12. štev. December. — 1886. Letnik IX. iri jfj < \j± Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vre&ništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št, 10. Spremenljive pevske molitve pri sv. maši. (Konec.) 4 Comnmnio. Communio, ali obhajilna molitev ima svoje ime od todi, ker je najbljižja mašnikovemu obhajilu. Mašnik jo moli potem, ko je kelih zbrisal in se podal na listovo stran. Pevskemu zboru pa je dolžnost, kakor ukazuje Caeremon. Episc., peti Agnus Dei, po njem pa pesen „Communio", kadar je celebrant presv. kri zavžil, med tem ko se vernim sv. obhajilo deli; ako se pa ne deli, poje se communio med tem, ko mašnik kelih zbrisuje. Med obhajilom, katerega se je nekdaj vsa duhovščina in za njo vse ljudstvo vdeleževalo, prepevali so se (kakor spričujejo vse liturgije) psalmi, in sicer določeni psalmi n. pr. 33. in 41. — Mnoge pismene svedočbe govore tudi o nekem prepevanju psalmov po obhajilu. Tako se bere v 29. kanonu sv. Hippolyta, da „kadar so inašniki in diakoni vernike obhajali, potem stopijo v kor in molijo psalme". Sv. Ciril Jeruzalemski opominja po obhajilu na molitev čakati in Bogu hvalo dajati zato, da je vernike tolikih skrivnosti vredne storil *). Enako govore apostolske konstitucije o neki zahvali po sv. obhajilu, katera ne more nič druzega biti, kot psalmovo petje; kajti druge skupne molitve razen liturgične tadaj niso poznali. S tem psalmovim petjem, ali prav za prav, z antifono, katera se je pred psalmom pela, je brez dvojbe naša communio identična, ker le tako se da razlagati različnost antifon, katerih se primeroma le malo edino na obhajilo ozira. Da bi se liturgija okrajšala, opustilo se je v poznejših časih popevanje psalma in le cmtifona sama se je pridržala, — dokler tudi ona s cerkvenega kora nij izginila. Naj je communio le ena sama psalmova vrstica, ali kar se tudi nahaja, iz dveh vrstic zložen, naslanja se, in to zlasti v mašah prazniških dob in Gospodovih praznikov, tesno na prejšnje spremenljive pevske molitve, na introitus, graduale in offertorium; da, communio je čestokratle njih ponavljanje ter hrani v sebi kako prerokovanje, ali pa izraža njegovo spolnitev. Če se kaže prerokovanje v komuniji adventnih maš, se glasi v tretji maši božičnega praznika: „ Videle so vse pokrajine zemeljskega kroga zveličanje našegaBoga" Večinoma je pa ta pevska molitev iz nove zaveze in se naslanja v tem slučajijnaberilot.j.na list ali evangelije, ker je iz enega ali druzega vzet. V skupnih mašah (decommmi) svetnikov je communio enako v tesni zvezi z življenjem svetnikovem, kazoč njegovo borenje ali njegovo zveličanje, kakor se n. pr. glasi v mašah plur. martgrum: „In če so po mišljenji ljudi muke prenašali, jih je Bog le skušal; kakor zlato v peči jih je poskušal v kot žgalno daritev jih je sprejel" — ali v maši, spoznovalcev, za katero je cerkev 42. vrstico iz 12. pogl. sv. Luke prenaredila ter za communio oporabila: »Zvesti in modri hlapec, ki ga je Gospod postavil za svojo družino, da jim daje o pravem času primernega živeža". Naj se tudi marsikatera communio posebno na sv. obhajilo ozira in je tako nekaka zahvala zanj: vendar smemo trditi, da ji je glavna misel le praz-niška, katera se tu zadnjikrat v maši izrazi. Prav iz tega vzroka je od velike noči do praznika presv. Trojice z obhajilno molitvijo (communio) Alelluja sklenjena. Sv. cerkev je hotela s prepevanjem po obhajilu vernike še enkrat zbrati ukazujoč jim, da se s psalmom zahvalijo za vso sv. daritev, kateri vsaka doba cerkvenega leta svoj lastni pečat vtisne; položila je v antifono praznično misel in s tem pokazala, v katerem duhu naj bi se psalm prepeval. Naj bi tudi kdo rekel, da zdaj, ko se ves