WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLXI - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 Javnomnenjska Po 12 letih raziskava o obnova logaškega zadovoljstvu z gradu končana občinsko upravo Zoran Mitev: EVMA - podjetnik glasbeni virtuoz z leta 2019 veliko začetnico PLANINSKO POLJE - ZLATA JAMA ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJ, A ZELO SLABO IZKORIŠČENA V sredo, 22. 1. 2020, je bila dvorana v Podružnični osnovni šoli Laze polna. Kmetom iz Planine, Laz, Iva-njega sela, Jakovice, Lipelj in Grčarevca, ki obdelujejo površine Planinskega polja, je bilo predstavljeno stanje kmetovanja na tem območju. Seznanili so se s subvencijami, ki so jim na voljo, ter koga in kaj se ščiti v zameno za pridobitev subvencij. Obisk pohvalen, predavatelji so svoje delo izredno dobro opravili, publika je zastavila strateška vprašanja za mlajše generacije, projekt KRAS.RE.VITA pa se je izkazal kot odgovor na marsikatero zagato lokalnega prebivalstva in kmetov, saj je nastajal ravno na ta način, da se je najprej prisluhnilo kmetom in domačinom. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, izpostava Kmetijske svetovalne službe Postojna, in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, izpostava Kmetijske svetovalne službe Logatec, sta v sodelovanju s partnerji projekta KRAS.RE.VITA 22. januarja 2020 v dvorani POŠ Laze izvedla redno izobraževanje za kmete za leto 2020 z naslovom Kmetovanje na območju Planinskega polja oz. možnosti pridobivanja subvencij za posamezne ukrepe kmetovanja na Planinskem polju. O čem je tekla beseda? Polno dvorano obiskovalcev je uvodoma pozdravil župan Berto Menard, ki je poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja in ohranjanja tako okoljevarstvenega kakor ekonomskega ravnovesja. Majda Godina, predstavnica Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, območna izpostava Postojna, je predstavila Analizo kmetijstva na Planinskem polju, ki je bila za potrebe projekta KRAS. RE.VITA pripravljena v 2019. Z analizo stanja je bil predhodno seznanjen Anton Zavodnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki je za to predavanje pripravil odgovore na vprašanja kako do subvencij za kmetovanje na Planinskem polju, saj je analiza pokazala, da so precej manj izkoriščene, kot bi lahko bile. Pojasnil je, kako velike bi bile idealne kmetije, katere pasme živali bi se splačalo gojiti na območju Planinskega polja, ki s poplavami in pojavom ogroženih habitatov velja za precej neusmiljeno območje za kmetovanje. Predstavil pa je tudi pravilne načine košnje, kar je bistveno za ohranjanje živali na polju, to pa je bila tudi iztočnica za zadnjo tretjino predavanj. Okoljski vidiki kmetovanja na Planinskem polju s poudarkom na traviščih, travniški morski čebulici in koscu so bili predstavljeni s strani dr. Jane Laganis, predstavnice novogoriške enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), mag. Lare Jo-gan Polak, ZRSVN območne enote Ljubljana in Tomaža Jančarja, predstavnika Notranjskega regijskega parka (javni zavod Občine Cerknica). Zaključek z vprašanji za prihodnost Izobraževanje je po dveh urah povzel župan Berto Menard, ki je izpostavil, kako pomembno je sobivanje narave in človeka na način, ki ne škoduje naravi, kmetom pa vseeno pomaga pri finančnem obstoju. Pozdravil je tudi vprašanje mlajše generacije, kaj bo s temi kmetijami v naslednjih letih, saj je bilo možno na prste ene roke v dvorani našteti mlade prevzemnike kmetij. Odgovore na vprašanja o možnostih obstoja kmetij bomo med kmeti samimi poiskali v naslednjih tednih in odgovore objavili na spletišču logatec.si ter v Logaških novicah. V naslednji izdaji bo objavljena tudi vsebina predavanj z 22. 1. 2020, kjer bodo izpostavljeni zneski subvencij, ki so jih kmetje za kmetovanje na Planinskem polju uspeli pridobiti, koliko bi jih še lahko ter s kako veliko kmetijo in katerimi živalmi je mogoče uspešno kmetovati na Planinskem polju. Ta vsebina in posamezna predavanja pa so že sedaj na voljo na logatec.si. Predstavitev partnerskega projekta KRAS.RE.VITA na Gregorjevo 2020 Udeležence predavanja o kmetovanju na Planinskem polju pa smo na koncu povabili tudi na predavanja v okviru Gregorjevega sejma, kjer bo prav na Gregorjevo, 12. marca 2020, ob 18.00 v sejni sobi Upravnega centra Logatec predstavitev projekta KRAS.RE. VITA. Vabljeni. Renata Gutnik, Občina Logatec Foto: Tanja Vasilevska Jagunic, Koordinator projekta KRAS. RE.VITA, Občina Postojna 2 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IZ VSEBINE UVODNIKI IZ OBČINSKE HIŠE Izmerili smo zadovoljstvo z izvajanjem občinskih nalog...........str. 4 Z novo pridobitvijo ZD Logatec k boljši kakovosti življenja.......str. 6 Po 12 letih obnova logaškega gradu končana......................str. 10 Iz lesa starega ostrešja naredili svečnike..............................str. 13 Glasbeni virtuoz z veliko