v . ,,, . , (t:* Naročnina naj soured - N arocnina v 1 rstu znese: ... _____mstvu naprej placeva, in to Za celo loto . t gold. 20 8. * ' ...... Za pol leta . - „ BO „ _ _______n M M ■ ■ M. ■ K°"P' Kozl"rJ"v' hl>" "nolU Za 5 mesece ■ ■ ■ ■ » II I II M V ■ ■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ KI Drogheria Angeli in Piazza (to velja tudi za tržaško oko- ■ ■ ■ ^J MJ| H E M ■ lili ■ ■ U ■ ■■ M delle legna v Trstu iLinJMii rniiviiinjHii °1 -°a° Za druge kraje s pošto : ■ ■■ ■ ■ ■ ■ M ■ ■ ■■■■■■ ^^ ■ ■ W ■ ■ ■ ■ oddajalo vse pisma. — Sicer ta Za cčlo leto . 1 gold. 60 s. Iist 80 1,0 tudi Prod«jal 8 P° S »oldov) v tobakar- Za S mesece . - „ 40 . llOlIllCUTll 111 OllllkaVMl 1181 8» SlOVMlSKO ljIldStVO. nicull na»pr„ti rožte, blizo Onaihni razloček med tira in med programom izvira iz neke „Ch.ozza" in „al Ponte della pomote.) -------Fabbra". Hvalo zasluži si vso, kdor druži koristno si; sladkim (flor.). VKeto lb66. Pri sv. Ivanu v ^S^T* Štev. 10 našega lista pride '20 dan maja. Tiste gospode, ki so se naročili za prvo četrt leta, lepo prosimo, da bi brž ko mogoče se naročili še za naprej. Tiste gospode naročnike pa, ki niso še nič plačali, prijazno prosimo, naj naročnino skoraj pošljejo uredništvu. Uboštvo v sedanjih časih. (Dalje.) V letu 1848 je vstala na Laškem vojna, na Du-naji i na Ogerskem je počila vstaja, ka je rodila liude i krvave boje ; skoraj po vseh zapadnih državah so se vnele prekucije. Vlada je padla za vlado; skoraj vsak nov minister je podrl vse staro , vstvaril novo, kar je bilo večkrat še slabše od prvega; vse to pa je požrlo veliko denarja. Narodije so zahtevali svobodo in enakopravnost vseli jezikov. Vlade so z eno roko narode gladile, z dru^o jih pa teple. Da to nej moglo dobrega sadu roditi, vidi vsak, kdor nej slep. — Kakor pa je zaupanije med vladami i ljudstvi vedno bolj pešalo, tako se je godilo — i se godi še dan denašnji — med samimi vladami. Nevošljivost, hinavska politika i sebični nameni so ležali i leže še danes na Evropi kakor huda mora. Vse to je krivo, da so bile zmerom na nogah presilne , vedno za boj pripravljene vojne , da so bili žendarji prvi gospodije po državah. Da so take okolinosti (okolistave) prizadevale veliko veliko stroškov, io vidi vsakdo Morala je tudi Avstrija imeti na nogah veliko vojaščine (armade) za lastno brambo, ker je bila laška vlada vedno za to pripravljena, da bi jej obropala laške dežele. Pa tudi Prusija jej nej bila prijazna, vedno je bila v politiki z Avstrijo navskriž, i Napoleon'je v letu 1859 pokazal, ko je vojeval (se vojskoval) zoper Avstrijo, kako dober prijatelj je njej. Gotovo pa je bila največa politična napaka ta, da je Avstrija v ruskej vojni postavila zoper Ruse veliko armado , ker je s tem izgubila mo^očnena zaveznika, kteri ie v vseh stiskah Avstrii O O " ■* na strani stal. Da bi te napake ne bilo , skoraj gotovo bi mi imeli še dan denašnji tisti del lombardske dežele, kteri smo izgubili v letu 1859. Pa ne le politične zadeve, tudi druge reči so pripomogle k uboštvu. Začela so se namreč velika Vrdeli, G maja. Štev. 9. državna dela po vseh omikanih državah v Evropi, kakoršnih se je morala tudi Avstrija poprijeti, da