne volilne komisije potegovalo 1471 kandidatov, še pet pa za izvolitev za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Na seznamu list kandidatk in kandidatov za 3. volilno enoto – Ljubljana Center, 11. volilni okraj – Ljubljana Šiška 4, kamor spada tudi Občina Medvode, so naslednji kandidati: Alenka Žavbi Kunaver (Socialni demokrati – SD), Mateja Logar (Stranka Alenke Bratušek), Vito Klavora (Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo), Dejan Krajačić (Naša deže- V Medvodah je potekalo soočenje predstavnikov in predstavnic političnih strank in list, ki ga je organiziral Klub neodvisnih županj in županov. / Foto: arhiv Občine Medvode la stranka dr. Aleksandre Pivec), Simo Marić (Slovenska nacionalna stranka – SNS), Dragan Djukić (Povežimo Slovenijo (Konkretno, Zeleni, SLS, NLS, NS)), Anita Ogrin Ločniškar (Domovinska liga – Dom), Zala Rebernak (Piratska stranka Slovenije), Marko Gubanc (Državljansko gibanje Resni.ca), Alenka Sivka (Gibanje Svoboda), Jože Podgoršek (Nova Slovenija – Krščanski demokrati), Jure Pogačnik (Nestrankarska ljudska lista gibanja zdrava družba), Gregor Gregorčič (Vesna – Zelena stranka), Leon Merjasec (Slovenska demokratska stranka – SDS), Polonca Štefanič (Naša prihodnost in Dobra država), Andreja Zabret (Lista Marjana Šarca – LMŠ, Tanja No- san (Za ljudstvo Slovenije – ZLS), Janez Artač (DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije) in Alenka Pirjevec (Levica). Volivke in volivci, ki se ne bodo mogli udeležiti volitev v nedeljo, 24. aprila, lahko 19., 20. in 21. aprila med 7. in 19. uro predčasno glasujejo na voliščih za predčasno glasovanje na območju njihovega volilnega okraja. Medvoščani bodo lahko glas predčasno oddali na Gospodarskem razstavišču. Volivke in volivci, ki bodo na dan volitev zunaj okraja stalnega prebivališča, pa se lahko odločijo za glasovanje na t. i. volišču omnia, za kar je treba oddati posebno vlogo. Naročnik: SD, Levstikova ul. 15, 1000 Ljubljana ALENKA ŽAVBI KUNAVER Kandidiram zato, ker bi s svojimi zgledi in izkušnjami v politiki prispevala k spremembam in ustreznim rešitvam za kakovostno življenje v Sloveniji. Po svojih močeh bi se rada soočila z izzivi prihodnosti. V našem volilnem okraju bi se zavzela predvsem za: ■ izgradnjo medvoške obvoznice - projekt je potrebno pripeljati do konca in zagotoviti sredstva za izgradnjo le te. ■ večjo mobilnost - država mora poskrbeti za boljšo infrastrukturo, predvsem za železniško povezavo do Ljubljane in Kranja. Potrebno je investirati in nameniti več sredstev za poti, za najbolj ranljive udeležence v prometu, za kolesarje in pešce. ■ prehransko samooskrbo in uporabo lokalno pridelane hrane - potrebno je zagotoviti prehransko samozadostnost. S pravilnimi ukrepi je treba povečati proizvodnjo in zagotoviti dovolj lokalne hrane za šole, vrtce in druge ustanove. Tanja Fajon. Z ekipo in načrtom. ■ V 30 dneh do pregleda pri specialistu. ■ Brezplačna šolska prehrana in brezplačen vrtec za vse. ■ 10.000 javnih najemnih stanovanj. ■ 32-urni delovni teden. ■ 700 evrov minimalne pokojnine. Preberi najboljši načrt za prihodnost! 14 | PODJETNO, VOLITVE Medvoška podjetniška šola Začela se bo 20. aprila v sodelovanju Javnega zavoda Sotočje in domačina Boštjana Vidmarja, ki bo šolo vodil. Uvodno srečanje bo z gosti, tema pa Iz sanj v svoje podjetje. MAJA BERTONCELJ, FOTO: OSEBNI ARHIV Od ideje do podjetja. To bo tematika Medvoške podjetniške šole. Vodil jo bo Boštjan Vidmar, domačin iz Žlebov, ki je pred kratkim odprl svoj portal viralen.si, ki je narejen z namenom, da svoje znanje brezplačno prenaša na sledilce. "Moja vizija je, da slovenske podjetnike in vizionarje pripravim do tega, da razvijajo svoje ideje in produkte in se s tem premaknejo iz statusa quo. Vem, da je treba začeti pri manjših spremembah, ki rezultirajo v večje premike. Ker ne morem vplivati na politiko in gospodarstvo, sem si rekel, da začnem s tistim, kar imam, torej da delim svoje znanje. Tako je nastal portal viralen.si. Je plod mojega preteklega podjetniškega znanja in mentorstva podjetjem, ki ga izvajam," je povedal Boštjan Vidmar in dodal nekaj več o tem, kako je prišlo do ideje o Medvoški podjetniški šoli: "Moja večletna želja je pomagati mladim, da uspejo v podjetništvu. In kaj je lepšega kot začeti v domačem kraju. V lanskem letu sem se uspel z Javnim zavodom Sotočje Medvode dogovoriti, da skupaj naredimo prvi dogodek. Gre torej za javno-zasebno partnerstvo. Pomagali bomo vse mladim, nadobudnim posameznikom ali podjetnikom, ki bi radi svojo idejo razvili v šestmestno številko. Prav tako pa bo program namenjen revitalizaciji medvoškega podjetništva, turizma, kulture in drugih dejavnosti, ki so v času korone doživele neželeno stagnacijo ali nazadovanje." Prvi dogodek v sklopu Medvoške podjetniške šole bo 20. aprila med 18. in 20. uro v Klubu Jedro v Medvodah. Potekal bo pod naslovom Iz sanj v svoje prvo podjetje. To bo okrogla miza z uspešnimi slovenskimi podjetniki. Udeležba je brezplačna, se je pa treba prijaviti na www.viralen.si/medvode ali na mladina@zavodsotocje.si. Spoznali boste, kako postati podjetnik, kje začeti, kako spoznati, ali je ideja vredna milijon evrov ... Udeležbo so že potrdili Dominik S. Černjak iz Collegium Mondial Travel in Jasna Chalet Resorta, Karmen Pangos, generalna direktorica podjetja Žito, Metka Šporiš, floristka in podjetnica (Sanjski šopek) in Vojko Vučković, predavatelj managementa in vodja športnega centra. Prihaja pa tudi gost presenečenja. Program Medvoške podjetniške šole v nadaljevanju vključuje štiri srečanja, katerih teme bodo Zasluži preko Medvoško podjetniško šolo bo vodil Boštjan Vidmar, domačin iz Žlebov. interneta (4. maja), Od ideje do uspešne znamke (11. maja), Javno nastopanje ter prodaja (18. maja) in za konec delavnica Razvoj novih idej (25. maja). Za udeležbo bo treba plačati, cena pa je simbolična. In zakaj so ravno sedaj začeli podjetniško šolo? "Verjamem in prepričan sem, da najlepše zgodbe vedno vzklijejo iz najtežjih časov. Po vsaki krizi pride čas razvoja in 'novih začetkov'. In tudi sedaj bo tako. Kdor bo začel sedaj, se odločil, da izstopi iz cone povprečja, mu klasično delo od 8. do 16. ure ne pomeni rasti in mu državna regulirana plača ni dovolj, je to pravi kraj in čas za udeležbo. V svojem podjetniškem svetovanju (viralen.si) in mednarodnem coaching programu (The1%Coach) vsak mesec generiram nove podjetnike ali učitelje. Rezultati govorijo uspehom v prid," je zaključil Vidmar. Andreja Zabret »V politiki ti trdo delo, vztrajnost in potrpežljivost pridejo zelo prav. Gre za odgovornost do prihodnjih generacij.« Naročnik oglasa: LISTA MARJANA ŠARCA, BISTRIŠKA CESTAŠarca. 10 A, KAMNIK Naročnik oglasa je stranka Lista Marjana Normalizacija. Rešitve. Razvoj. Andreja Zabret.indd 1 1. 04. 2022 10:12:46 Naročnik oglasa: KONKRETNO, BEETHOVNOVA UL. 2, LJUBLJANA 16 | KMETIJSTVO, VOLITVE Uspešno realizirali zastavljene cilje Občni zbor Kmetijske zadruge Medvode MAJA BERTONCELJ Občni zbor Kmetijske zadruge Medvode je potekal 27. marca. Udeležil se ga je tudi dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je po koncu spregovoril o trenutnih razmerah v kmetijstvu, perspektivi kmetovanja na območju Kmetijske zadruge Medvode, na voljo je bil za vprašanja. Poročilo sta podala predsednik zadruge Janez Šušteršič in direktor Milan Sobočan. Kot je bilo pojasnjeno, je bilo za Kmetijsko zadrugo Medvode leto 2021 uspešno, hkrati pa zelo zahtevno. Spomladanska in jesenska epidemija sta močno vplivali na organizacijo dela in obremenjenost, ob tem pa se je pokazalo, da so kompaktno, dobro organizirano in dobro vodeno podjetje. Presegli so poslovno leto 2020. Izognili so se večjim težavam in poslovanje maloprodaje je bilo odlično, celo za malenkost boljše kot leto prej. Promet maloprodaje v letu 2021 je bil skoraj šest milijonov evrov, za tri odstotke večji kot leto prej. Prodajalne so ustvarile dobrega 1,1 milijona evrov zaslužka. Kot poudarjajo, je bil v maloprodaji narejen velik premik naprej, ne samo v povečanju in ureditvi prodajnih površin, ampak tudi v ponudbi blaga in pristopu do kupca oziroma postrežbi. Bolje jim je šlo tudi pri odkupu živine, medtem ko je odkup mleka malo zaostal za letom 2020. Odkupili in prodali so ga več kot 12 milijonov litrov. Prodajajo ga dvema kupcema, in sicer Ljubljanskim mlekarnam in preko GPZ v Italijo. Poslovno leto 2021 je bilo tako eno boljših v zadnjem desetletju. Skupnih prihodkov so realizirali 14.090.969 evrov in tako prvič v zgodovini presegli mejo 14 milijonov. Največji delež predstavlja maloprodaja (38,65 odstotka), sledi odkup živine (32,26 Izredno zahtevno in dinamično leto 2021 se je končalo tako dobro, kot so si lahko le želeli. Naročnik: NSiNOVA SLOVENIJA, DVORAKOVA 11 A, LJUBLJANA Naročnik oglasa: 11 odstotka) in odkup mleka (29,85 odstotka). Zadruga je poslovno leto zaključila z dobičkom 95.639 evrov, izplačala superrabat in nagrado zaposlenim. Izvedli so tudi za dobrih 114 tisoč evrov investicij z upoštevanimi stroški vzdrževanja. Nadzorni odbor na poročila ni imel pripomb, predsednik Janez Koželj pa je pohvalil poslovanje. Veliko ciljev so si v Kmetijski zadrugi Medvode zadali tudi za leto 2022. Poudarili so naslednje naloge: poslovanje z dobičkom, preseganje blagovnega in finančnega plana, zmanjševanje zadolženosti, zagotavljanje likvidnosti, internetna prodaja, zaključek odškodninskih postopkov s Skladom kmetijskih zemljišč, odmera zemljišč, ki so v lasti s Skladom, povečanje osnove plač, izplačilo superrabata in nagrade zaposlenim ter komunalna ureditev parcel v Zgornjih Pirničah. Kmetijska zadruga Medvode ima 239 članov, konec leta je bilo v njej zaposlenih 37 delavcev. Za sodobno, razvito, zeleno in do ljudi prijazno Slovenijo. e ž dr. Jo k Podgorpšose lanca vaš kandidat za boru v državnem z OGLASNO SPOROČILO Naročnik oglasa je stranka Naša dežela dr. Aleksandre Pivec. Dejan Krajačić 4 Od kod sem: Prihajam iz Medvod in Preska je moj dom. Moje kompetence: Delo za ljudi. V Medvodah povezujem in spodbujam občane za skupno dobro preko socialnega omrežja. Zakaj kandidiram za poslanca DZ: Prepričan sem, da lahko z drugačno uravnoteženo politiko naredimo spremembe na boljše za vse prebivalce Slovenije. Podpora lokalnim pridelovalcem hrane bo ključna za samooskrbo in ohranitev zdravja vseh generacij. Hvala za vaš glas ter zaupanje, Dejan Krajačić nasadezela.si NAŠA DEŽELA #ZaLjudi Naša dežela, dr. Aleksandre Pivec NAŠA DEŽELA #ZaLjudi Kmetijstvo Za mlade Decentralizacija Napredno, okolju prijazno, trajnostno kmetovanje, ki bo zagotavljalo lokalno pridelane naravne dobrine in prehransko samozadostnost. Kmetovanje, ki temelji na odgovorni kmetiji, ki je bila vedno sinonim za slovensko podeželje. Prenovljen izobraževalni sistem. Spodbujevalna zaposlitvena in stanovanjska politika za uresničitev osebnih in poslovnih ciljev mladih znotraj meja države. Omogočanje razvoja ustvarjalnosti in podjetnosti. Enakomeren gospodarski in družbeni razvoj države. Zaposlitvene možnosti in kvalitetno življenje v vseh regijah. Gospodarstvo Zdravstveni sistem Za starejše Odprava nepotrebne administracije, razbremenitev stroškov dela, trajnostna naravnanost, kot odpravljanje ovir za sproščanje podjetnosti. Malo gospodarstvo in trajnostni turizem kot perspektivna nosilca gospodarskega razvoja. Sodobno, kvalitetno, učinkovito in dostopno zdravstvo, ki bo na prvo mesto postavljalo človeka, uporabnika zdravstvenega sistema in njegovo zdravje. Uporabnik mora postati tisti, ki bo odločal kako upravljati s svojim lastnim zdravjem. Dostojne pokojnine, ki jih bo omogočala predvsem spodbujena podjetnost aktivnih generacij. Dolgotrajna oskrba zagotovljena na svojem domu ali v izbranih ustanovah. Izgradnja novih domov, negovalnih bolnišnic, enot za geriatrijo, paliativno oskrbo. Socialna in pravna država Okolje Skrb za najranljivejše člane naše družbe. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, pravil zapisanih v ustavi in zakonih in neodvisna sodišča. Čist zrak in čista pitna voda za vse državljane. Spodbujanje trajnostne naravnanosti vseh, ki živimo v tem okolju, saj smo od njega soodvisni. Naročnik oglasa: NAŠA DEŽELA, PARTIZANSKA CESTA 5, MARIBOR 18 | IZOBRAŽEVANJE Novosti na policah Knjižnice Medvode LISA AISATO: KNJIGA TOŽIBABA Odlična slikanica, ki vas ne bo pustila ravnodušnih. Začne se pravzaprav malce dolgočasno. Glavna junakinja muha se znajde v dvigalu, polnem zelo različnih ljudi. Ko prisotne gleda takole od daleč, skrita v kotu, so videti vsakdanje. Vendar pa je njen namen drugačen. Želi jih predstaviti, kakšni so, ko grejo domov – ko jih drugi ljudje ne vidijo. Kakšen je njihov resnični obraz? Muha je torej ta tožibaba, ki nam pove o lastnostih ljudi iz dvigala, skritih pred zunanjim svetom. Na primerih različnih ljudi bo muha to tudi razumljivo in zanimivo predstavila. Ta knjiga je dobra iztočnica za pogovor o tem, ali se lahko za prvim vtisom skriva zelo drugačna zgodba. Slikanica je prejela znak kakovosti mladinskih knjig zlata hruška. Napisala in ilustrirala jo je Lisa Aisato, znana umetnica in avtorica otroških knjig na Norveškem, ki ima edinstven slog, iz katerega veje lepota življenja. (Pripravila: Maja Rotar) IRENA ANDROJNA: MODRI OTOK Mladinski roman se dogaja na Modrem otoku, kamor pridejo otroci na raziskovalni tabor. Razdelijo se v skupine, kjer izberejo, s katerim področjem se bodo ukvarjali: biologijo, ekologijo, astrologijo … Adrijan, Ernest in Lena izberejo etnologijo. Ker njihov mentor še ni prispel na otok, se znajdejo sami in pustolovščina se začne. Pomaga jim Verica, ki jih usmeri k zeliščarki Milvi. Na poti tja se izgubijo in spoznajo nenava- dnega svetilničarja Stiborja. Govori jim o čudovitem vzporednem svetu, Kraljestvu neskončne zarje. Da jim figurico morskega konjička, ki ima čudežno moč. Za piko na i pa spoznajo skrivnostno Mariso. Ta jih odpelje k Milvi, ki jim veliko pove o otoku in zeliščih. Pred odhodom jim podari obeske svarice, ki varujejo pred slabimi stvarmi. Po prihodu mentorja Tomaža se stvari še bolj zapletejo. (Pripravila: Erika Poljanšek) ALENA MORNŠTAJNOVÁ: TIHA LETA Vsaka družina ima svojo zgodbo in svojo zgodovino, tudi če o njej ne smeš vedeti ničesar. Dvoje usod, dvoje življenj, oče in hči, zamolčana preteklost. Dnevi se očetu izgubljajo v preteklosti "kot podobe za oknom vozečega vlaka". Z njimi se umika v samoto, žalost in obžalovanje, pri tem pa v objem tišine potisne tudi svojo hčer, ki ne more razumeti, zakaj je za očeta samo breme, zakaj glasba za zaprtimi vrati očetove sobe njuno odtujenost le še povečuje. Ob spoznanju, da vprašanja in besede ne prinašajo odgovorov, pač pa odpirajo zgolj nove rane, se odloči, da bo postala zbirateljica spominov, zapisovalka svojih misli in dogodkov. Skozi njuno pripovedovanje se bralcu razkrivajo dejstva, zamolčana resnica in laži, življenje, razpeto med dobrim in slabim. Pisateljica, ki so jo poimenovali kar kronistka novejše zgodovine češkega naroda, s svojim pripovedovanjem in slogom romana tankočutno izriše notranje življenje posameznika in življenje družine. Priporočam. (Pripravila: Meta Potočnik) To poletje uživajte na svoji terasi. Obiščite naš salon ter si oglejte najnovejše trende na področju terasnih desk. V ponudbi tudi talne obloge, notranja vrata, delovni pulti, lesene fasade in še mnogo več. J.u.A. Frischeis d.o.o. Celovška cesta 492, 1210 Ljubljana Šentvid T: +386 1 516 14 60, info@frischeis.si GRADNJA Z LESOM www.frischeis.si LES JE NAŠ SVET Inserat_Decking_SLO_182x131mm_abf.indd 1 28.03.2022 09:44:55 KOTIČEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Ohranimo žabice MOJCA FURLAN, FOTO: PETER KOŠENINA Dvoživke so izjemno koristne živali. Izumirajo zaradi zmanjševanja njihovih življenjskih prostorov in zastrupljanja tal s pesticidi ter drugimi onesnaževalci tal in voda. Ogromna je smrtnost na cestah v času selitev na mrestišča. Spomladi se žabe s kopnega selijo k mirnim vodam, da bi odložile mrest in poskrbele za nadaljevanje vrste. S cestami smo jim presekali njihove ustaljene selitvene poti. Selitev ob ugodnih vremenskih razmerah lahko traja samo nekaj dni, ob neugodnem (suhem ali premrzlem) vremenu pa se lahko tudi prekine. S prenašanjem dvoživk čez cesto v času spomladanskih selitev pomembno prispevamo k njihovemu varstvu. Znotraj ekosistema imajo več pomembnih vlog. So plenilci, uravnavajo število žuželk, polžev in pajkov, s katerimi se hranijo. Na njihovem jedilniku so tudi komarji in vrste, ki ljudem povzročajo škodo na vrtovih in poljih. Predstavljajo pomemben vir hrane za druge živali, kot so ptice, ribe, vidre. Če izgine taka skupina, bi se v zmernem časovnem pogledu zgodila katastrofa, saj bi se del prehranjevalnega kroga sesul. Dvoživke so tudi kazalnik stanja narave, saj so zelo občutljive na spremembe. Zato so med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami. Ko v naravi opazimo upad dvoživk, pomeni, da se dogajajo spremembe, ki jih sicer še ne bi opazili. Zaradi svojega življenjskega kroga potrebujejo vodo, kjer se razmnožujejo, in kopenske habitate, gozdove, travnike, kjer preživijo večino življenja. Sekulje so najpogostejša vrsta žabic, ki smo jih srečali. V mlaki se ponoči ob parjenju godrnjavo oglašajo. Na svojem vrtu bi si vsak želel navadno krastačo. Zvesta je svojemu okolišu, njene poti so ustaljene, srečujemo jo na istih mestih celo ob istem času. Nočna žival dan preživi v temnih vlažnih kotičkih, ki jo varujejo pred izsušitvijo, potrebuje vlago. Rada ima skladovnice drv, odmaknjene kotičke v kakšni drvarnici. Zelo občutljiva koža hitro absorbira pesticide, ki jo zastrupijo. Živi lahko samo na sonaravno obdelanih vrtovih. Samice odlagajo mrest v dolgih trakovih. Razporejajo jih po podvodnem rastlinju. Par ure in ure miruje, opazovalec lahko celo misli, da sta mrtva. Le redkim paglavcem uspe preobrazba v žabico. Kako krastačo povabiti na svoj vrt? Spomladi nujno potrebuje vrtno mlako, ki jo s pomočjo bazenske folije lahko naredimo kar sami. Naj spomnimo, da mora vsaka mlaka imeti vsaj eno plitvino, da živalim omogoča izstop iz nje. Dvoživke, ježi in ptice sicer ne bi mogli na varno in bi se utopili. NOVI DACIA JOGGER BIGGER, COOLER, JOGGER* AVTOHIŠA REAL, D.O.O., VODOVODNA CESTA 93, LJUBLJANA NAJDOSTOPNEJŠI 7-SEDEŽNIK NA TRGU *VEČJI, BOLJŠI, JOGGER Poraba pri mešanem ciklu: 5,6 - 7,8 l/100km. Emisije CO2: 119-138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,0122−0,0292 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana Dacia priporoča DACIA.SI IME TRGOVCA, Tel: 0123 456 7890, www.imetrgovca.com. Odprto od ponedeljka do petka od xx. do yy., sobota od xx. do yy., nedelja od xx. do yy/zaprto. 20 | POGOVOR Planica je njegov drugi dom, najlepša pisarna Tomaž Šušteršič prihaja z Verja. Njegov praded je bil dvakratni olimpijec, sam je bil kot otrok predan smučanju. S športom je ostal tesno povezan – kot rekreativec, predvsem pa kot organizator. Od leta 2020 je generalni sekretar OK Planica, pomemben mož pri prireditvi, ki jo je letos obiskalo skoraj šestdeset tisoč gledalcev. MAJA BERTONCELJ Dobila sva se v vaših domačih Medvodah, za pogovor pa dogovorila v Planici med finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih. Bi lahko rekli, da je Planica vaš drugi dom? To je že moj drugi drugi dom, najprej več kot dvajset let Pokljuka, od leta 2020 pa Planica. Kar precej časa preživim tudi v Ljubljani na sedežu Smučarske zveze Slovenije. Moj dom v pravem pomenu besede pa je na Verju, kjer čas večinoma preživljam z otroki. Vam je Planica všeč? Zagotovo. Tam je najlepša "pisarna". Ti kraji me fascinirajo, zlasti ker sem tudi sam navdušen alpski smučar in smučarski tekač. Planica s Tamarjem in Kranjsko Goro je za to najboljša možna destinacija. Dneve rad preživljam na snegu in vedno se veselim zime. Za vami je naporen konec planiškega tedna. Ste si že kaj odpočili? Planico pripravlja velika ekipa predanih in srčnih ljudi. Za nami je naporno leto in še bolj naporen mesec, dobri štirje tedni od trenutka, ko je Vlada RS sprostila vse ukrepe, vezane na covid-19, in končno odprla vrata za obiskovalce. Iz plana A smo tako rekoč čez noč presedlali na plan B, ki je vključeval možnost obiska več tisoč obiskovalcev. Nismo si mislili, da jih bo na koncu več deset tisoč dnevno, kar se je potem tudi zgodilo. V vseh dneh se jih je zbralo skoraj šestdeset tisoč. Vse sile smo morali usmeriti v to, da smo pripravili Planico, kot smo jo bili vajeni v predkoronskih časih, torej polno emocij, vzdušja, barvitosti, energije, vsega tistega, kar jo že desetletja dela tako edinstveno. Brez navijačev ni prave Planice. Minila so skoraj tri leta, odkar jih je zadnjič sprejela; in sedaj so se vrnili v najlepši luči. Kako si razlagate fenomen Planice? Lahko rečem, da so tudi v svetu redke zimskošportne prireditve, ki pritegnejo toliko gledalcev. Vzdušje, kulisa v Planici je res posebna, edinstvena … Pa seveda njena dolgoletna tradicija – Bloudkova velikanka, Letalnica bratov Gorišek, vsi Tomaž Šušteršič med letošnjo Planico v izteku Letalnice bratov Gorišek / Foto: Gorazd Kavčič svetovni rekordi, uspehi slovenskih skakalcev, vsi so jo pomembno zaznamovali. Kaj vam je od letošnje Planice najbolj ostalo v spominu? Predvsem čustva. Mislim, da so bila po tem težkem kovidnem obdobju še bolj izrazita kot doslej. K temu so veliko doprinesli rezultati slovenskih tekmovalcev, ki so bili zares izjemni. Če bi z besedami lahko opisal letošnjo Planico, bi rekel, da je bila v marsičem zgodovinska. Že velikokrat pred tem je orala ledino organizacije dogodkov, opravljena so bila pionirska dela. Letos pa je bila prva med zimskošportnimi prireditvami, ki se je podala v kripto svet z izdajo tako imenovanih NFT-jev ali nezamenljivih žetonov. Uspeli smo pripraviti e-dražbo digitalnih portretov najbolj znanih smučarskih skakalcev in zbrali lep znesek, ki se bo tretjinsko razdelil med tekmovalce, ki so dali na voljo svoje podobe, njihove nacionalne smučarske zveze, ki ga bodo usmerile predvsem v delo z mladimi, in nas, organizatorje, da bomo lahko izpeljali še kakšno takšno akcijo in omogočili, da se množice še naprej zgrinjajo v dolino pod Poncami. Se še spomnite svoje prve Planice? Tega je že zelo dolgo. Star sem bil šti- ri ali pet let. Bili smo pogosti gostje Kranjske Gore, največkrat z babico in dedkom, ki je bil tudi smučarski funkcionar. Pogosto smo tam smučali in šli na ogled skakalnih tekem. Spomnim se samo tega, da sem bil tako majhen, da so se mi vsi, ki so stali okrog mene, zdeli tako visoki, skakalnica v ozadju pa tako zelo mogočna in skakalci neustrašni. To so bila zelo prijetna čustva in