psalm pri komuniji več ne poje, sv. cerkev svojim vernikom v sami antifoni nekako geslo ali nekak vzdih za ves dan podati želi, vendar ta misel glavnemu pomenu komunije vrednosti ne vzame, ker se popolnem sklada z liturgijo sv. Jakoba; ondi namreč se bere po obhajilu: „Gospod napolni naša usta se svojo hvalo in naše ustnice z veseljem, da ves dan poveličujemo tvojo čast in visokost". Neprezirajmo tedaj pevske molitve „communioa, kajti vredna je, da jo zopet povzdignemo do časti liturgične pesni, zlasti ker pri nji odpade ničevi ugovor, češ da primanjkuje časa in ker je kaj lahko, to kratko molitvico koralno peti. Pripomoglo bode to petje, da bodeta obhajilo in vsa sv. daritev tem goto-vejše tvarjala in da bode dolžnost, Boga poveličevati in svojo dnino njemu v čast in hvalo opravljati, vernikom ves dan pred očmi. Končali smo s tem člankom razlaganje »spremenljivih pevskih molitev" pri sv. maši, kakoršne so: introitus, graduale, offertorium in communio. Dostaviti nimamo ničesa, razen srčno željo, da bi to seme ne bilo padlo na skalnata tla, marveč da bi donašalo stoteren sad, ter da bi se v prihodnje na nobenem koru več ne preziral znani dekret S. R. C. 11. sept. 1874., ki slove: TJ sns, quod in Missis cum cantu praetermittatur cantus i ntroit u s, offertorii, communionis et, quando post epistolam occurrit, etiam sequen-tiae, tollatur! Spremenljive pevske molitve pri sv. maši ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1886. (po direktoriji ljubljanske škofije). (Dalje.) 5. decembra. II. Adventna nedelja. (Dom. II. Adrentus), 2. cl. De ea, sem. Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 96. 8. decembra. Neomadežano spočetje B. D. M. (Immacul. Conceptionis B. M. F.), dup. 1. cl. cum Oct Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 97. 12. decembra. III. Adventna nedelja. (Dom. III. Adventus (Gaudete) 2. cl. De ea, sem. Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 97. 19. decembra. IV. Adventna nedelja (Dom. IV. Adventus), 2. cl., Dc ca, sem. Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 97. 25. decembra. Rojstvo Gospodovo (Nativitatis Domini), dup. 1. cl. cum Oct. privil. Glej „Cerkv. Gl." 1886. 1., str. 98 in 99. 26. decembra. Dom. (vac.) Sv. Štefan, prvi mučenec in spomin vsih mučencev. (S. Stephani, protomartijris et comnem. Oo. Ss. Martyrum), dup. 2. cl. cum Oct. Glej Cerkv. Gl. 1884. 1., str. 99. (Dalje prih.) Občni zbor Cecilijinega društva v Ljubljani 14. oktb. (Dalje in konec.) Sprejme se nasvet g. K a r 1 i n a, naj se bolj pogosto poroča v društveni list, če tudi ne več, pa se naj vsaj program pošlje. G. župnik Saje nasvetuje dalje, naj bodo vse farne cervke tudi naročnice na Cerkv. Glasbenik. S tem društvo dobi več dohodkov in cerkev bi imela sčasoma lep muzikalični inventar. G. župnik Alj a ž opomni na to, da ker cerkve že sploh veliko darujejo za orglarsko šolo, ne gre, da bi jim še veče breme nakladali, ampak vzemimo tudi sami kaj na svoje rame. G. dr. L e s a r je tega menenja, da ker cerkve plačujejo že čez 700 gld., naj bi se jim Cerkv. Glasbenik zastonj pošiljal, število naročnikov naj se pa skuša bolj pomnožiti. Okoli 500 duhovnikov je v naši škofiji, nič manj ne učiteljev in zraven pridejo še organisti. Če bi ti malo bolj pristopili k društvu, potem bi se pač povzdignil materij alni njegov stan. Tajnik g. Gnjezda pravi, da to, kar cerkve plačujejo, gre le za oskrbovanje orglarske šole; Cerkv. Glasbenik ni dobil od te svote v vseh desetih letih niti krajcarja ne; izdržuje se edino le iz naročnine. Tedaj ne ostane druzega, kakor bolj skrbeti za ude in naročnike. — To se tudi odobri. Program je s tem končan. Spregovori h koncu še