obdrži svojo moč i veljavo v družbi evropskih držav. Mej ta dela spadajo posebno železnice, za ktere se je izdalo veliko denarja, če tudi so se prodale različnim družbam, vendar iskupilo nikdar nej poplačalo stroškov. S tem pa nikakor ne trdimo, da nej bilo prav delati železnic, marveč še novih smo potrebni. One so v sedanjih časih tako potrebne , da brez njih ne moremo biti, če tudi nekterim ljudem, posebno voznikom, jemljo zaslužek. Hudo je vendar to, da so železnice večidel v rokah ptujih državljanov i da zato mnogo denarja gre v pt'ije države. Pri takih okolinostih je potrebovala vlada vedno več denarja. Tega si je pa mogla dobiti le s posojili i s tem, da je davke povišavala. Državni dolg je torej vedno rastel. V letu 1854 je bilo v vsej Evropi stroškov uže 6250 milijonov, v letu 18G4 , torej deset let pozneje pa celo 11,000 milijonov; samo za vojake se je v letu 1854 potrosilo 5000 milijonov. Davki so pri takih stroških dosegli toliko stopinjo, da so huda nadloga deželam, posebno kmetovalcem (kmetom). Ker se je izdalo mnogo več bankovcev, nego je bilo z gotovino zagrnenih, zato tudi nejso imeli popolne veljave, ampak imeli so , kakor vsako drugo blago, zdaj večo, zdaj manjšo ceno. i to je bila i je še zdaj nadloga. Imeli smo uže upam je , da se vsaj te nadloge še do konca tega leta iznebiino , ker se je sedanja vlada hvalevredno prizadevala, da zmanjša državne stroške i da banka spet srebro daje za bankovce ; ali zdaj, ko nam žuga trdovratna i strašna vojna , gine zopet to upanije. Kadar pa državni denar nejma popolne i stanovitne vrednosti, slabo je to za kupčijo, obrtnijo i sploh za vse. (Dalje prihodnjič.) Tržaško-mestne in okolične zadeve. * Prošnja deželnega našega :bora, naj se dade (da) Trstu stara pravica, po kterej mu nej treba dajati vojakov, nej bila uslišana, in uže pretekli teden je bila vojaška nabira končana. * Mestno svetovalstvo (svetovavstvo, konšilijo) je dobilo na posodo 1 milijon 150.000 forintov. * Ker se je govorilo, da ministrstvo misli izdati nove sorte bankovce, ali prav za prav nakaznice dr- žavnega zaklada (šaca) skleuola je naša knpčijska in obrtniška zbornica, ministrstvu to odsvetovati; ker pa je vlada vzela na posodo 60 milijonov s zastavnicaini na srebro, očitno je, da zgoraj imenovanih bankovcev ne izda. * K volitvi poljskih čuvajev (vardijanov) se je sešlo preteklo nedeljo pri sv. Ivani celo malo volilcev (volivcev). To ni lepo! Kadar se ima kdo voliti, moral bi priti vsak, ki ima pravico do volitve. Prevčerajšnjem sejevPulji (v Poli) vžgala vojaška ladija fregata „Novara". Škoda je velika. Ljudije sumijo, da je bila nalašč zažgana. * Iz Tominskega nam se pripovedujejo i tudi uže po časopisih oznanjajo take reči zoper ondešnjega političnega prvostojnika , da smo dolžni deželno našo vlado prositi, naj preišče, ali so tožbe, ke uže zdavn;».j iz onih krajev dohajajo , resnične ali ne. To dobro vemo, da je v Tominu nezadovoljnost občna , i da se pripovedujejo dogodki, da bi človek mislil, da je To-min na Turškem. * Volitve v ljubljansko mestno starešinstvo so bile jako srečne. Sami pravi narodnjaci so bili izvoljeni. Ljubljančani so zopet pokazali, da imajo pravo