trenutki. Ko sem prevzel vlogo generalnega sekretarja Organizacijskega komiteja Planica, je spomin nehote spet ušel v tista leta, ko si tega kot mlad fantič niti v sanjah še nisem predstavljal. Ste si kdaj želeli postati skakalec? Otroci smo si sredi vasi poleg smučarske proge seveda naredili tudi skakalnico. Včasih se nas je zbralo tudi petnajst, dvajset in smo z alpskimi smučmi preskušali svoje skakalne sposobnosti. Treniral sem alpsko smučanje, smučarskih skokov pa zares nikoli. Kako je šla vaša športna pot, kako dolgo ste trenirali smučanje? Šport je bil že v družini. Janez Ivan Porenta, praded po mamini strani, je bil kot telovadec udeleženec poletnih olimpijskih iger v Parizu in Amsterdamu, kjer je osvojil bronasto medaljo. Športni POGOVOR | 21 način življenja me je zaznamoval. Tudi kasneje, ko sem že služboval na ministrstvu za obrambo, me je hitro povleklo nazaj v šport, a na drugačen način. Začel sem z organizacijo tekmovanj na Pokljuki, kasneje presedlal tudi k biatlonski reprezentanci. Reprezentanca in OK Pokljuka sta takrat delovala še pod okriljem ministrstva. S tem se je začrtala tudi moja kasnejša pot, ki se sedaj nadaljuje v Planici. Če se še malo vrneva na vašo smučarsko kariero. Kako dolgo je trajala? Pravzaprav se ni niti dobro začela, pa se je že zaključila, ker sem dobil v glavo atletsko kroglo. Udeleževali smo se šolskih športnih tekmovanj. Eno izmed teh je bilo v suvanju krogle. Med enim izmed "treningov" za sosedovo hišo smo suvali okrog 1,6 kilograma težko kroglo. Šel sem pogledat, kako daleč je letela, medtem pa je prijatelj prehitro vrgel in me zadel v glavo. Imel sem počeno in vdrto lobanjo, skoraj eno leto sem okreval v bolnišnici. Zoprni časi. Star sem bil deset, enajst let in treningi smučanja so se zame končali. Koliko ste danes športno aktivni? Vmes sem bil kar nekaj let manj na smučeh, kot bi si želel, in sem se bolj posvečal poklicni karieri. Sedaj sem znova bolj aktiven, kolikor mi seveda čas dopušča. Večino dni na alpskih ali tekaških smučeh preživim z otroki. Redko si vzamem čas, da grem sam. Urnik je prepoln, da bi si to lahko večkrat privoščil. Greva nazaj k vaši organizacijski vlogi – s Pokljuke v Planico, iz biatlona v smučarske skoke. Kako je šla ta pot? Moja vloga se je začela v tekmovalni pisarni Organizacijskega komiteja Pokljuka. Ves čas se je nekoliko prekrivala tudi z biatlonsko reprezentanco. Bil sem predstavnik za odnose z javnostmi, vmes direktor panoge biatlon na Smučarski zvezi Slovenije, v zadnjih letih generalni sekretar in podpredsednik za priprave svetovnega prvenstva v biatlonu. V maju 2020 sem na povabilo predsednika Smučarske zveze Slovenije začel opravljati delo generalnega sekretarja OK Planica, kjer sem nasledil Primoža Finžgarja. Kakšne so vaše naloge danes? Kot sem že večkrat dejal, posameznik ne more pri tako velikem dogodku narediti nič. Le dobro uigrana, predana in srčna organizacijska ekipa ga lahko naredi takšnega, kot smo mu bili priče. Planica je velika odgovornost, saj je eden od institutov slovenstva, zato jo je treba na primeren način načrtovati, nato vse niti povezati med seboj, ekipo znati motivirati in izpeljati tekmovanje na najboljši možen način. Združujemo strokovnjake s posameznih zelo specifičnih organizacijskih področij, vsakdo ve, katera so njegova dela in naloge, ki se jih lotijo z veliko mero odgovornosti, znanja in izkušenj. Potem ni težko. In seveda je treba ves čas paziti na finance, saj se ostanek vrača v razvoj športa in delovanje reprezentanc. S čim pa ste se največ ukvarjali v dneh tekmovanja? Veliko sem bil v navezi z direktorjem svetovnega pokala v smučarskih skokih Sandrom Pertilejem in vodjo tekmovanja Aljošo Dolharjem ter njegovo ekipo, ko smo iskali rešitve za zaletno smučino zaradi pretoplega vremena in UV-žarčenja. Precej moje energije je šlo v srečanja s pomembnimi partnerji, sponzorji in drugimi deležniki Planice. Gostili smo generalnega sekretarja Mednarodne smučarske zveze FIS Michela Viona. Planica je mnogo več kot le športno tekmovanje, je dogodek, kjer je zelo pomembno tudi vse, kar se zgodi ob njem. Kaj počnete, ko je Planice konec? Pripravljamo se na novo Planico. No, vsaj še mesec dni po izvedbi nas čaka priprava poročil in obračunov, nato tudi potrjevanje na pristojnih organih SZS. Ko je to za nami, smo že v novi sezoni, ki pomeni organizacijo novega tekmovanja. Prihodnja sezona prinaša svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ga bo gostila Planica. Danes (pretekli četrtek, op. p.) je še 326 dni do tega velikega dogodka, ki bo največji v zgodovini neodvisne Slovenije. Priprave potekajo vse od pridobljene kandidature pred štirimi leti. To bo poseben zalogaj za celotno Slovenijo, še posebej za kraje v Zgornjesavski dolini. Nosilci tega prvenstva so Mednarodna smučarska zveza, mednarodna marketinška agencija Infront, ki ima zanj v lasti tako medijske kot marketinške pravice, in Smučarska zveza Slovenije z OK Planica, ki mora poskrbeti za brezhibno izvedbo. Smo na pravi poti, želel pa bi si bolj aktivne vloge države, predvsem ministrstev, ki so s tem najbolj povezana. Pričakovali smo večjo participacijo pri vsebini kot tudi pri finančni podpori. Predvsem smo bili prepričani, da bodo prvenstva, ki smo jih ali jih bomo v zadnjem obdobju organizirali na SZS (svetovno prvenstvo v poletih, svetovno prvenstvo v biatlonu in svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju) bolje izkoristili kot platforme za turistično in gospodarsko promocijo Slovenije. Še vedno je sicer čas. Naslednji pomemben korak bi bil, da država z infrastrukturo, ki je v njeni lasti ali upravljanju, prispeva k izvedbi tega prvenstva. Tu mislim predvsem na vse infrastrukture posege, ki so še potrebni, kot tudi pri najemu infrastrukture Nordijskega centra Planica, kjer je upravitelj in lastnik država. Samo za primer povem, da za pripravo tega prizorišča in za enotedenski najem organizatorji odštejemo 450 tisoč evrov, kar je pri proračunu, velikem okrog 2,8 milijona evrov, kot je bil letos, precejšen zalogaj. Pri izvedbi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju bo ta znesek še občutno višji, saj bo tudi prvenstvo, ki vključuje smučarske skoke, smučarske teke in nordijsko kombinacijo, trajalo več kot dva tedna. Koliko pa znaša načrtovani proračun svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju? Pripravljeni so trije scenariji: prvenstvo z okrog dvesto tisoč gledalci, v primeru morebitnih novih epidemioloških ali drugih omejitev pa prvenstvo z nekaj deset tisoč gledalci ali celo prvenstvo brez gledalcev. Proračunske številke se gibljejo od dobrih 10, do dobrih 15 milijonov evrov. Kot trenutno kaže, načrtujemo prvenstvo z množicami obiskovalcev. Po nekaterih izračunih, ki smo jih pripravili, bodo samo tujci prinesli v državno blagajno več kot pet milijonov evrov od davka na dodano vrednost. Tu so še promocija slovenskih potencialov, dolgoročni učinki na turizem, gospodarska vlaganja …, gre tudi za čezmejno sodelovanje. Najdaljši smučarskotekaški preizkušnji se bosta namreč prvič v zgodovini prvenstev začeli v drugi državi, v Trbižu, in zaključili v Planici. S tem obujamo idejo kandidature olimpijskih iger treh dežel, ki se v zadnjem času znova postavlja v ospredje. Malce ste že pogledali v prihodnost. Kako pa vidite svojo, kakšne so želje? Če govorim o profesionalni plati, je želja izpeljati svetovno prvenstvo z odliko in leto zatem še mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Na osebni ravni pa si želim to, kar si najverjetneje želimo vsi: ostati čim dlje zdrav in zadovoljen, omogočiti svojim potomcem mirno in uravnoteženo življenje, da bi se razvili v zdrave, odgovorne, solidarne osebe, kar pa je ne nazadnje tudi dolžnost in želja vsakega starša. 22 | KULTURA Razstava vsestranske ustvarjalke ročnih del V Domu krajanov Pirniče se s samostojno razstavo unikatnih ročnih izdelkov in likovnih del predstavlja Ivica Jan z Verja, znana tudi kot Ivica Pehta. MAŠA LIKOSAR Pregledna razstava Ivice Jan, rojene na Svetju, združuje več kot deset različnih sklopov – izdelke iz keramike, gline in zelišč, slike, vezena in šivana dela, voščilnice in še mnogo drugih ročnih del, ki so pod njenimi rokami nastajali v zadnjih petih letih. "Tehnike ročnega ustvarjanja sem se priučila v Izoli, obenem sem bila samouk. Od nekdaj sem rada ustvarjala, to me je sproščalo, mi dalo novo energijo in me navdalo z zadovoljstvom, hkrati uriš natančnost in pozornost. Delala sem za dušo, svojih izdelkov nikoli nisem prodajala, temveč vedno podarjala," je pojasnila Janova, ki svoje bogato poznavanje ročnega ustvarjanja z veseljem prenaša na mlade. Doslej je zabeležila že več kot dvajset samostojnih razstav, z aktualno v Domu krajanov Pirniče se je želela predstaviti že pred letom dni, tokrat je vključila tudi velikonočne elemente, kot so velikonočni pirhi in košare. Pred tremi leti se je pridružila delavnicam likovne sekcije KUD Pirniče, kamor se je takoj včlanila. Pred tem ni nikoli slikala, a sta jo čopič in slikarsko platno hitro navdušila, s pomočjo mentorja Andreja Militarova je usvojila še tehnično znanje. "Zelo rada slikam živali in naravo," je poudarila. Vse od otroštva jo spremljajo zelišča, zato je danes poznana tudi kot Ivica Pehta. "Z zelišči me je seznanila babica z Medvoške Marjete. Učila me je, naj jih ne nabiram tam, kjer je pognojeno, česar se držim še danes. Zelo rada grem v hribe, kjer je narava čista in neomadeževana z motornim prometom, tu je pravi raj zelišč, iz katerih izdelujem tudi kreme, čaje in druge zdravilne pripravke. Vselej pa poudarjam, da rožo odtrgaj le s posebnim namenom in zgolj tisto, ki bo koristno uporabljena, sicer jo pusti v njenem naravnem okolju," je poudarila Janova, ki vodi tudi delavnice v naravi, daje napotke o zeliščih in zdravju, s svojimi razstavami zelišč pa se je uveljavila po vsej Sloveniji. Vsestranska ustvarjalka ročnih izdelkov in likovnih del Ivica Jan ob svoji razstavi v Domu krajanov Pirniče / Foto: Maša Likosar Ivica Jan, ki bo prihodnje leto dopolnila osemdeset let, ni le ustvarjalka unikatnih ročnih izdelkov, že 35 let poje tudi v raznih pevskih zborih, sedaj v Zboru Jakoba Aljaža iz Medvod. Z možem Tonetom sta bila 12 let in pol tudi oskrbnika koče TVD Partizan Medvode na Osolniku. Kot ustvarjalka ročnih izdelkov je bila vabljena na številne delavnice, s svojimi ročnimi deli vsako leto zaznamuje štiri letne čase in praznike, kot so velika noč, božič, novo leto, rojstni dnevi in druge priložnosti. Razstavo, ki so jo odprli 23. marca, si je moč ogledati ob sobotah in nedeljah od 16. do 18. ure, in sicer do vključno velikonočnega ponedeljka, 18. aprila, ali po predhodnem dogovoru z avtorico. Mednarodni fotografski natečaj se izteka Največ pet fotografij lahko pošljete še do nedelje, 10. aprila. MAJA BERTONCELJ V okviru projekta Lens & Harmony (Lepota harmonije) je Mednarodni odbor Medvode razpisal mednarodni fotografski natečaj na temo Mejni stereotipi. Kot pojasnjujejo, so to vzorci, ki ločujejo. In ko se ti vzorci namnožijo, stigmatizirajo – zaznamujejo. "Posameznike, družine, družbo, ljudi ... Kje pa vi vidite meje? Kje opazite vzorce? Kateri obrazec je meja vaše strpnosti? Se vam je ob tem utrnila kakšna misel ali ideja?" nagovarjajo in sporočajo, da vam na to temo ni treba pisati niti