mil. g. knezoškof: „Srčno Vas tukaj zbrane pozdravim in se zahvalim za obilno vdeležbo, posebno še ker je vreme tako neugodno in nekteri ste od daleč prišli. Zahvalim se Vam tudi za trud in delovanje, s kte-rim si prizadevate boljšati cerkveno glasbo. Iz poročil gg. tajnika in glasbenega vodje zdelo se mi je, kakor da bi odsevala neka tuga in nezadovoljnost. To sem že opazil lansko leto in letos. A gospodje! ne vidi se vselej vspeh in sad, če tudi se človek trudi in muči. Vsaka dobra stvar le počasi prodira, če tudi še nimamo vsega, a dosegli smo vendar nekaj. Če pa vidimo tudi malo sadu, tedaj delajmo vstrajno naprej. — Precej naše škofije sem že obhodil, tedaj tudi lehko kaj razsodim. Pri petju sicer nisem zapazil kaj veliko raznoterost, a krivo je bilo naj več eno in isto cerkveno opravilo. Pa kar sem čul orglanja, smemo že biti zadovoljni. Bilo je sploh dobro. Sim pa tje bi se že dalo še kaj popraviti, pa mislim, da ravno dober Vaš zgled bo tam naj več pomagal. Kar se petja tiče, je v Ljubljani v nekterih krajih izvrstno. Sploh se izvršujejo skladbe, ki ne peljejo več človeka iz cerkve v teater. Na deželi bi bilo želeti več narodnega petja. Narodno petje je namreč to, ako ljudstvo samo tudi po cerkvi poje. Moja resna želja je, naj se to čedalje bolj goji. To se bo pa še posebno doseglo, ako se že v šoli otroci podučujejo v cerkvenih pesnih, ktere oni lehko pri svojih šolskih sv. mašah prepevajo. Vsak v svojem delokrogu naj si prizadeva za to. Saj je nekaj veličastnega v tem, ako se po prostorni cerkvi razlega lepa pesen iz toliko grl. Zakaj je bilo do sedaj še tako malo vspeha, kriva je tudi nevednost. Pri slovesni sv. maši je petje bistveni del službe božje. Kakor duhovnu ni vse jedno, kako sam pri altarji svoje obrede izvrši, tako tudi ni vse eno, kako se tisti deli opravijo, ki so petju odločeni. Tedaj vneti za službo božjo, bomo gotovo tudi vneti za pravo petje. Da pa je pri petju napredek, veste vsi kako je potrebno, da vse posluša in tudi uboga dirigenta; njemu se mora ves zbor podvreči, po njegovem navodu peti, le tako je lepa harmonična enota. Tako morajo tudi pravi Cecilijanci biti pokorni dirigentu, to je cerkvenim postavam. Kjer je cerkev enkrat določila, tam naj neha tudi vsaka osebna razsodba. Le v edinosti je moč in v pokorščini do sv. cerkve tudi vspeh cecilijanskemu petji. Oziroma nasvetov, ki so se glasili, bi imel to opomniti. Reklo se je naj se večkrat o petju poroča. Res je to težko. Organist naj sam piše, ako druzega ni. Hvaliti se ne mara in ako kaj graja, bo precej zamera med pevci, ki bodo rekli: če njemu ne dopade, čemu svojo nezadovoljnost r azglašuje celemu svetu! Misli m, ko bi vsako leto iz vsacega kraja le eno splošno poročilo prišlo, bi že bilo bolje. Postavim: te slovesnosti smo imeli, te pesni smo peli, se ve, če mogoče pristaviti tudi, kako. Tako bi se videlo, kje se zanimajo za pravo petje, vspeh in napredek bi se bolj videl in naj bi se tudi vselej srečno ne izvršilo, spoznalo bi se vsaj, kaj so se učili in to gotovo t udi drugim daje pogum. V sekovski škofiji so bile taka poročila in so se dobro obnesla. Vedno bolj so se množila in čedalje boljše skladbe so prišle na dan. Kar je pa tam koristilo, bi pri nas tudi ne škodovalo in tako bi se unih težav izognili, ktere so se prej omenjale. Drugi nasvet je bil, kako več udov pridobiti. Z zapovedjo tu ne gre; kaj pomaga, ako kdo donesek plača, da ima le mir. Prav je, ako cerkve, ki se nahajajo v boljšem financielnem položaji kaj več store, sčasoma pridejo tako do lepega muzikalnega inventara. Pa potreba je, da se tudi skladbe izvršujejo, s samimi mrtvimi udi bi ne bilo veliko po-magano. Hočem še to stvar