politiško zavest i da so pravi Slovenci, ker so se volitev obilo vdeleževali i vrle domorodce volili. Pokazalo se je pri teh volitvah tudi očitno, kako močno je tam skopnela (se stopila) nemškutarska stranka. * V časopis „Zukunft," se piše, da so pri Kamniku na gornjem Kranjskem dobili bogate sreberne rudnike. Z veselijem pozdravljamo to novico i želimo da je resnica, ker srebra smo jako potrebni. * Ljubljansko škofijstvo je poslalo vsem šolskim ogledom okrožnico (dopis), v kterej posebno zahteva (tirja), naj se v ljudskih šolali nemščina temeljito uči. Po pravici je ta okrožnica izbudila po vsem slovenskem svetu velik hrup i veliko nezadovoljnost. Ta prikazen je toliko čudnejša i žalostnejša, ker se je rodila prav zdaj, ko nam žugajo strašne krvave vojne, če kdaj, treba sedaj med ljudstvom iskati, ne pa podirati zaupanija. * Presvitli cesar je 413 jetnikov pomilostil (kazen, štrafengo opustil) i sicer takih, ki so kazali, da so se poboljšali. V ječah se ima odšle marsikaj promeniti; posebno se ima skrbeti za to, da se jetnikom (prižo-nirjom) daje dober poduk i primerno delo, ker to največ pomore, da se poboljšani iz ječe vrnejo. * Poslance, ki so prišli na Dunaj iz gališkega deželnega zbora, sprejel je cesar jako prijazno. Imeli so nalogo podati presvitleuiu cesarju prošnjo deželnega zbora, naj se postavi za Galicijo in Bukovino dvorni kancler, kakoršna imajo Madjari i Hrvatije. Pričakuje se, da se ta prošnja usliši. Pri tej priliki je neki cesar izgovoril besedo, ka priča, da mu Smerlingova politika uej' po volji bila. * Hrvaški deželni zbor je odložen za negotov čas; snide se še le takrat, ko se hrvaški i madjarski poslanci v Peštu dogovore zastran vzajemnih zadev. Da se pač tako pogode, da bode za vse prav ! S ža-lostijo vendar moramo pristaviti, da se Madjari v deželnem zboru vedejo tako, kakor bi oni bili sami go-spodije v nekdanjih ogerskih deželah, o pravicah ne-madjarov nečejo nič slišati. Madjari se res nejso nič naučili i nič pozabili. * Orni oblaki vise nad nami. Laška i Pruska vlada se vedno bolj pripravljati za vojno zoper naše cesarstvo, i vse znamenija kažejo, da je tudi Napoleon v zvezi s tema vladama. Bog hotel, da nam ne bi trebalo uže v prihodnjem listu oznaniti, da se je začela strašna krvava igra, s kteroj nebesa tepo (tepejo) narode na zemlji! Le na tankej niti visi še upanije, da se mir ohrani. * Tudi Turčija sklicuje skupaj vojake i postavlja velike trume (armade) v slovanskih deželah proti Mol-davii i Valahii, proti Serbii i proti Črnej gori. Pa tudi Črnogorci (Montenegrinci) se nekij pripravljajo za vojno. Vse kaže, da prvi strel izbudi strašen vojin potres, ki žuga velik del Evrope strašno zadeti. * Slišali smo, da so v Senožečah v zadnji loterijski igri na Trst vsi tisti dobili, ki so stavili. Kako je to mogoče? vpraša morda kdo. To je tako: Loterijski ured (oticijo) v Trstu ni poslal v Senožeče številk (numar), ke so bile zadnjič vzdignene, ker so se zapiski (liste) nekod izgubili. Povrnol se je tedaj vsem stavljen denar. * Gališki deželni zbor je 28. aprila svoja dela dokončal. Zdaj dela le še ogrski deželni zbor. * V Albanii se je vnela vstaja (punt, revolucija). Pravijo, da