govoriti. "Samo fotografirajte in sodelujte v fotografskem natečaju projekta Lens & Harmony. Najboljših dvajset fotografij bo kot fotografska razstava obiskalo vsa sodelujoča mesta. Sodelujejo lahko vsi prebivalci mest Nidda, Crest, Ponte San Nicolo in Medvode, tako ljubiteljski kot profesionalni fotografi. Pri fotografiranju iščite motive, ki so tako ali drugače poveza- ni z mejami – fizičnimi in v glavi." Cilj projekta je spodbujanje medkulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja ter boj proti stigmatizaciji vseh manjšin, od narodnostnih do migrantov in ljudi drugačne barve kože ali drugačnega svetovnonazorskega, verskega ali drugega prepričanja. Največ pet fotografij lahko pošljete še do nedelje, 10. aprila 2022, na elektronski naslov mednarodni.odbor@medvode.si v ustrezni obliki in ločljivosti. KULTURA | 23 Sorške face so v formi Tradicionalni Miklavžev koncert so morali prestaviti na pomlad. PETER KOŠENINA Najstniški orgličarji iz Sore, Sorške face, so v petek, 1. aprila, nastopili na drugem samostojnem koncertu. V dvorani domačega kulturnega doma sta jim na odru delali družbo skupina mažoretk iz Trbovelj in medvoška vokalna skupina Fone Megale. Tudi Sorške face so bile zaradi epidemije prisiljene za dve leti prekiniti delo, zato so drugi samostojni koncert pripravile šele dve leti in pol po izjemno uspešnem prvem. Tudi ta bi moral biti Miklavžev, vendar so ga bili decembra prisiljeni prestaviti na pomlad. Rdeča nit koncerta je bila Slovenija. "Želeli smo izvesti koncert v živo, da bi ljudi spet privabili v dvorano, da se spet začnemo družiti in da obudimo tisto, kar smo že imeli. Mislim, da je bil večer lep," je po koncertu dejala vodja skupine Metka Peklaj Pelko. Posebej lepo so bile Sorške face so nastopile na drugem samostojnem koncertu. sprejete skladbe Dan ljubezni, Cvetje v jeseni in Despacito. Katarina in Staša Pelko, Benjamin in Timotej Avsec ter Ažbe Perme ustvarjajo pod vodstvom umetniškega vodje Martina Pustinka. Da se dobro razumejo in delajo, kaže- jo priznanja s tekmovanj in številna vabila na nastope doma in v tujini. Za smeh sta med skladbami poskrbela nerodna mojstra Pat in Mat, ki sta ju odigrali Ajda Gorjanc in Ana Veber, koncert pa je povezoval Miha Osredkar. Uspešen nastop otroških folklornih skupin V Sori je bilo 17. marca območno srečanje otroških folklornih skupin Ljubljana okolica Ko mlinček ropoče 2022. Na njem so nastopile štiri otroške folklorne skupine, od teh tri iz domačega društva. Srečanje je bilo bolj kot tekmovanju namenjeno spodbujanju društev, da po dveletni prekinitvi zaradi koronavirusa spet začnejo delati. Uradnih rezultatov sicer še niso prejeli, so pa sorški folklorniki dobili zagotovilo, da so bili njihovi nastopi povsem na ravni pred epidemijo. V društvu pravijo, da je to glede na le tritedenske priprave lepa pohvala. P. K. SODOBNA AVTOOPTIKA AKCIJSKE CENE LETNIH AVTOPLAŠČEV (vse cene z DDV) 185/65R15 SAVA INTENSA HP2 49,00 EUR 185/65R15 UNIROYAL RAINEXPERT 5 56,00 EUR 185/65R15 GOODYEAR EFF.PERFORMANCE 2 72,00 EUR 195/65R15 SAVA INTENSA HP2 46,00 EUR 195/65R15 UNIROYAL RAINEXPERT 50,00 EUR 195/65R15 GOODYEAR EFF. PERFORMANCE 2 53,40 EUR 205/55R16 SAVA INTENSA HP2 48,00 EUR 205/55R16 GOODYEAR EFF. PERFORMANCE 2 66,80 EUR 205/55R16 CONTINENTAL PREMIUM CONT. 6 79,90 EUR Otroške folklorne skupine KUD Oton Župančič Sora po dveletnem premoru uspešno nadaljujejo delo. / Foto: Žiga Živulović jr. Več o ponudbi na naši spletni strani: www.avtoservis-lustrek.si 24 | KULTURA Armenija skozi oči Ade Trkulja Zbiljka je v zadnjem letu Armenijo obiskala dvakrat. PETER KOŠENINA Ada Trkulja, fotografinja in filmska ustvarjalka iz Zbilj, v medvoški knjižnici razstavlja fotografije s potovanja po Armeniji. Razstravo je odprla v sredo, 30. marca, ko je pripravila tudi potopisno predavanje. Razlog za Adino pot v Armenijo je nenavaden. Med zaprtjem zaradi koronavirusa je na socialnih omrežjih spoznala Armenko Lilio, s katero si deli ljubezen do računalniške obdelave fotografij. Pred potovanjem sta si sedem mesecev dopisovali, nato pa sta se lani poleti končno spoznali v živo. "Pri poznanstvih prek družbenih omrežij nikoli ne veš, kakšna je oseba v resnici. Zaupala sem, da me ne bodo ravno prodali, in sledila instinktu. Armenije nisem poznala, je pa država, ki ima veliko nesreče, saj meji na Turčijo in Azerbajdžan, ki želita njeno ozemlje," je o odločitvi za obisk povedala Ada Trkulja. Armenija je kavkaška država, ki »Armenci so na neki način podobni Slovencem. Od začetka so zadržani, ko pa te spoznajo, so zelo prijazni.« z dveh strani meji na Azerbajdžan, na zahodu na Turčijo, na jugu na Iran in na severu na Gruzijo. Armensko-turško zgodovino je zaznamoval genocid nad v otomanskem cesarstvu živečimi Armenci med prvo svetovno vojno, ki ga Turčija še danes ne priznava. Armenija in Azerbajdžan sta bila ob koncu 80. in Ada Trkulja iz Zbilj v medvoški knjižnici razstavlja fotografije iz Armenije. v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja vpletena v vojno v Gorskem Karabahu, azerbajdžanskem ozemlju, kjer živi večinsko armensko prebivalstvo. Leta 2020 je vojna spet izbruhnila, se konec tistega leta končala, a so razmere ob meji še vedno napete. Ada se je v Armenijo odpravila dvakrat – prvič lani poleti, drugič pa letos februarja. "Ko sem februarja odhajala, se je govorilo, da je vojna v Ukrajini mogoča. O tem nisem preveč razmišljala, zato mi je bilo lažje oditi," pravi in dodaja, da se je 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, Potrebujemo novo sodelavko oziroma sodelavca za delovno mesto: RAČUNOVODJA Računica d.o.o., Donova cesta 2, Medvode Za naročnike boste opravljali celotno računovodstvo, vključno z obračunom davkov, plač, drugih dohodkov in izdelavo medletnih obračunov. Pričakujemo: – najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe – poznavanje predpisov in zakonov s področja računovodstva, knjiženja, obračuna DDV, izdelave plač in drugih dohodkov ter zaključnih računov – zaželeno vsaj 2 leti samostojnega dela v računovodskem servisu – osebnostne lastnosti, potrebne za kvalitetno izvajanje nalog Nudimo: – zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev – delo v prijetnem okolju, strokovno podporo sodelavk in možnost izobraževanja – redno plačilo Zainteresirane vabimo, da nam prijavo posredujejo na e-naslov: racunica.doo@siol.net. tudi v Armeniji med ljudmi pojavila negotovost. S prijateljico Lilio sta pot začeli na jugu in od tam potovali proti severu. "Kadar potujem, me zanimajo predvsem pokrajina, kultura in ljudje – kakšen je utrip življenja. Armenci so na neki način podobni Slovencem. Od začetka so zadržani, ko pa te spoznajo, so zelo prijazni," pove. Bili so prvi narod, ki je sprejel krščanstvo, njihova vera pa je še danes taka kot pred dobrim tisočletjem in pol. Glavne arhitekturne znamenitosti so zato predvsem stari samostani, ogledali pa sta si tudi številne naravne znamenitosti. Armenci so ponosen narod z jezikom in pisavo, ki nista podobna drugim. Najbolj si bo zapomnila razlike v razvitosti posameznih delov, kjer so ceste lahko odlične ali tako slabe, da kratka pot postane zelo dolga. Zapomnila si bo tudi velike črede krav, ki se po cestah sprehajajo brez pastirjev. Poleti nameravata oditi v Gruzijo, če bo vse po sreči, pa Lilia decembra pride v Slovenijo. Veliko bo odvisno od razmer v svetu in tega, ali bo dobila vizum za potovanje v Evropsko unijo. Fotografsko razstavo Ade Trkulja si v medvoški knjižnici lahko ogledate do 15. aprila. DOMAČI KRAJI | 25 Sedemdeset let Društva upokojencev Medvode Društvo upokojencem omogoča aktivno preživljanje starosti. PETER KOŠENINA Društvo upokojencev Medvode praznuje sedemdeset let. Okroglo obletnico so v soboto, 2. aprila, zaznamovali s slavnostno akademijo in občnim zborom, podelili so tudi priznanja za delo v društvu. Društvo upokojencev Medvode bi 70-letnico moralo praznovati že lani, a zaradi razmer to ni bilo mogoče. Podružnica DU Medvode je bila ustanovljena 19. avgusta 1951, delovala pa je pod okriljem DU Ljubljana Šiška. Podružnica ljubljanskega društva so ostali skoraj 25 let, dokler februarja 1976 ni bilo v register društev vpisano samostojno Društvo upokojencev Medvode. Prijavljeno je bilo na naslovu Gorenjska cesta 11, kjer ima prostore še zdaj. Tudi pot do lastnih prostorov je bila dolga. Predstavniki društva so skoraj dvajset let administrativna dela opravljali doma. Sestanke so imeli po domovih ali gostinskih obratih. Leta 1969 je takratni predsednik društva Andrej Klančar s podjetjem Color Medvode začel pogovore o najemu prostorov v hiši ob tovarni, kjer je sedež društva še danes. Ko je delavski svet tovarne ugodil prošnji, so člani prostore takoj začeli urejati. Odprtje obnovljenih prostorov, ki so omogočali normalno delo organov društva ter družabno življenje članov, je bilo leta 1974. Po kulturnem programu je bila priložnost tudi za druženje, ki so ga zelo pogrešali. PRIZNANJA ZA DOBRO VODENJE Ob 70-letnici obstoja je Zveza društev upokojencev Slovenije DU Medvode podelila veliko plaketo, Mestna zveza upokojencev Ljubljana pa priznanja odličnosti 14 članom upravnega odbora društva. Društvo svojim članom ponuja veliko aktivnosti, s katerimi si lahko zapolnijo prosti čas. Za požrtvovalno delo so nagradili tudi vodje teh dejavnosti. Vladimir Bertoncelj vodi ekskurzije Spoznavamo svoj domači kraj, Franc Križaj glasbeno-instrumentalno skupino Sončna jesen, izlete vodi Irena Krasnik, likovni krožek dipl. univ. slikarka Renata Grmovšek, plesno skupino Diamantke Anja Kos, planinsko sekcijo Dušan Brekič, ročna dela in ustvarjalne delavnice Majda Tratar, skupino starih ljudi za samopomoč Rožice Danijela Gutič Ravnikar in šport Janez Jakič. Društvo se je pisno zahvalilo tudi Stanki Kozel in Mariji Rožič, ki vodita skupino za vsakodnevno telovadbo na prostem v Medvodah in Preski, Marjeti Bokan za pomoč pri organizaciji in izvedbi planinskih izletov ter drugih dejavnostih društva in Marjani Jelen za organiziranje in vodenje planinskih izletov. OBLIKE VAROVANJA IN DELOVANJA SE RAZVIJAJO Predsednica društva ostaja Marija Tome. Na volilnem občnem zboru so člani društva za predsednico potrdili Marijo Tome, ki društvo vodi že 12 let. Kakšni so načrti društva za naprej? "Pred leti sem naredila projekt razvoja centra druženja, v katerem bi se združevali mladi, zaposleni in upokojeni. V Ljubljani imajo na primer dnevne centre. Tja starejši pridejo, se udeležijo katere od dejavnosti, imajo kosilo in odidejo domov. Na področju življenja starejših se oblike varovanja in delovanja razvijajo. Ni več tako, da si doma, dokler ne odpoveš, nato pa te čaka dom za starejše. Obstajajo druge oblike preživljanja starosti. Mislim, da bomo delovali v tej smeri," je ob 70-letnici DU Medvode dejala Marija Tome. Ena od pomembnejših stvari, ki jih čaka, je pridobitev drugih prostorov, ki bi omogočali boljše pogoje dela kot hiša, v kateri so zdaj. Lastnik hiše na Gorenjski cesti 11 je občina, DU Medvode pa ima v najemu pritličje. "Omenili smo že, da bi si s časom želeli imeti bolj funkcionalne prostore. Za dejavnosti bi potrebovali več manjših sob in kakšno večjo za prireditve in druženja. Morda bomo to nekoč doživeli, vseeno pa moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo," je dodala Marija Tome. Članstvo v društvu je z začetnih 163 leta 1951 naraščalo. Leta 1969 je bilo članov že 800, največ pa jih je bilo 1200. V zadnjih letih je število zaradi koronavirusa in dejstva, da se mladi upokojenci ne odločijo za včlanitev v društvo, padlo na okrog 900. 