prevdariti in storiti, kar bo mogoče. Pametna misel je vsta-noviti poverjenike po dekanijah, kjer je obširna dekanija; naj bi bila po dva, ali celo trije, da bi se jim delo olajšalo. To so nekatere misli, ki so mi med zborovanjem prišle. — Sploh pa ne bodimo preveč tužni, ako se sad tako naglo ne pokaže. Z delovanjem, trudom in terpljenjem se veliko doseže. Menda nij dobre stvari na zemlji, ki bi se brez težave spravila na površje. Zatoraj navdušeni za sv. reč in s pomočjo božjo pojdite zopet na delo !" Ko je še mil. vladika na priprošnjo predsednikovo podelil vsem sv. blagoslov, bilo je zborovanje ob s/4 1 končano. Ker je bilo že pozno, podala se je večina društvenikov v bližnjo Ferlinc-evo gostilno „k zvezdi" na kosilo. Bilo je začetkoma 32 oseb, pozneje došli so še drugi, posebno ljubljanski. Tu nas je posebno razveseljeval oktet Vipavskih cerkvenih pevcev, ki so ubrano prepevali razne narodne pesmi. Tu se je pač videlo, kaj pridnost vse stori. Prav kmečki pevci so Vam to, ali lahko bi se s svojim petjem pokazali pred še tako zbranim občinstvom. Po četrti uri zbrali smo se še pri slovesnih večernicah v cerkvi oo. frančiškanov. Trajale so precej dolgo, čez peto uro, zato se je podalo naj več vdeležencev na kolodvor, ki naj jih srečno popelje nazaj v njih delokrog. y. Iz mojega dnevnika. J. L a v t i ž a r. 22. jan. — V pregled smo dobili dva velika folijanta iz 16. veka. Prvi je prav lično tiskan leta 1581 v Rimu in obsega napove za Macjnifi cat, katere je zložil Tho- maso Vittoria. Note so velike in brez taktovih črt. Na ta način se vsaka glasbena fraza ložje pregleda, ker ne motijo očesa vedno ponavljajoči se oddelki. Zato so naše običajne taktove črte bolj škodljive kakor koristne. Razkosš, se z njimi glasbeni skupek (neudena melisma) ter vsled tega ovira celotni pregled. Drugi folijant je pisan in obsega Pale-strinove ofertorije. Pisani so kaj lepo, samo črnilo je nekoliko zarjevelo ter je zarad svoje kemične sestave prejedlo močni papir, da so na mnogih krajih note in lepe črke začetnice (inicijale) prevotljene. 31. jan. — Četrta nedelja po svetih treh kraljih. Palestrinova čveteroglasna maša Jesu Bedemptor. Benediktus je dvoglasna skladba za sopran in alt, pri hozani pase oglasita tudi tenor in bas v čudoviti imitaciji , katero imenujejo zarad mojsterske umetnosti Haz ard-Cont r apunlct. Ginljivo je basov miserere pri Agnus Dei. Popoludne nisem šel nič v mesto, ker se mučim ves dan s sinkopami v triglasnem stavku. 3. febr. — Začel preiskovati zgodovinske vire o kranjskem rojaku Jakobu Gallus-u (Hand'l Haend'l), katerega delovanje bode priobčeno v posebnem sostavku. Gallus je živel od leta 1550 do 1591. Nemci ga veliko bolj poznajo kakor mi in ga prištevajo ju ben toorjugMjfien beutfdjett (!) 5£onfe|ent. (Primeri: Compendium der Geschichte der Kirchen-musik von Josef Sittard.) Emil Neumann pa piše v svoji obširni knjigi gHuftrirte 93luftf= gefdjidjte o Gallus-u: ©ein ©efcuvtžort i»ar firaitt in ber oftemic^tfdjen 5protrat} glricJien 9iamen8 (!) 5. febr. — F al s i bor doni imajo svoj izvir in svojo pravo podlago v Hukbald-ovem organum. Hukbald je bil menih pri svetem Amandu v Flandriji. Umrl je leta 930. On je začel prvi spremljati cantus firmus z drugim glasom. Ta drugi glas je bila kvinta melodije (d-a, e-h, f-c itd.). Spremljevanje vodilnega glasa s kvintami se imenuje toraj Iiukbaldov organum. Kdo se je takrat menil za ravnobežnost v postopih motus rectus)! Da so imeli le popolno konsonanco, pa je bilo dobro. V poznejših časih (v 11. in 12. stoletju), ko sta prišla k melodiji dva glasova, se je spremljevalo v terci od pravega ali fundamentalnega glasa. Vsled tega so nastali