zato, ker so Turki davke prebivalcem nalagal , ti pa jih nejso hoteli plačati. * Ruskemu seljaku i sedanjemu pleminitašu, ki je rešil življenije ruskemu cesarju, podelil je naš svi-tli cesar Franc-Jožefov komturni red. Kako zelo ljubi ruski narod svojega cesarja vidi se iz tega, da rešitelju iz vseh krajev ruske velike države ponujajo velike darove, i da ga rusko plemstvo (žlahta) tako rekoč na ro kali nosi. * Zadnje novice iz Grškega oznanjujejo , da se onde delajo priprave, da se izbudi vstaja na Turškem, i da so Italijani podkurili ljudstvo. Trdi se tudi, da po turških slovanskih deželah hodijo ruski poslanci, ki ljudstvo za vstajo vnemajo. * (Sokolci.) Obetali smo zadnjič, da povemo kaj o Sokolcih. Sokolci se imenujejo mladenči,- ki stopijo v društvo v ta namen, da združeni urijo i vadijo telo, da se vedno bolj krepi in jači, kar je zdraviju posebno koristno. Pozdravljajo se med seboj z besedoj : „Na zdravijo." Prvo tako slovansko društvo, kolikor nam je znano, ustanovilo se je v Pragi i se imenuje: ,,Sevrni sokol." Tudi v Ljubljani je tako slovensko društvo i se imenuje „Južni sokol." Marsikdo bi utegnol vprašati, čemu je tako društvo? saj nej potrebno. Odgovorimo temu, da je zelo koristno. Po mestih je mnogo mla-denčev, ki nejmajo težavnega telesnega dela, ki večidel sede za pisalno mizo. To pa telo slabi i je zdraviju zelo škodljivo. Kolikor krepkejše i zdravejše pa je telo, toliko zdravejša je tudi duša, kakor uže star progovor pravi: „V zdravem truplu prebiva zdrava duša." Telesne vaje, ktere imajo sokolci, utrde pa njihovo truplo tako, da se čudi človek moči in izurjenosti takih mladenčev. Posebno so se uže večkrat skazali pri ognji. Kakor tržaški pompijerji, tako so tudi oni vajeni plezati po vrvih i. t. d. Pa tudi v orožii se vadijo i tudi to lehko prav pride; zakaj bili so uže časi, ko so se taka društva sovražnikom krepko branila i s tem svojej domovini koristila. Pri starih Grkih (Gre gih) so se taka društva ali učilišča imenovala »gimnazije", i ta narod je je močno čislal (obrajtal, šacal). DOPISI. * Da vstrežemo St. Jakopskim pevcem, podajemo naslednje njihovo pisanje od črke do črke, kakor smo ga prejeli. Glasi se takole: „Iz Rocola petie pri S. Jakopu proti St. 8 Ilirskiga Primorjana. Kristianskiga pravo dela alli petja se špotuvati leto velika hudobija, kdo to stori , stori samo zato debi Bog češen ne bil*) ki so se pa nekateri pevci od S. Jakopa preteceno leto na Cvetno nedeljo iz napuha Cirku popustili in tako izbežali. So se pa potem času nekatiri brimni možje zbrali peti de bi ne leto sveto mesio zapušeno ne bilo, zadovolno po narodie ino ponižno hvalo Bogu pojejo ; zatega voljo so jim nekatiri zbežani pevci močno nasproti, kir nimajo več prostora nobeni Cirkvi peti, šli so tuje kraje peti po Krasu , pa so bili zlo zaničovani ki so ljudje močno zoper njih petje memrali. **) So tudi nekatiri zmed njih ki še cerkve ne poznajo, bili so nekatiri ki na debelo vižo pojejo ali baši, kodar so njih versto zapeli se v' sedejo ino zaspio rekoč zdaj naj pa babe pojejo. Martin Kiatzt 1/r Jožef Ferluga 1/r Jožef Gerdol 1/r" X Iz senozeške okolice. — V 7. števelki tega lista čitam, da je