26 | DOMAČI KRAJI Poudarek na rekreaciji in prireditvah Medvode so svojo turistično ponudbo konec marca predstavile na sejmu v Ljubljani, ta konec tedna se predstavljajo v Gornji Radgoni. MAJA BERTONCELJ Turistična zveza Medvode in Javni zavod Sotočje Medvode sta se udeležila sejma Alpe-Adria, ki je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal od 23. do 26. marca. To je bil že 32. sejem za aktivni in zeleni turizem. "V štirih sejemskih dneh se je predstavilo več kot 160 prostovoljnih turističnih društev in zvez iz celotne Slovenije. Pod okriljem Turistične zveze Slovenije, ki nam je predstavitev tudi omogočila, smo predstavljali našo ponudbo, prireditve, zgodbe," je povedala Vanja Ločniškar, predsednica Turistične zveze Medvode, in dodala nekaj besed o novosti Turistične zveze Slovenije, v katero so vključene prav Medvode: "Turistična zveza Slovenije je letos začela s projektom digitalizacije in pripravlja projekt konfiguracije izletov, ki ga bo vsak posameznik lahko skreiral in pripravil doma in potem odšel na pot. Za primer, kako kreirati izlet, so pripravili promocijski film. Glavna destinacija so Medvode in na primeru iz zadnjega promocijskega filma, ki ga je pripravil Javni zavod Sotočje, so prikazali, kako se lotiti izleta. Projekt so predstavili vsem turističnim predstavnikom in ponudnikom, predstavitev bodo ponovili še vsaj dvajsetkrat na različnih destinacijah." Medvoška stojnica je bila za obiskovalce zanimiva. "Bila je barvita, zelena, tam so bili energije polni prostovoljci iz vseh osmih turističnih društev, ki tvorijo zvezo. Predstavljali smo vse oblike rekreacije, ki se v Medvodah in okolici lahko izvaja, vse priredi- Na stojnici se je v štirih sejemskih dneh predstavilo vseh osem turističnih društev, ki so vključena v Turistično zvezo Medvode. Na sliki levo njena predsednica Vanja Ločniškar. / Foto: arhiv zveze tve, ki nam jih bo letos, kot kaže, uspelo izpeljati. Vsako društvo je imelo za predstavitev na voljo polovico dneva. Zanimanje obiskovalcev je bilo veliko," je še dejala Ločniškarjeva. Istočasno je potekal tudi 15. mednarodni strokovni Sejem okusov GASTexpo & Sladoled. Medvode svojo turistično ponudbo znova predstavljajo že ta konec tedna, in sicer na sejmu Naturo v Gornji Radgoni. Desetič razstavile ročna dela MAJA BERTONCELJ Skupina za ročna dela, slikanje in ustvarjalne delavnice Društva upokojencev Medvode je razstavljala v Knjižnici Medvode. Svoja ročna dela so na ogled postavili že desetič. Naslov in tema razstave je bila Dodatki za dom, pri čemer je bil poudarek na kuhinji. "Ko smo pripravljale deveto razstavo leta 2020, nismo vedele, da bo na ogled samo tri dni. Zaradi zdravstvene situacije je odpadla tudi razstava leta 2021. Zato smo s strahom začele pripravljati letošnjo razstavo in upale, da jo bomo lahko postavile, pa četudi brez slovesnega odprtja, brez kulturnega programa, brez dragih gostov iz Kočevja in predvsem brez druženja, kar nam je vedno veliko pomenilo," je povedala Majda Tratar in pojasnila nekaj več o izdelkih, ki so bili na razstavi, in o njihovem nastajanju: "Zadrževanje Utrinek z razstave v društvu je bilo še vedno zelo omejeno in delavnice smo organizirale v manjših skupinah in po večkrat. Dogovorile smo se, da večino dela opravimo doma, dobivale smo se samo takrat, ko smo se učile novih tehnik. Članice, ki rade pletejo in kvačkajo, so se spet izkazale s prelepimi pletenimi in kvačkanimi oblačili za odrasle in otroke ter tudi z dodatki, kot so kape, nogavice, copatki za dojenčke in torbice in še kaj. Zaradi premalo razstavnega prostora žal nismo mogle pokazati vsega. Članice slikarskega krožka se zaradi omejitev niso sestajale v društvu, so pa marljivo ustvarjale doma. Organizirale smo tri delavnice, učile smo se okraševanja s servietno tehniko na les in steklo, oblikovale smo drobne okraske iz slanega testa in delale smo bombažne cvetove. Tema letošnje razstave naj bi bila kuhinja in dodatki v kuhinji, zato so vsi predmeti tako ali drugače povezani s kuhinjo. Vesele smo, da smo kljub neprijaznim časom ohranile veselje do druženja, učenja in ustvarjanja." Razstava je bila v Knjižnici Medvode na ogled od 7. do 25. marca. Javni prostor povezuje in druži Na pomladni solsticij so v hribovitem delu občine Medvode, v Krajinskem parku Polhograjski dolomiti, organizirali dogodek Sprehosad – stare sorte in javni prostor. MAŠA LIKOSAR Dogodek je bil organiziran v okviru mednarodnega projekta Smoties, ki ga v Sloveniji izvaja Urbanistični inštitut (UI) RS. Ukvarja se z ustvarjalnostjo v majhnih in oddaljenih krajih, predvsem s participacijo v javnem prostoru oziroma s sodelovanjem javnosti pri urejanju javnega in skupnega dobra. Ob Poti starih hrušk so posadili tri stare sorte dreves. / Foto: Maša Likosar Udeleženci so na zemljevidu označili, kje na območju Krajinskega parka Polhograjski dolomiti vidijo možnost za vzpostavitev javnega prostora. / Foto: Maša Likosar Krajinski park Polhograjski dolomiti je bil pri tem izbran kot pilotno območje projekta. "Javni prostor je v majhnih in oddaljenih krajih nekoliko drugačen kot v mestih, a vseeno je ta prostor zelo pomemben za skupnost, saj lahko povezuje in druži, obenem omogoča prostor aktivnostim, ki so namenjene vsem ljudem, na drugi strani pa je to prostor, za katerega moramo tudi skupaj skrbeti," je pojasnila Nina Goršič, arhitektka iz UIRS. Matej Nikšič, vodja projekta v Sloveniji z UIRS, je ob tem dodal: "Odmaknjeni kraji in manjša naselja praktično nimajo javnih prostorov. Z lokalnimi skupnostmi bomo zato spoznavali, kaj je namen javnega prostora in načine, kako ga na takih območjih vzpostaviti." Na Sprehosadu, ki je bil prva aktivnost v okviru projekta, so spodbujali tudi k razmišljanju o povezavi, kako lahko sadna drevesa oziroma ohranjeni travnati sadovnjaki vplivajo na podobo krajine, naselja ali javnega prostora. "Ker so številni sadovnjaki zapuščeni, smo želeli prinesti nekaj starega in novega znanja o obrezovanju, gojenju in sajenju sadnih dreves, predvsem tistega znanja o starih sortah sadnih dreves za višje lege, ki smo jih okusili v mladosti in za katere ugotavljamo, da so vedno bolj zaželene, ker so bolj prilagojene našemu okolju in njihova vzgoja ne povzroča ne- ktv kabelska televizija medvode cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode telefon: 01 36 19 580, e-pošta: info @tv-m.si, http://www.tv-m.si, FB in Youtube: Novice med vodami Vse dni v letu. Vedno za vas. 30 let informativnega programa 30 let nepristranskih informacij 30 let televizijske in video produkcije za majhne oglaševalce in velika podjetja gativnih posledic naravi in vsem živim bitjem," je dodala Goršičeva. Dogodek so začeli pri Podružnični šoli Topol, kjer je strokovnjak za stare sadne sorte Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, prikazal obrezovanje dreves s poudarkom na napakah, ki jih pri obrezovanju pogosto naredimo. Udeleženci so hkrati s strokovnjaki za urejanje prostora razmišljali tudi o izboljšanju javnega prostora v majhnih krajih hribovitega zaledja Medvod. S Topola so se sprehodili do Belega na domačijo pr' Lenart, kjer so sadili stare sorte dreves ob Poti suhih hrušk. "Na podeželju se vrača zavest o samooskrbi, a umanjka znanja, zato ga na ta način ponovno obujamo," je dejal Zabavnik in še pojasnil, da so posadili dve tradicionalni sorti jablane – jesensko sorto kosmač in zimsko sorto ontario ter hruško sorte vahtnica. Pridružili so se tudi študenti Fakultete za arhitekturo, ki so v okviru študijskega programa pristopili k projektu in na Belem preizkušali eno od participativnih orodij. Udeležence so povabili, da na zemljevidu označijo, kje na območju Polhograjskih dolomitov vidijo možnosti za vzpostavitev javnega prostora. 28 | ŠPORT IN REKREACIJA Naporno, a enkratno doživetje Tomaž Miklavčič iz Zgornjih Pirnič se je kot pomočnik trenerja našega parasmučarja Jerneja Slivnika udeležil letošnjih paralimpijskih iger v Pekingu. MAJA BERTONCELJ Po olimpijskih igrah so v Pekingu potekale še paralimpijski igre. Na njih je kot edini Slovenec tekmoval parasmučar Jernej Slivnik. Njegov pomočnik trenerja je Tomaž Miklavčič iz Zgornjih Pirnič, ki je opisal olimpijsko izkušnjo. Prva je bila tudi zanj. "V čast in ponos je bilo biti del paralimpijske ekipe. Na kratko povedano: bilo je zelo naporno, a hkrati enkratno doživetje. Letošnje igre so bile zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 posebne, z močno okrepljenimi kontrolami na vsakem koraku, zelo 'sterilne', s strogo organizacijo in pravili. Z njimi smo se srečali že pred odhodom. Poseben vtis je name naredilo odprtje s spektakularnim programom in ognjemetom ter prižigom olimpijskega ognja," je spomine obujal Tomaž Miklavčič, v nadaljevanju pa nekaj več povedal tudi o svoji vlogi: "Pomagal sem pri pripravi smuči ter opreme že dan pred treningi ali tekmo. Kadar smo trenirali slalom ali veleslalom, sem se navsezgodaj odpravil na tekmovališče, kjer smo v skupinah z drugimi trenerji postavili trening proge. Jerneja sem na samem treningu običajno tudi posnel. Po treningu smo pospravili kole in se začeli pripravljati na naslednji dan. V popoldanskem času je sledila video analiza in sestanki ekip, kjer smo se dogovorili za termine treningov za naslednji dan. Obvezen za Jerneja je bil obisk fitnesa, kjer sem na kolesu spremljal izvedbo suhega treninga. Na dan tekme smo si zjutraj skupaj ogledali progo, med samo tekmo sem skrbel za rezervne smuči in opremo (palice in monoski)." Z nastopi V ekipi Jerneja Slivnika na paralimpijskih igrah v Pekingu je bil tudi Tomaž Miklavčič (desno zgoraj). / Foto: osebni arhiv svojega varovanca je zadovoljen. "Jernej je v Peking prišel z dobro popotnico s svetovnega prvenstva. Prvi paralimpijski nastop v veleslalomu je opravil po pričakovanjih, morda je smučal nekoliko zadržano. Videl je, da se da še stopnjevati. Poskusil je, žal se je zgodil zdrs in izguba časa. Osvojil je 13. mesto z malenkost grenkim spoznanjem, da je bil sposoben več. V slalomu je v drugem teku smučal odlično – hitro in tekoče – in z velikim naskokom v ciljni strmini žal povozil količek. Prepričan sem, da bi bil blizu slalomske medalje." Paralimpijske igre so v primerjavi z olimpijskimi igrami deležne manjše medijske pozornosti, ne gleda na to pa klavčič. Kako se je začelo njegovo sodelovanje v ekipi Jerneja Slivnika? "Z glavnim trenerjem Romanom Podlipnikom sem občasno sodeloval na treningih alpskih smučark in smučarjev nižjih kategorij. Po olimpijskih igrah v Pjongčangu je Roman začrtal vsebinske cilje za naslednje olimpijsko obdobje. Nekje v tem obdobju sem obnovil svojo smučarsko licenco, začela sva posebne treninge in se dogovorila, da je naslednja postaja Peking. Količina in metodika treninga parasmučarja se ne razlikuje od alpskega programa, če zanemarimo, da je parasmučar malo počasnejši. Proge in tekmovališča so enaki za vse športnike. Uporaba vlečnic ali sedežnic ne pred- »Ko sem se peljal po smukaški progi The Rock, sem razmišljal, da bi se po tako ledeni progi lažje zavijalo z drsalkami kot s smučmi. Paralimpijci so se po njej spuščali – slepi, slabovidni, brez rok(e) ali nog(e), paraplegiki v monoskijih ... Kapo dol!