sekst-akordi. Ker imajo le-ti svojo podlago v fundamentalnem basu, kateri je pa manjkal, se imenuje tako spremljevanje falsi bordoni t. j. napačni bas, falscher Bass, faux bourdon. Falsi bordoni, kakoršni so sedaj v navadi, da pride namreč na več besedi en akord toda s pravim, temeljnim basom, niso več falsi bordoni v pravem pomenu besede. Kot taki so se razvili v beneški šoli. Skladatelji so: Asola, Bernabei, Costanzo Porta, Viadana, Caesar de Zachariis in drugi. (Dalje prih.) Dopisa. Rudnik 16. nov. 1886. Pri letošnjem občnem Cecilijineni zboru obravnavalo se je kakor znano, tudi vprašanje, ali naj se v „Cerkv. Gl." sporočuje, kaj se je tft ali tam pelo ob kaki slovesnosti, ter ali naj se takim sporočilom pridene kaka kritika ob izvršbi dotičnih skladeb, ali ne. Menenja bila so različna, kajti vsaka trditev ima svoje razloge „pro in contra". Z a „suhe" programe se je navajalo, da bi taisti tudi brez kritike marsikaterim korom služili vsaj za to, da bi se vedeli v enaki priliki po njih ravnati; potem, da se s takimi razglasili vsaj naznanja dobra volja dotičnega kora ter označuje njegovo sukcesivno napredovanje, kar služi mnogim drugim v spodbudo in posnemanje. Proti „su-him" programom pa se je naglaševalo, da bi bili taisti presuhoparni, pre-enakolični, in bi se marsikaj vedno ponavljalo že pri taistim koru, še bolj pa pri različnih. — Za „kritič-ne" objave pevskih izvršeb se je povdarjalo, da bi one stoprav donašale pravo luč v vrednost dotičnega kora ter bi ločili zrnje od plev; one bi v okom prišle očitanju: „Sporoču-jete in se hvalite, kaj da ste peli; a tega ne poveste, kako da ste peli". Proti »kritičnim" razglasbam se je omenjalo, da bi se taiste večidel ne mogle podajati, ker v mnogih krajih je organist edina oseba muzikaluo izobražena; ta pa sam o sebi ne more kritike pisati, in tudi nima kot pevovodija, ali celo kot pevec v sredi med pevci popolnega vtisa o izvršbini kakovosti, kar more imeti le v nekoliki daljavi od pevskega kora. Za-toraj naj bi tako kritično sporočilo podajale druge pri petju nevdeležene muzikalno izobražene osebe; če jih je kaj? Proti kritizovanju se je tudi natezalo s pomislikom, da bi zlasti neobzirna. kritika vtegnila koga žaliti ter več škodovati, kakor koristiti. — Vsako menenje ima tor.ij svojo dobro stran, a nobeno ni tako popolno, da bi se mu nc moglo kaj ugovarjati. Vendar pa mislim, da je boljše nekaj kakor nič, boljše navedba „suMh" programov, kakor popolno molčanje, vsaj v teku enega leta iz vsacega kraja, da se vsaj laglje pregleda, kod je že prešinila cecilijanska ideja ne samo po Kranjskem, ampak po vseh slovenskih deželah; kako kje raste, kako kje tudi pojema. Ako se more tem oznani-lom še kaka zdrava in previdna kritika pridejati, toliko bolje, kakor so prav dobro pov-darjali mg. knezoškof v svojem govoru. Sad tega razmotrovanja pokazal se je že v zadnjem „Cerkv. GL", kjer g. m. K. Karlin priobčuje muzikalno stran ob slovesnosti cerkvenega posvečevanja pri sv. Jakobu v Ljubljani s kratko, a dobro in resnično kritiko. Ono debatovanje vtrdilo je tudi mene še bulj v sklepu, sporočati še bolj pogostoma in natančneje cerkveno-muzikalne produkcije zlasti liturgične našega pevskega kora. Da bi se to toliko laglje zgodilo, osnul sem si „inventarij liturgičnih knjig in cerkvenih muzikalij ter repertoar v teku cerkvenega leta izvrševanih kompozicij, osobito liturgičnih po cerkvenem pevskem zboru v Rudniku", v katerega sem zabilježel vse cerkveno-lastne liturgične knjige in muzikalije in pustil prostor, da se pripišejo še nadaljne omišljave. V drugi del (v repertoar) one knjige pa sem postavil praznik za praznikom liturgično izvršbe našega kora od začetka njegovega cecilijanskega prero-jenja do zadnje liturgične projave, kolikor sem se mogel domisliti iz spomina od 1. 