neki posestnik iz slovenske Lokve pri c. k. sodniji v Kopru vložil nemško tožbo, ktera se mu je v italijanskem jeziku rešila. Prav se mu je zgodilo; naj bi tožbo bil v slovenskem jeziku vložil, gotovo bi mu j« bila sodnija v tem jeziku rešila, kakor imamo tukaj pri nas mnogo dokazov. Vidi se iz tega, da v Kopri bolj umejo slovenski od nemškega. Slo venci! pišimo torej vsem uradnijam le slovenski, da nam tudi one slovenski odpisujejo. Spominja me nekij podžupan iz tukajšne okolice, kteri je dal izpisati v slovenskem jeziku soseskin (komunski) račun (rajtengo), *) Res je, da človek Boga, ako ima dobro srce, tudi s slabim petijem hvali, pa prav tako gotovo ja tudi, da slabo petije v cerkvi k božijej časti prav nič ne pomaga, ampak več škoduje, nego koristi. Zato ponavljamo željo, ktero smo uže izrekli, naj skrbi, kdor ima skrbeti, da se v petii na boljše obrne. To terja božja služba i čast tržaških Slovencev. **) Nam so o tem vse drugače pripovedovali možije , kterim smemo verjeti. (Vred.) izročivsi ga tukajšni c. kr. uradnii, ktera je odločila v službenem nemškem jeziku, da se ima ta reč pri do tičnih možeh pregledati. Nadžupan jo da po županovem pisatelju v nemški jezik prestaviti, in kadar so se posamezni zneski v pričo dotičoih mož v neumevnem nemškem primerjali (priglihavali, konfrontirali), takrat se je moral ta račun spet v izvirni slovenski jezik prestaviti. Ali nej to narobe svet? Tč Iz Lokavca na Goriškem. V malej našej soseski smo se pogovorili nekteri, ki slovenski radi beremo i se učimo, ter smo naročili 6 slovenskih časopisov. Ker nas je več, nam nej bilo težko plačati naročnine. Zdaj imamo prav lepo berilo, ko nam je za poduk i v veselje, pa za kratek čas. Sicer se nam nekteri posmehujejo, ali kaj nam za to, na dobičku bodemo vendar le mi, zasmehovalcem pa ne pade nič. Rodoljub. Iz Londona 28. aprila. — A. D. — Hvala ti, dragi i (in) dobrodošli Primorjan, da si mi tako hitro željo izpolnil. Res hvala ti, kajti (ker) z veseljem te bom prebiral i od tebe zvedel marsikaj, kar mi roditelji (starši) i prijatelji ne oznanijo. — Resnica je, o katerej se vsak dan bolj prepričujem, da v tujej deželi se človek zaveda živejše svojega rodoljubja i ljubavi do svoje domovine, pa bila ona (ako bi tudi bila) ka-menitejša od samega Krasa, nego v domačem kraji. Vse krasote (lepote) družili lepših i bogatejih dežel ti ne morejo domovine iz srca izbrisati. — Pa tudi nekaj druzega se v ptujih deželah od družili narodov lehko naučiš, kar se pri nas Slovencih, žalibog, še jako pogreša. To je narodni ponos (štimanost). Da vidiš Francoza, ali Angleža, kako ponosno govori: Jaz sem Francoz, jaz sem Anglež, kako vsak svoj narod povzdiguje i prvega na svetu imenuje. Zakaj bi se pač edin Slovenec vedno i vedno (zmerom) ponižaval i drugemu klanjal! Zakaj bi on ponosno ne govoril: Jaz sem Slovenec, ud tistega velicega naroda, ki šteje nad 80 milijonov duš, i kateremu je Bog dal iste (tiste) pravice i sposobnosti, iste talente, kakor vsacemu dru gemu! Zakaj bi jih ti edin zakopaval! Pa saj se, hvala Bogu, tudi to že na boljše obrača. Moji hrabri rojaki ne pevajo več tržaških neslanih, umazanih pesmi, ampak lepe narodne i