« so veličastne, športniki vlagajo izjemne napore. "Sodelovalo je več kot petsto športnikov iz 46 držav. Parašportniki so že po naravi zelo srčni ljudje, njihovo energijo in neizmerno voljo sem imel možnost spremljati v restavraciji, na sedežnicah ali pa med tekmovanjem. Praviloma so vsi zelo pozitivni in tudi zabavni ljudje. Ko sem se peljal po smukaški progi The Rock, ki je eno najtežjih in najhitrejših tekmovališč v alpskem smučanju na svetu, sem razmišljal, da bi se po tako ledeni progi lažje zavijalo z drsalkami kot s smučmi. Vsi olimpijci in paralimpijci, ki so na tej strmini letos trenirali in tekmovali, so spoštovanja vredni. Predvsem paralimpijci, ki so se po tem smučišču spuščali – slepi, slabovidni, brez rok(e) ali nog(e), paraplegiki v monoskijih ... Kapo dol!" je dejal Mi- stavlja problemov, malo več pozornosti potrebujejo le slepi smučarji," je pojasnil in dodal, da se bo sodelovanje nadaljevalo. "Po svojih močeh bom še naprej pomagal Romanu Podlipniku in ekipi. Ko enkrat začutiš voljo parašportnikov, ni nič pretežko. Jernej še ne tekmuje v hitrih disciplinah (superveleslalomu in smuku ter kombinaciji). Je pa v obdobju do naslednjih olimpijskih iger v načrtih usvojiti tudi ti dve disciplini, tako da se bo količina treninga nekoliko povečala. Prilagodili bomo tudi monoski oziroma načrtujemo novega, ki bo bolj vsestranski za različne discipline." Tudi Miklavčič je bil včasih športnik. Treniral je hokej na ledu, s katerim je zaključil leta 1988. Kot poudarja, so se mu takrat olimpijske igre zdele znanstvena fantastika, letos pa je bil del njih. Prvak vseh slovenskih lig PETER KOŠENINA Prstometalci ŠD Senica so že leta med najboljšimi v Sloveniji. V lanski sezoni so s tremi ekipami nastopali v treh ligah in v prvi slovenski osvojili drugo mesto, v drugi gorenjski prvo in drugi osrednjeslovenski peto mesto. Dobre rezultate so nadgradili z zmago na turnirju prvakov vseh treh lig. Na tekmovanju za prvaka vseh lig tekmujeta po dve najboljši ekipi iz vsake lige, lani pa so bili na njem najboljši igralci ekipe ŠD Senica – Lotrič Meroslovje, ki nastopa v prvi ligi. Na Senici prstomet organizirano igrajo že enajst let, trenutno pa ga trenira 23 tekmovalcev, od katerih dve tretjini prihajata iz medvoške občine. Pravila Prstometne organizacije Slovenije določajo, da v ligi lahko igra samo ena šestčlanska ekipa iz posameznega društva, zato so igralci iz ŠD Senica prisiljeni nastopati v treh ligah. Ligaška sezona traja od pomladi do jeseni, pozimi v dvorani tekmujejo na Pokalu Slovenije in Memorialu Borisa Brezarja. Prstomet igrajo tudi v drugih državah in za pomlad slovenski prstometalci pripravljajo mednarodno tekmo na Otočcu. "V mesecu maju bo na Otočcu mednarodno tekmovanje, na katerem bodo sodelovali tekmovalci iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Dogovorili smo se, da ne bomo oblikovali reprezentance, pač pa se bomo slovenske ekipe dan prej pomerile med seboj, na tekmi pa se bo s tujci nato pomerila samo najboljša slovenska ekipa," Ekipa ŠD Senica – Lotrič Meroslovje je lani osvojila naslov prvaka vseh slovenskih prstometnih lig. pravi Andrej Kunstelj iz ŠD Senica. Tekmovanja sicer potekajo na prostem na asfaltnih igriščih. Športno društvo Senica je pred leti prirejalo tekme na športnem igrišču na Senici in bilo za organizacijo vedno pohvaljeno, po obnovi pa igrišče ne ustreza zahtevam, saj na njem ni plasti finega asfalta. Kljub temu trdijo, da čar prstometa ni samo v tekmovanju, ampak predvsem v druženju in rekreaciji. Na igrišču pri vrtcu na Senici trenirajo trikrat na teden po najmanj tri ure. Najstarejši član je Pavel Jerina iz Vaš, ki se pri 85 letih pozimi na trening pripelje z avtomobilom, poleti pa s kolesom. Čeprav ne tekmuje več, se treningov rad udeleži zaradi prijateljev in dobrega vzdušja. Večina seniških prstometalcev je v pokoju, zato si v svoje vrste želijo privabiti sveže moči. "Vabimo mlade in tiste Medvoščane, ki bi se nam radi pridružili, naj pridejo na Senico in preverijo, kakšen je prstomet. Pri vrtcu imamo štiri steze, na katerih ga z veseljem predstavimo," poudarja Andrej Kunstelj. Seniški prstometalci bodo v novi sezoni nastopali v istih ligah kot lani, dobre rezultate pa bodo poskušali še izboljšati. RODEXOVA VROČA PONUDBA ZA ZIMSKE DNI STREŠNI NOSILCI, NOSILCI ZA SMUČI IN KOVČKI - 40 % RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si SLO Peugeot_Rodex_oglas_A5_v03_nve.indd 1 20/01/2022 12:07 30 | ŠPORT IN REKREACIJA Miha Ivančič prvak in dvakrat drugi Na državnem prvenstvu v badmintonu so prvič nastopili tudi športniki invalidi. PETER KOŠENINA Športna dvorana Medvode je 12. in 13. marca gostila 65. člansko državno prvenstvo v Badmintonu. Od domačih tekmovalcev iz BK Medvode je bil najuspešnejši Miha Ivančič, ki je z Niko Arih iz BK Mirna postal državni prvak v mešanih dvojicah, v moških dvojicah in pri moških posamezno pa je osvojil drugo mesto. Medvoški badmintonisti so se najbolje odrezali v tekmovanju moških dvojic, saj so od šestih mest na stopničkah zasedli kar štiri. Gal Bizjak in Rok Kuprivec sta postala državna prvaka, Miha Ivančič je bil v paru Domnom Loznaričem (BK Branik) drugi, tretji pa je bil Martin Cerkovnik v paru z Gašperjem Krivcem (BK Mirna). Medvoške badmintonistke je na prvenstvu zastopala le najboljša Petra Polanc, ki je naslov osvojila brez večjih težav. Na poti do naslova je le ena njena tekmica v enem samem nizu dosegla več kot 10 točk. Petra Polanc je bila ena od favoritinj za naslov tudi v tekmovanju mešanih dvojic v paru z Miho Ivaničem, a se je ta v četrtfinalu moških poškodoval. "Prvenstvo je potekalo po pričakovanjih. Škoda, da sta se Andraž Krapež in Miha Ivanič, ki sta naša najboljša, dobila že v četrtfinalu, kjer sta pokazala vrhunsko igro. Žal se je na koncu Ivanič poškodoval. Petra Polanc je do zmage prišla suvereno, veseli pa me, da se v članske boje vključujejo tudi mladinke. Člani članske A in B repre- Miha Ivančič je že petič osvojil naslov državnega prvaka v mešanih dvojicah, tokrat v paru z Niko Arih (BK Mirna). zentance so prišli do polfinalov in finalov," je o dosežkih slovenskih reprezentantov na državnem prvenstvu dejala selektorka in pred nastopom te službe dolgoletna trenerka v BK Medvode Maja Kersnik. Reprezentante konec aprila čaka evropsko prvenstvo in konec junija sredozemske igre. Na evropsko prvenstvo sta se od članov BK Medvode že uvrstila Miha Ivanič in Petra Polanc, ki bo tam v paru z Miho Ivančičem igrala tudi v mešanih dvojicah. "Borimo se še, da bi se kateri od igralcev kvalificiral na svetovno prvenstvo, ki bo avgusta. Težko bo, a še nismo vrgli puške v koruzo," je dodala Maja Kersnik. V Medvodah je v okviru državnega prvenstva prvič potekalo tudi prvenstvo v V Medvodah je v okviru državnega prvenstva prvič potekalo tudi prvenstvo v parabadmintonu. parabadmintonu. To je v Sloveniji nov šport, s katerim se pod okriljem Badmintonske zveze Slovenije v BK Medvode ukvarja prva skupina invalidov. Parabadminton je badminton s prilagojenimi pravili za invalide z različnimi vrstami invalidnosti. Na prvem državnem prvenstvu v Medvodah so nastopili invalidi na vozičkih. Skupino parabadmintonistov vodi trener Žiga Frass, trenrati pa so začeli lani oktobra. "Vadimo vsak torek zvečer v Medvodah. Parabadminton je v svetu vse bolj popularen, lani je bil prvič tudi paralimpijska disciplina. V krogih društev invalidov se vse več govori o tem športu, nas pa čaka še nekaj dela, da se jih bo več ojunačilo, prišlo pogledat in poskusit," pravi Žiga Frass in dodaja, da je organizacija državnega prvenstva namenjena tudi promociji športa. Invalidi na vozičkih igrajo na zunanji polovici običajnega igrišča za badminton, kar pomeni, da morajo vse žogice leteti čez servisno črto. Pri točkovanju ni sprememb – zmaga tisti, ki prvi osvoji dva niza do 21 točk. Prva državna prvakinja v parabadmintonu je postala Mojca Tomažin iz Britofa pri Kranju. Dva tedna po državnem prvenstvu sta državna prvaka v mešanih dvojicah Miha Ivančič in Nika Arih (BK Mirna) tekmovala na Odprtem prvenstvu Poljske in v mešanih dvojicah osvojila tretje mesto. Osvojila sta 2800 točk in na svetovni jakostni lestvici s 1078. mesta napredovala na 397. ŠPORT IN REKREACIJA | 31 Planinski izlet otrok na Slavnik Planinsko društvo Medvode želi vzbuditi zanimanje otrok za planinarjenje. PETER KOŠENINA Pokoronska pomlad je po dolgem času prvi primeren čas za večja srečanja ljudi. Planinsko društvo Medvode je izkoristilo izboljšanje razmer in v marcu pripravilo volilni občni zbor, hkrati pa so po dolgem času izvedli tudi otroški planinski izlet, ki je bil prvi od štirih v letu 2022. PD Medvode je eno najbolj aktivnih društev v občini. Ne skrbijo samo za poti v Polhograjcih in planinske izlete, ampak sodelujejo tudi z ostalimi društvi in tako svoje poznavanje okolja prenašajo na vse občane. Kot vsa društva si tudi v PD Medvode želijo podmladka in njihova dolgoletna prizadevanja so letos obrodila prvi sad – sodelovanje z osnovnimi šolami pri uvajanju otrok v planinarjenje. S pomočjo pristojnih na občini in aktiva ravnateljev osnovnih šol v Gorazd Šturm ostaja predsednik Planinskega društva Medvode. / Foto: Peter Košenina občini Medvode so vključili zaposlene na šolah, ki so bili pripravljeni postati mentorji. Poskusno so prvi pohod pripravili lani v decembru, ko so odšli na Stari grad nad Smlednikom, prvi pravi pohodniški izlet pa so izvedli 19. marca letos, ko so se odpravili na Slavnik. Pohoda na Stari grad se je udeležilo 110 udeležencev, od tega 90 otrok, izleta na Slavnik pa 90, od tega 72 otrok. "Dogovorili smo se, da mentoricam omogočimo šolanje pri Planinski zvezi Slovenije, da postanejo izšolane strokovne sodelavke. Mladim članom PD Medvode izletov v organizaciji društva ne bo treba plačati, Otroci so na vrhu Slavnika uživali. Takole so se postavili za skupinsko fotografijo. / Foto: Dominik Košir, PD Medvode njim in mentoricam pa bomo nudili vso pomoč, ki jo lahko," je o sodelovanju s šolami dejal Gorazd Šturm, stari in novi predsednik PD Medvode. "Stvar je zaživela, otroci iščejo družbo, pustolovščine in upam, da se bodo v prihodnosti našli tudi v našem planinskem društvu. To je naš cilj, saj je podmladek vedno dobrodošel. Želim si, da bi ta projekt živel naprej. Trenutno sodelujemo z OŠ Preska, OŠ Pirniče in OŠ Smlednik, kjer planinske krožke obiskuje okrog 110 otrok," je še dodal Šturm. Pohod na Slavnik je bil zelo uspešen. Do vznožja so se odpravili z dvema avtobusoma, na vrh odšli po strmejši poti, se Kot vsa društva si tudi v PD Medvode želijo podmladka in njihova dolgoletna prizadevanja so letos obrodila prvi sad – sodelovanje z osnovnimi šolami pri uvajanju otrok v planinarjenje. okrepčali v Tumovi koči in se po lažji poti vrnili na izhodišče v Podgorju. Otroci bodo s PD Medvode letos še trikrat odšli na planinski izlet, in sicer 15. maja na Ratitovec, 15. oktobra do Blejske koče na Lipanci in 10. decembra na Slivnico ali Kofce. 