1881 dalje in kolikor sem našel objavljenega po „Cerkv. Gl." Žal, da se mnogega ne spominjam in da nij bilo v „Cerkv. Gl-u" prijavljeno, da bi se videlo, kako se je cecilijino dete polagomo iz plenic razvijalo in že čvrst dečko postalo. Zraven te inventarne in reper-toarne knjige sem uvel tudi drugo z naslovom: »Zaznamek muzikalnih novitet v farnem pevskem zboru Rudniškem z evidencijo pevskega zbora ter vdeležbe njegovih članov pri posamnih poskusinjah". Namen te knjigi je v prvim delu v razvidnost dejati sostav pevskega zbora ter njegov sukcesivni naraščaj ali pojembo in ob enem temelj položiti farnemu pevskemu društvu; v drugem pa si pred oči stavljati načrt pevskih vaj ter doseženi smoter pri taistih; pa tudi v razvidnosti imeti kolikost njihove vdeležbe, kar bi vtegnilo biti merilo pri podelitvi honorara. S tem naj bi bila ustanovljena tudi kronika farnega pevskega kora. Vse to obljavljam, ker bi morda komu dotična uredba ugajala in bi si vtegnil slično osnovati. Pečam se tudi z mislijo kako bi se farni kor prestrojil v farno pevsko društvo z gotovimi pravili potrjenimi od preč. knš. ordinarijata ali z njegovo pomočjo postal celo kot podiužnica cerkvene bratovščine. Morda se kot tako (društvo) kje že nahaja kak farni kor n. pr. v Kranjski deka-niji; in če je temu tako, je pač želeti, da bi se njegova osnova objavila. (Konec prih.) Iz Šmartna pri Kranji v novembru. Ko sem Vam, g. vrednik, pred kakimi 7 leti poslal naročnino na „Cerkv. Gl.", zapisal sem na odrezek nakaznični kaj „poetično" opazko : Za petje v cerkvi žalostni so časi, zato se »Glasbenik" povsod Ti glasi! Obraz Vaš bi bil pač rad videl takrat, ko ste čitali te besede „poetično navdahnene" — a istinite so bile pa vendar le. Opisovati oni čas, nij me volja, niti časa nimam, ker so to — tempi passati. Danes je drugače. Zato Vam napišem par vrstic, nekoliko radi tega, ker so bili vsi zadnji zborovalci „Cec. društva" ene misli, naj se več poroča iz raznih krajev, nekaj pa radi tega tudi, da bodete Vi, prav Vi g. vrednik, vedeli, da ni povsod tako, kakor si mislite. (Veselilo bi nas vedeti, koliko Vašemu enacih korov da je še po deželi; na dan ž njimi! — potem bodemo videli „rosenfarben", in to kaj radi. Vr.) Toraj ad rem! Naš jako marljivi organist obhaja ravno obletnico svojega vspešnega delovanja pri nas. Zato Vam bodem navedel, kar je v tem kratkem času naučil; uverjen sem, da se bodete čudili organistu iii pridnim pevcem na tolikem vspehu na deželi, kjer so sekirice yečmoma — španska vas. Introitus in Communio iz Graduale Eomanum. Latinske maše: Missa in hon. s. F. a. S. (Molitor) brez Gredo: missa in hon. s. Caeciliae (Foerster) — cela; missa Statuit ei Dominus (Lavtižar) brez Gredo-, Kind Jesu Messe brez Čredo. Kjer se dotični „ Gredo" ne poje, se poje Čredo Gantus Gregor, harm. A. Foerster. Tantum ergo od raznih skladateljev; med njimi jako ljubka kompozicija g. župnika Lavtižarja, kojo je iz Regensburga poslal v spomin pridnemu kovu Šmartinskemu. perges in Vidi aguam od Focrsterja; ravno tega skladatelja Te Deiim, ki sekaj imposant-no sliši raz kor. Begina coeli: A. Foerster. Graduale iu Offert.: Ascendit Deus: Foerster 1. pril. 1878. Sacerdotes Domini: Hladnik 5. pril. 1885. Diffusa est: Lavtižar 1. pril. 1884. Viderunt omnes Fines terrae: Foerster 12. pril. 1881; Veni sancte spiritus: Foerster 3. pril. 1878. Ave Maria, možki zbor: Dr. Chmeliček 12. pril. 1884; Veritas me a: Lavtižar 3. pril. 1882; Haec Dies — možki zbor: Hladnik, ki še ni obelodanjena; Terra tremuit: Foerster; Haec dies in Angelus Domini: Sl