druge slovenske pesmice. Tudi psovka „soawo" je že nekteremu surovemu Talijanu B»ca/o" (zaušnico) nanesla. Spoštuj samega sebe, pa te mora i bo tudi Lah spoštoval. Drugikrat ti pa kaj o Londonu povem. Z Bogom! AWAAP/'JlAAniw ZMES Pogovor med gospodom Slavoljubom in kmetom Matevžem. — P. - Matevž. Dob'r dan gospud! Stavoljub. Bog daj! — Kam pa tako hitro ? M. Grem h an'mi dohtarji od ž'vine, de mi bo kej dau za moj'ga bolan'ga uola (vola). SI. Vi greste tedaj k živinozdravniku, i tako je prav. Vi iščete pomoči, kjer bi jo imel vsakdo iskati, kadar je treba, ne pa tam , kjer jo je iskal mož v H . . . fari. M. Jest še nekuli (nikoli) nejs'm šoi uordnat (vkazat narediti) šulnu h žnidarji al pa brješ (hlač) h šuštarji; šiilne nej dela šuštar, brjcše pej žnidar jen taku naprej. SI. Prav tako Matevž ! s temi besedami kažete, da ste umni. M. Ma g'ih (ravno) prou je, de se anu malu čez to reč zmen'va. Pej kej je mož u tisti fari naredu ? Si. Imel je v hlevu (štali) bolno živinče, pa ne, Ha bi iskal bil pomoči pri živinskem zdravniku, ampak iskal jo je pri nekem pačuhu (sleparji , ki od zdravstva nič ne ume) v S. .. rekoč: Imam bolno ž'vinče v hlevu, zgovor'te mu bolezen. Pačuh mu z medenim jezikom odgovori: „Oče Anton! nič se ne bojte, jaz vaše živinče ozdravim ; pa moram precej tukaj z ozdravljanjem začeti. — Zdaj kupite najprej dva hleba belega kruha." — Mož stori, kakor mu je bilo rečeno. Pačuh vzame vmazano knjigo (bukve) s police v roke, nekaj iz nje žlobudra (čenča), potem prereže hleb , da možu polovico i drugo sam obdrži rekoč: „Pojejva to." Ko se to zgodi, gresta na pot. Na stari cesti pri R . . . se pa že vstavita, pačuh prereže drugi hleb, polovico pa na dva dela (tala) in I ojesta vsak svoj del. „Zdaj pa le pojdiva dalje." Ko do hleva prideta, še živinčeta pogledata ne, ampak pačuh vzame vmazano knjigo v roke in reče: „Oče Anton! zdaj začnem n^jtežavniše delo, moram namreč čitati (brati) i ritenski hoditi." Ko tako čita in hodi, pride do gnojnice in čof — v vanjo pade, ter s težavo iz nje zleze in otresaje se, zavpije: „Nesreča je, nesivča bo! zdaj pa ne morem več pomagati. Pojejte še ostalo polovico hleba, če to ne pomaga, vse je zastonj. Oče Anton jo poje, pačuha plača , ta odide i drugi dan živinče — pogine. Tretiji dan pride oče Anton k pačuhu ter mu reče: „Krava je poginila." — »Zakaj mi pa niste precej povedali da je krava , jaz sem delal za vola" reče slepar. M. Ha, ha, ha! - Ta mazač je bil zvit tič'k. Jest nejs'm virvou (veroval), da se najde še zdej taku naumne 1'di na svejti. Taki imajo dopleh (dvojno) škodo ; ano k' mor'jo tac ga sleparja plačat, ano k'jim blagu gre pozlu. Pej zdej'in povejte, kaku če taku človece blagu zdrav't, če ga nanka na vidi ? SI. Prav iz tega bi moral tak človek, ako nej na glavo padel, rosneti (viditi), da ne išče pomoči v pravem kraji. Živinski zdravnik mora živino videti, preiskati i marsikaj o njej (od nje) gospodarja vprašati, potem še le jo začne ozdravljati. Kdor zna brati, moral se je učiti; kdor zna ozdravljati. tudi ta seje moral učiti. Brez poduka ni nauka. Carati (coprati) pa še nikoli nobeden na svitu n j znal, i tudi nikoli ne bo; če tudi je še dan