32 | ŠPORT IN REKREACIJA V gibanju s Timotejem (35) TIMOTEJ BEČAN, GORSKI TEKAČ IN KINEZIOLOG TEŽAVE S HRBTENICO Če obiskujete kakšno vadbeno skupino, vam trener ali trenerka gotovo "najeda" z vajami za moč za trup. Je prepričanje, da je pomembno imeti čvrsto in stabilno jedro telesa, pretirano ali je povsem na mestu? Mnenja so deljena, vsekakor pa velja, da je bolje imeti močnejše mišice trupa kot pa prešibke, saj te predstavljajo oporo hrbtenici. Naš trup predstavlja nekakšen temelj ali pa "šasijo", kamor se pripenja periferija. Kot mora imeti hiša trdne temelje, ki se ne posedejo pod težo zidov, ali pa avto ojačano podvozje, na katero se pripenjajo kolesa, tako velja tudi za nas. Trup je naše središče, naše jedro, ki mora biti stabilno, da se lahko nanj pripenjajo okončine. Hrbtenica, ki je skupek številnih vretenc, natančneje od 33 do 34, je ogrodje našega trupa in v osnovi ni najbolje ustvarjena za pokončno držo, bolj za gibanje po vseh štirih okončinah. Skozi evolucijo se je na to, da smo se postavili na dve nogi, nekoliko prilagodila in izoblikovala v dvojno S-obliko, s čimer bolje absorbira vse zunanje sile. Imamo torej vratno in ledveno lordozo, kjer je hrbtenica vbočena, ter prsno in križnično kifozo, kjer je izbočena. Seveda pa ima ukrivljenost določene meje, še posebno v ledvenem delu, kjer se ob prevelikem kotu razmika vretenc hitro pojavijo težave. Sama po sebi hrbtenica seveda ne bi stala, zato jo stabilizirajo majhne vezi med vretenci, predvsem pa mišice. Krajše, medvretenčne, so namenjene stabilizaciji posameznega sklepa, daljše pa se pripenjajo tudi na medenico in omogočajo gibanje. Kje se torej pojavi problem? Na zadnji strani hrbtenice, v nekakšnem zavarovanem kanalu, je hrbtenjača, iz katere potujejo živci v okončine. Živci pošiljajo ukaze za gibanje iz centralnega sistema. Da lahko torej premaknemo nogo, mora priti impulz, ki nato sproži premik. Težava nastane, ko se zaradi neugodne pozicije posameznih vretenc povezava do neke mere prekine ali pa je motena. Torej po domače: ko je naša hrbtenica preveč "zvita", bodisi v frontalni ali pa bočni ravnini ali pa celo kot kombinacija obojega. Na vprašanje, zakaj do tega pride, je težko odgovoriti, vsekakor pa se ne zgodi čez noč. Tudi sanacija ne more steči v tako kratkem času. Vzrokov je torej več, od genetskih do mišičnega neravnovesja, hujše akutne ali pa kronične poškodbe. Najbolj neugodno obliko pritiska na živec pa predstavlja t. i. discus hernia ali po domače hernija. Kako se spopasti z vsemi zgoraj naštetimi težavami, pa bomo govorili v naslednji številki. ZA 99 € / MESEC 5 LET JAMSTVA KASKO ZA 1 € PEUGEOT 208 BENCIN, DIZEL IN ELEKTRIKA peugeot.si Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo 208 ACTIVE 1.2 PureTech 75 STT maloprodajna cena z DDV z vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 14.324€; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 99€ pri pologu v višini 49,2%, ročnosti 60 mesecev in zadnjem povečan obrok v višini 25%; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 03.03.2022 znaša 8,3% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,9% (v primeru dviga referenčne obrestne mere se skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko poveča); financirana vrednost 7.277€; skupni znesek za plačilo 16.294€; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1€ za prvo leto. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0,0 do 6,1 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0 do 0,0536 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,0 do 0,00043 g/km. Število delcev: od 0,0 do 3,00. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah (Wh/ km) pri kombinirani vožnji: 159–183. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o., Milje 45, 4212 Visoko, tel. 04 275 93 00 Peugeot_208_oglas_A5_marec2022_nve_v2.indd 1 07/03/2022 13:25 vozila z garancijo zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./faks: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil AVTO JAMNIK d.o.o. prodaja in odkup rabljenih vozil ORSEY, d.o.o., Hafnerjevo nas. 29, Škofja Loka NA KOLESIH | 33 Z vozniškim dovoljenjem za avto tudi na motor Državni zbor Republike Slovenije je sprejel novelo Zakona o voznikih, po kateri bodo vozniki z vozniškim dovoljenjem kategorije B lahko vozili tudi mopede, skuterje in motocikle z delovno prostornino do 125 kubičnih centimetrov. Ideja sama je bila stara več kot 15 let. Na nivoju Evropske skupnosti je bila namreč že leta 2006 sprejeta direktiva o vozniških dovoljenjih, ki državam članicam dovoljuje, da imetnikom vozniškega dovoljenja kategorije B omogočijo tudi vožnjo motornih koles kategorije A1. Takrat so kompromisno sprejeli zvi- šanje starostne meje za pridobitev pravice do vožnje motornih koles. Tako se lahko najstniki s skuterjem ali mopedom vozijo po cesti šele od 16. leta starosti dalje (prej 14.). Poznavalci menijo, da je bilo zato manjše tudi zanimanje za vožnjo s skuterji, saj je postopek za pridobitev vozniškega dovoljenja raz- meroma dolg in drag. Po noveli zakona bodo vozniki z vozniškim dovoljenjem kategorije B, ki niso vozniki začetniki, pravico do vožnje z motociklom ali skuterjem do 125 kubičnih centimetrov pridobili po nekaj urah praktičnega usposabljanja v šoli vožnje ter opravljenem praktičnem in teoretičnem delu izpita. AKCIJA AKCIJA AKCIJA ELEKTRIČNIH ELEKTRIČNIH ELEKTRIČNIH VOZIL VOZIL VOZIL GostečeGosteče 8, 4220Gosteče 8, Škofja 4220Loka Škofja 8, 4220 Loka Škofja Loka Tel.: 04/50 Tel.:22 04/50 000 Tel.: 22 04/50 000 22 000 E-mail: E-mail: prodaja@avto-lusina.si prodaja@avto-lusina.si E-mail: prodaja@avto-lusina www.avto-lusina.si www.avto-lusina.si www.avto-lusina.si 34 | NASVETI, RAZGLEDI PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Življenje s fibromialgijo MARJEŠKA PEHTA Za mano je pet tednov terapij na URI Soča, v ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino. V mojem terminu je bilo šest skupin s povprečno šest pacientov, in to v večini žensk. V preteklem, koronskem letu so izobrazili in verjamem pomagali tisoč pacientom. Pomagali so tudi meni in mojim kolegicam pri soočanju z bolečinami, ki se pojavljajo vsak dan malo tu, malo tam in nikoli ne minejo. Včasih so znosne, včasih pa nemogoče, zelo hude. Paciente s kronično bolečino in fibromialgijo je treba obravnavati celostno. Šli smo skozi proceduro, ki je pokazala, da smo ustrezni za skupinsko terapijo, ki nas je vse presenetila. Vsak dan od 8. do 12. ure so sledila predavanja in terapevtski programi fizioterapije, psihoterapije, delovne terapije, vsi, ki so zaposleni, so bili še pri socialni delavki. Prvič sem bila obkrožena z osebami, ki imajo podobne probleme, kar se bolečin tiče, in prvič tudi s terapevti, ki so nam verjeli, da bolečine tam res so. Sindrom fibromialgije je bolezen, ki si je šele v zadnjih desetletjih "priborila" mesto med funkcionalnimi kroničnimi bolečinskimi sindromi in je uvrščena v skupino zunajsklepnega revmatizma. Kaj jo povzroča, ni povsem znano, je pa veliko dejavnikov, ki nas na koncu pri- peljejo do te diagnoze. Najpomembnejši je kronični stres, zunanji dejavniki tveganja so še prekomeren telesni napor, okužbe, poškodbe vratne hrbtenice, prsnega koša, dolgotrajni nočni hrup, opustitev nekaterih zdravil (glukokortikoidov). Pojavljanje fibromialgije je povečano tudi pri določenih psihičnih stanjih (depresija, huda zaskrbljenost, panična motnja). Najpogostejši simptomi so globoke pekoče bolečine po telesu, utrujenost in pomanjkanje energije (zlasti zjutraj in proti večeru), težave s spancem (rahel spanec), jutranja okorelost, tenzijski in migrenski glavoboli, napetost, vrtoglavice, motnja spomina in koncentracije, pogost občutek oteklin v rokah in nogah, vzdraženost trebušnih organov, težave s sečili, motnje v delovanju ščitnice, neurejen menstrualni ciklus, suha usta, oči, nos, alergije na koži, preobčutljivost na vonjave, svetlobo, zvoke, občutljivost na mraz, nemirne noge, mravljinčenje v rokah in nogah. S to diagnozo sem sedaj jaz, nosim to bolečino in z njo živim, ne pusti posledic (deformacije in invalidnosti), so pa bolečine lahko enako hude kot pri revmatoidnem artritisu. Moja kakovost življenja je močno okrnjena. Zato pa lahko rečem, da je terapevtska skupina v Soči z mano sodelovala in me navajala, kako s to boleznijo čim bolj kvalitetno živeti, kako si razporediti dan, da je energija ves čas prisotna. Glede na izvajanje fizioterapevtskih vaj, tako delovne terapije kot tudi psihoterapije sem se začela bolje zavedati, kaj sem delala do sedaj narobe, kako moram živeti naprej z bolečino in "biti z njo na ti". Včasih sem imela v glavi, da če preveč premišljujem, kje me kaj in kako boli, da sem hipohonder. Temu ni več tako, ker se bolečina lahko nadzoruje. Vodilo za naprej je tudi, naj upočasnim svoj tempo življenja, naj kdaj rečem tudi ne, se po nepotrebnem ne spravljam v stresne situacije. Zdravila za to bolezen ni, vsak sam presodi, kaj mu pomaga (kakšna protibolečinska tableta, CBD kapljice, ki jih sama uporabljam, zdrava prehrana, pri čemer sem še daleč od po- Naj bo ta zapis namenjen vsem, ki se soočate s kronično bolečino, da je treba ukrepati, pa tudi vsem, ki živite pod stresom vsak dan, da se umirite in uživajte življenje. polnosti, pa kakšno mazilo, ki ga sama izdelam). Trenutno mi zelo pomaga šentjanževo olje z dodatkom brinovega olja. Naredim ga v razmerju 2 dl šentjanževega olja in 20 kapljic brinovega olja, premešam in masiram redno vsaj dvakrat na dan. Naučili so me kvalitetno razdeliti dan, da so delo, rekreacija in počitek v sorazmerju. Naj bo ta zapis namenjen vsem vam, ki se soočate s kronično bolečino, da je treba ukrepati, pa tudi vsem, ki živite pod stresom vsak dan, da se umirite in uživajte življenje. RAZGLED Nekaj ur zime sredi pomladi PETER KOŠENINA V soboto, 2. aprila, nas je presenetilo močno sneženje, ki je zajelo celotno občino. Ves marec je bilo suho in zadnja dva tedna že skoraj poletno toplo, na kar smo se neverjetno hitro privadili. Vremenska napoved je sicer obetala možnost sneženja v nižinah, vsi pa smo po tihem upali, da do njega ne bo prišlo. Aprila je za sneg vedno prepozno. Fotografija na levi je nastala na medvoški tržnici med snežno nevihto. Kontrast ponudbe, sadik in rož, ki komaj čakajo na svoje mesto v zemlji, in belino zime bi težko bil večji. ČIVKARIJE, RAZVEDRILO | 35 Na Krvavec se je vrnil Gourmet Cup Ljubljana. Že šestega smučarskokulinaričnega druženja so se udeležila številna znana imena. Med njimi so bili tudi Medvoščan Aleš Bartol (Mambo Kings), Daniel Rampre (slovenski Joe Cocker) ter Iztok Škofic (GTV – Gorenjska televizija). A. B. / Foto: Alenka Brun Jani Jakič, referent za šport v Društvu upokojencev Medvode, je v imenu športnikov upokojencev v začetku marca prevzel pokal za skupne zmagovalce v osrednjeslovenski pokrajini. Poudaril je, da imajo v Medvodah izjemne kegljače, dobre strelke, strelce in balinarje. M. B. / Foto: Jani Jakič V Klubu Jedro je ponovno zaživel glasbeni natečaj BOB (Battle of Bands – Bitka bendov). V finalnem večeru 1. aprila sta se pomerili mladi glasbeni skupini Night Crawler in Life on Display. Več glasov je prejela Life on Display. S. L. / Foto: arhiv organizatorja Sredi marca so na Aljaževini pod vodstvom Marije Podvez izdelovali punčke iz blaga. Po delavnici so člani mlajše literarne sekcije Bezeg Sara in Kaja Bukovšak, Aljaž Zavrl in Jurij Marussig z recitalom, plesom in glasbo pozdravili prihod pomladi. M. L. / Foto: arhiv KUD Jarem SMEH JE POL ZDRAVJA sudoku_TEZJI_22_SO_04 NALOGA 3 9 5 6 9 3 Blondinka v lekarni: "Dajte mi apaurine!" "Pa imate recept?" vpraša lekarnarica. sudoku_TEZJI_22_SO_04 "Joj, ste pa res neumni. Če bi imela recept, bi jih sama doma de- Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih lala." kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV REŠITEV 4 Rešitev: 5 6 8 2 7 9 4 1 3 7 4 3 2 4 1 7 4 9 2 3 5 1 8 6 7 9 6 7 1 3 6 4 8 2 5 9 1 8 4 7 9 1 3 6 2 5 5 5 9 6 2 2 7 1 6 3 9 5 2 4 1 7 8 RECEPT 8 1 2 5 8 6 7 3 9 4 Dva črva se pogovarjata. Eden vpraša drugega: "Zakaj si pa ti danes tako dobre volje?" Drugi mu odvrne: "Tašča je odšla na ribolov." 