denašnji tu pa tam kdo, ki to veruje, ali tak človek je'zelo slaboumen. Svetoval bi gospodarjem, naj zavarujejo (šegurirajo) svojo živino. M. Kej tiidi ž'vino se iegurira ? SI. Se ve da; al nejste o tem še nič slišali? M. Je! —Zdej se spounem, — ma 'du (kdo) je več na tu mislu. SI. Plača se za zavarovanje malo tako , da se to dosti ne pozna; dobrota pa je velika , kadar se človeku nesreča primeri, da mu živina pogine, ker se mu škoda povrne. M. Tu je pej rejs dobru. SI. Veliko jih je že na beraško palico prišlo, ker so se morali zadolžiti, da so kupili drugo živino, ko jim je prva poginola. M. Prou 1'pu vas zahval'm , k' ste mi tu od še-gurance povedali. Jest bon povedou zlasti tist'm , k' imajo dosti krav, nej jih šegurirajo ; jest bon pej preči jiitri moje blagu šegurirou. SI. Še veliko žalostniše pa je, da nekteri celo k bolnemu človeku pačuhe kličejo, al pa bolniki sami k njim hodijo. M. Tiid' jest san slišou še od moj'ga ranc'ga oči (očeta), Buh mi dej nebesa, prav't, de je an tak pačuh znou l'di prou fajn slepar't. Rajžou je ta po svejti, jen pršu je u an krej ponujat u majh'nih flašk-cah ano zeleno uodo (vodo). Usa se je prekleu, de ima ta uoda tako muč, de krku kapl'c jo člov'k spije, trku lejt več živi. Poklicali so ga b bouniki jen cii-pli (kupili) ano tako flaškVo. On pej jim je taku forte trvcal (priporočal), de ne bi dali bouniki use n' an hot spet, (spiti) , zakej b' se mi lahku zgodilu taku, kokar anmi 80 let starmi človeki tam na Trolskem, k' mi je še suj nonu (stari oče) ano tako flašk'co prodan, jen je use n'an bot spiu. Zivu je potli še trku cajta, de so se ga usi štefali (naveličali) , jen k' nej ten san od sebe umr't, so ga mougli s konci (kolini) ubat (ubiti). Taku je ta po svejti sleparn , jen najdn je take l'di k'ao mi ver'vali. Jest še ne bi pestil od tac'ga nanka moje mačke zdrav't, človeka pej še rnenj. Sej se še spodleti kas'n bot gospudam, k'so za tu štedirali in dosti brješ po šulah reztrgali. SI. Temu pa nejso zmenim oni krivi , večidel jih prekasno kličejo in potem ne morejo delati čud (čudežev). Sicer pa tudi velikokrat noben človek ne more pomagati i človeka smrti rešiti: Ko bi ljudije nemili, svet bi podrli. AL Ja, ja, i m a ste r'žon, zdej san biu anu malu prenagu (prenagel). — Jest nejs'm biu še nekuli bolan, ma če bon k'dej obolu, prva reč bi b;la: pravi med'h jen dulioiinik, ma nekuli ne mazač. SI. Na tisoč prigodeb bi vam lehko povedal in ž njimi dokazal, da taki goljufi so le škodovali ljudem na zdravji in na premoženji. M. Van rečem, de ste me že na lepe poti prpe-lali jen d sti dobr'h nauku dali. Si. Vse prav. Pa povejte mi še to : Kadar kmet njivo preorje in vanjo seje, al pusti seme na vrhi? M. A ne, ga zakopa v zemljo če če, be mi bo sad prneslu. SL Tudi vi tedaj moje nauke v srce in pamet zakopajte, da vam obilno sadu doneso. M. Zame nej treba cviblat , de bi li tiidi moji patrijoti (r jaki) taku st'rili. Pej se troštam de bojo. — Zdej pa grem, de ne bi zarnedu, zakej tiidi blagu se mi sinili. Z Bugan, gospud Slavoljub ! SI. Z Bogom! Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVAN PIANO pri sv. Ivanu v Vrdeli. V Trstu. Tisk Avstrijanskega Lloyda.