2 2 7 6 4 3 5 9 8 1 DVA ČRVA 3 9 5 4 1 8 2 7 3 6 Študent veterine na izpitu. Profesor mu pokaže napol pokrito kletko. Vidijo se samo noge neke ptice. "Katera ptica je to?" ga vpraša. "Ne vem," odgovori študent. "Aha, ne veste. Vaše ime in priimek?" Študent dvigne hlačnice do kolen in reče: "Uganite." 3 8 1 7 9 6 5 4 2 NA VETERINI SUDOKU sudoku_TEZJI_22_SO_04 1 9 6 7 4 3 2 4 2 3 6 1 3 9 5 5 3 sudoku_TEZJI_22_SO_04 NALOGA 9 4 1 7 8 5 9 6 2 2 7 3 9 2 1 6 8 7 4 5 8 5 7 2 3 4 1 9 6 36 | ZANIMIVOSTI Luštno se imata in to je vse, kar pri teh letih šteje Razcvet ljubezni med Julijano Štilec iz Dragočajne in Mirkom Koširjem s Polšnika smo spremljali v peti sezoni šova Ljubezen po domače. MAŠA LIKOSAR, FOTO: TINA DOKL Julijana Štilec in Mirko Košir sta se prvič srečala leta 2020 na snemanju prve oddaje šova Ljubezen po domače. "Bilo je, kot da bi se že sto let poznala," je dejala Julijana, ki je bila ena od štirih deklet, ki so pisale Mirku. Le Julijanino pismo ga je zares prepričalo. "Napisala je kratko in jedrnato pismo, kjer je pojasnila, da ima v življenju vse urejeno, le nekaj ji je manjkalo, družba," je povedal Mirko. Pred oddajo sta bila oba več let samska. Julijana je ponosna mati štirih hčera, ima tudi osem vnukov, zaposlena je bila v Gorenjskem tisku. Mirko ima eno hčerko, 27 let je bil strojevodja. "Hčerke so ga lepo sprejele. Vnuk je dejal le, kje sem dobila tako mladega fanta, ki ni nič siv," je pojasnila Julka, kot ji pravi Mirko. Julijana je v Mirkovih očeh "dušica od človeka". "Na zunanjost nič ne dam, meni je važno srce in Julkino je neizmerno. Ni ena tistih ženk, ki bi se ličila in skrbela le za zunanjost. Ko sva se spoznavala, sem jo pogledal v roke in takoj opazil, da je delavna. Je tudi izvrstna kuharica. Včasih je malce prismojena, a zato jo imam še raje," je dejal Mirko. Julijana se doslej še nikoli ni imela tako prijetno, kot se ima v Mirkovi družbi. "Nobena stvar me ni motila na njem. Imel je nekaj, kar me je očaralo, Mirko Košir in Julijana Štilec sta tudi leto in pol po tem, ko so kamere šova Ljubezen po domače ugasnile, še vedno skupaj. njegovi brki namreč," je dejala in nadaljevala: "Pravim mu, da je srčen in malo trčen. Vsepovsod ga imajo radi, je veseljak, ki se rad pošali in raznaša srečo ter veselje med ljudi." Živita vsak po svoje in si večkrat izmenjujeta obiske. "Ugaja nama, da sva malo narazen, tako je vselej izjemno lepo, ko se vidiva. Skregala se še nisva, za to niti nimava časa, ker nama je preveč luštno," sta pojasnila in dodala, da kilometre, ki ju ločujejo, premagujeta z vsakodnevnim klicem. O poroki ne razmišljata. Za denar, ki bi ga namenila organizaciji poroke, pravita, bosta šla raje na dopust. "Zelo rada greva, lani sva bila že trikrat na dopustu. Žal nama zdravstveno stanje, ki ga je krojil koronavirus, ni omogočalo vseh doživetij, ki sva si jih želela, a za to je še čas," je dejala Julka in Mirku namignila, da bi se nekoč želela peljati z letalom. Pri teh letih, Julijana je lansko leto praznovala sedemdeset let, Mirko je leto in pol starejši od nje, ljubezen doživljata drugače kot v mladosti. "V jeseni življenja si človek najbolj želi prijetne družbe, zato nama je ključno, da uživava, se razvajava in objemava," je poudaril Mirko, Julijana je ob tem še dodala: "Luštno se imava – in to je vse, kar pri teh letih šteje." Četudi sta se v oddajo oba prijavila bolj za šalo kot zares, sta danes vesela, da sta se. Leto in pol po tem, ko so kamere šova Ljubezen po domače ugasnile, sta še vedno skupaj. "Življenje z ljubljeno osebo dobi pravi smisel," sta sklenila zaljubljenca. V Zbiljah za naslove v krosu V Zbiljah bo 21. aprila veliko atletsko tekmovanje. Prvič bo v medvoški občini potekal šolski ekipni kros – prvenstvo Slovenije v krosu za osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in srednje šole. Izvajalec tekmovanja je Javni zavod Sotočje Medvode. Odprtje bo ob 10.30, tekmovalni del se bo začel ob 11. uri in zaključil z zadnjo kategorijo ob 14.25. Prijave potekajo do vključno 15. aprila s spletno aplikacijo Zavoda za šport RS Planica. V primeru lepega vremena pričakujejo več kot tisoč tekačev in tekačic. Pomerili se bodo na progah dolžine od 500 do 2000 metrov. M. B. PRIREDITVE | 37 Prireditve v aprilu in maju 2022 ˆ javni zavod sotocje medvode Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete na portalu MojaObčina.si. Za objavo v redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu. Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo v TIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotočje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. Četrtek, 7. april 2022, od 19.30 Kulturni dom Medvode Sreda, 20. april 2022, ob 18.30 Knjižnica Medvode GLEDALIŠKA PREDSTAVA IN PODGANA SE JE SMEJALA LIKOVNA RAZSTAVA OŠ MEDVODE: DOMIŠLJIJA MLADIH SRC Javni zavod Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 8. april 2022, ob 21.00 Mladinski Center Klub Jedro Četrtek, 21. april 2022, od 18.30 Plesni studio Impulz Medvode DRUŽABNI VEČER IN KARAOKE CELOSTNA VADBA: VAJE ZA POMLAJEVANJE OBRAZA IN TELESA Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Zavod PRO-V, info@naravnanega.si ali 041 973 710 Sobota, 9. april 2022, od 9.00 do 13.00 Mladinski Center Klub Jedro TRENING EKIPE PRVE POMOČI Rdeči Križ Slovenije, Območno Združenje Ljubljana-Medvode, info@rdecikrizljubljana.si, +386 (0)41 706 657 Sobota, 9. april 2022, od 10.00 do 13.00 Zavrh pod Šmarno Goro 2 Rojstna hiša Jakoba Aljaža, USTVARJALNA DELAVNICA – VELIKONOČNA DEKORACIJA KUD Jarem Ponedeljek, 11. april 2022, od 17.00 Kulturni dom Medvode Dom krajanov Pirniče Četrtek, 21. april 2022, ob 19.00 PODOBE IZPOD ČOPIČA – ODPRTJE SAMOSTOJNE RAZSTAVE TONETA REBOLJA KUD Pirniče Petek, 22. april 2022, od 18.00 do 19.30 Kulturni dom Medvode KINO DAN – TUDI MIŠI GREDO V NEBESA Javni zavod Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si Mladinski Center Klub Jedro Petek, 22. april 2022, ob 20.00 PROMETNE NESREČE IN POSLEDICE DRUŽABNI VEČER Z EVROPSKIMI PROSTOVOLJCI EVROPSKE SOLIDARNOSTNE ENOTE Policijska uprava Ljubljana, predavanja_nesrece@policija.si Javni zavod Sotočje Medvode Torek, 12. april 2022, od 16.30 Goričane 39 Krajevna skupnost Vaše Goričane, Petek, 22. april 2022, od 20.00 do 23.00 Kulturni dom Medvode KINO DAN – PRASICA, SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO POMEN DNEVNE RUTINE S POUDARKOM NA STRUKTURI DNEVA IN SKRBI ZA SEBE Javni zavod Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si Javni zavod Sotočje Medvode in Krajevna organizacija Rdečega križa Medvode Sobota, 30. april 2022, ob 10.30 Torek, 12. april 2022, ob 19.30 Knjižnica Medvode JOŽEF OSELI – URESNIČIL SEM SANJE (PREDSTAVITEV AVTOBIOGRAFIJE TITOVEGA BUTTLERJA) Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 13. april 2022, ob 19.30 Knjižnica Medvode DARILO STRESA: INTERAKTIVNA DELAVNICA (ŠPELA BÖK) Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 15. april 2022, ob 21.00 Mladinski Center Klub Jedro KONCERT DWON: PREDSTAVITEV HIP HOP ALBUMA RONIN Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Torek, 19. april 2022, ob 17.00 Knjižnica Medvode Mladinski Center Klub Jedro, DAN DRUŽABNIH IGER IN MAGIC THE GATHERING TURNIR Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Sobota, 30. april 2022 19.00 - Goričane 39, KRESOVANJE V GORIČANAH Turistično Društvo Goričane – Vaše Torek, 3. maj 2022, od 16.30 Goričane 39 Krajevna skupnost Vaše Goričane, PROSTOČASNE AKTIVNOSTI IN TEHNIKE SPROŠČANJA, KI MI DAJEJO ENERGIJO IN MOČ Javni zavod Sotočje Medvode in Krajevna organizacija Rdečega križa Medvode Sreda, 4. maj 2022, ob 19.30 Knjižnica Medvode POTOPISNO PREDAVANJE IN PREDSTAVITEV KNJIGE: POKLON HIMALAJI ODPIRAMO PRAVLJIČNA VRATA Z IRENO CERAR: PRAVLJICE ZA ZVEDAVE OTROKE IN NJIHOVE STARŠE Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 13. maj 2022, od 20.00 (festival bo do 24. maja 2022) Torek, 19. april 2022, od 17.00 spletni dogodek SPOZNAJ EVROPSKO SOLIDARNOSTNO ENOTO IN ZNAK KAKOVOSTI Zavod Nefiks, +386 (0)40 698 915 Sreda, 20. april 2022, ob 18.00 Mladinski Center Klub Jedro PODJETNIŠKA ŠOLA: IZ SANJ V SVOJE PODJETJE Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Medvode FESTIVAL LEGENDE MED VODAMI – ODPRTJE FESTIVALA Z GODBO MEDVODE Javni zavod Sotočje Medvode Izžrebani nagrajenci nagradne križanke, objavljene v reviji Sotočje dne 11. marca 2022 z geslom VETERANSKE TEKME, so: 1. nagrado, darilno kartico OBI v vrednosti 20 EUR, prejme Alojz Kristan iz Medvod, 2. in 3. nagrado, knjigo Zdravje in jaz – Prijatelja, prejmeta Jana Štajer in Metod Šavs iz Medvod. Nagrajencem iskreno čestitamo. 38 | NAGRADNA KRIŽANKA www.gorenjskiglas.si Foto: Tina Dokl 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Melanda Re­šit­ve kri­žan­ke (ges­lo, se­stav­lje­no iz črk z ošte­­vil­če­nih polj in vpi­sa­no v ku­pon iz kri­žan­ke) po­šl­ji­te do torka, 3. maja 2022, na Go­renj­ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah­ko od­da­te tudi v na­bi­ral­nik Go­renj­ske­ga gla­sa pred po­slov­no stav­bo na Nazorjevi ulici 1 v Kranju. EVENT24 D.O.O., VEVŠKA CESTA 52, LJUBLJANA - POLJE NAJCENEJŠE VSTOPNICE ŽE V PRODAJI! PETEK, 29. 04. 2022 OB 20:00 Športna dvorana MEDVODE VSTOPNICE: KZ MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA KUPON ZA 10% POPUstA* NA cELOtEN NAKUp V V pONEDELjEK, 11. ApRILA 2022. PRODAJALNA ZADRUGA cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tEL.: 01-3613-300 GSM: 031-810-384, 051-649-640 trg-medvode@kzmedvode.si ODpRtO MED tEDNOM od 7. do 19. ure, SOBOtE od 7. do 13. ure tRAVA POHODNA, KZ MEDVODE Z.O.O., MEDVODE, CESTA OB SORI 11, MEDVODE 7,45€ 1 kg BIOKILL S PRŠILKO, ECOPET, 5,22€ AKcIjA 500 ml 15 kg *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA. popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena (koruza, krompir, žita, poljščine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in več), lesni peleti, naftni derivati in gradbeni material. predviden je za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne podjetnike. -30% SAMO 32,90€ 6,13€ 26,32€ AKcIjA SAMO 7,67€ -20% HUMKO KOMPOst, 50 l ZALIVALKA, -20% 10 l GOVEJA JUHA BABICE SLAVKE 14,60€ 11,68€ AKcIjA 6,55€ 4,91€ -25% AKcIjA SAMO 4,41€ NATUREN KONJSKI GNOJ, SKUTA PODJED, 7 kg 1 kg cesta ob Sori 7, 1215 Medvode, tEL.: 01-2926-170 GSM: 051-642-072 trg-zeleznina@kzmedvode.si ODpRtO MED tEDNOM od 7. do 19. ure, SOBOtE od 7. do 13. ure SAMO 38,90€ PIPA VRTNA KROGLIČNA 1/2” SAMO 21,99€ MEŠALNICA BARV MEŠAMO ZIDNE BARVE JUB SAMO 8,90€ BARVA ZIDNA SPEKTRA CLASIC, 15 l BRUSILNIK KOTNI B&D 750W 115 mm SAMO 3,47€ SAMO 77,90€ PREKOPALNIK TEXAS 750W 28 cm UGODEN NAKUP - pONUDBA VELjA OD 12. DO 30. ApRILA (OZ. DO RAZpRODAjE ZALOG)