začetnico.................................... str. 14 Koncert glasbene odličnosti............................................... str. 16 Z logaškimi godbeniki v praznični čas................................ str. 17 Adoramus v Kočevju do zlatega priznanja z odliko.............. str. 18 Moški in ženske nekoliko drugače...................................... str. 20 Skupine v župniji Dolnji Logatec......................................... str. 23 Načrtovani kino na Brodu.................................................. str.25 Podjetnik leta- logaška EVMA, d.o.o................................. str. 28 Pekarna kot nekoč............................................................. str. 29 Sara Isakovic v Logatcu o psihološki odpornosti v športu...... str. 31 Logaški smučarski tekači silovito v novo sezono................... str. 32 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi Grafično oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 3. 2. 2020 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Logaško družinsko podjetje EVMA, prejemnik priznanja Podjetniški uspeh leta 2019 Foto: Valter Leban Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane, spoštovani, »Le čevlje sodi naj Kopitar,« je bil odgovor našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna na kritizerstvo. Tudi danes nas je veliko kopitarjev, ko ocenjujemo druge čevlje, a svojih ne vidimo. Tudi to je kultura. Njen praznik obeležujemo 8. februarja, na dan smrti našega velikega Prešerna. Kot vsako leto bomo tudi letos na praznik podelili priznanja tistim, ki na področju kulture pozitivno izstopajo in nam s svojim delom in načinom življenja kažejo pravo pot. Pot, ki je za vse nas dobra, optimistična. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so z namenom boja proti vojni, rasni diskriminaciji hipiji protestirali z rock glasbo, ohlapnim oblačenjem, dolgimi lasmi, načinom vedenja, s sloganom: »Peace and love« (mir in ljubezen). Mnogi so se zgražali, a tudi to je kultura, način protesta z namenom izboljšati svet. Nekateri ga želijo spremeniti z rušenjem spomenikov in obeležij z lastnimi visokimi etičnimi normami. Želim povedati, da nas povsod spremlja kultura, le različno jo razumemo. S tole zgodbo, ki je krožila na spletnem omrežju FB, želim nazorno pokazati, da z upanjem, skozi pogovor in lastnim načinom življenja lahko dosežemo KULTURO, ki si jo vsi želimo. V sobi so počasi gorele štiri sveče. Bila je skoraj popolna tišina, zato je bilo mogoče slišati njihov pogovor. Prva sveča je rekla: »Jaz sem MIR - ljudje me ne uspejo ohraniti, verjetno bom ugasnila. In takoj je ugasnila. Druga sveča je dejala:« Jaz sem v VERA - na žalost se mnogim zdim nepotrebna, nima smisla, da gorim.« Ugasne. Tretja sveča je žalostno spregovorila : »Jaz sem LJUBEZEN - nimam več moči, ljudje me pogosto pozabljajo in puščajo ob strani. Pozabijo imeti radi svoje najbližje,« je dejala in ugasnila. V sobo stopi otrok. »Kaj je to? Morale bi goreti do konca,« je rekel in začel jokati. Takrat se je oglasila četrta sveča: »Ne boj se, dokler gorim jaz, lahko prižgeva še ostale sveče. Jaz sem UPANJE!« Spoštovane, spoštovani, vsi se moramo truditi, da omogočimo vsem živeti življenje, vredno človeka. Začnimo pri sebi, v pomoč so nam kulturne prireditve, obiskujmo jih in pohvalimo tiste, ki delajo. Med nami jih je veliko. Ob kulturnem prazniku iskrene čestitke in zahvala vsem, ki vlagate svoj čas in energijo za boljši svet. S spoštovanjem, župan Berto Menard 3 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IZ OBČINSKE HIŠE IZMERILI SMO ZADOVOLJSTVO Z IZVAJANJEM OBČINSKIH NALOG v Zupan in občinska uprava že tretje leto zapored preverjata zadovoljstvo občank in občanov z delom občinskih organov in z izvajanjem javnih nalog v občini. Javnomnenjska raziskava, katere namen je bil izračunati indeks zadovoljstva in ugotoviti, v kolikšni meri občinska uprava zadovoljuje svoje uporabnike, je pokazala, da je 72 % anketiranih zadovoljnih z delom župana in 64 % zadovoljnih z delom občinske uprave. Javnomnenjska raziskava se je izvajala v jesenskem času preteklega leta, v njej pa je sodelovalo 307 anketiranih. Namen njene izvedbe pa ni bil le merjenje samega zadovoljstva z javnimi storitvami, pač pa tudi pridobivanje povratnih informacij, kje se te storitve lahko še izboljšajo in kaj so tiste teme, ki jih občani vidijo kot ključne za izboljšave. Tako vodstvo kot zaposleni v občinski upravi imamo pri svojem delu neprestano pred očmi zadovoljnega uporabnika - stranko, saj le tako lahko dosežemo zastavljene cilje, pomembne za celotno lokalno skupnost. Zadovoljstvo po področjih Analiza obteženih rezultatov javnomnenjske raziskave je pokazala, da so občani zadovoljni z delom urada župana (povprečna ocena 3,9) in z delom občinske uprave (povprečna ocena 3,7). Zelo hitro razvidno je tudi, da zahtevnejša področja občinske uprave, ki jih pokrivata oddelka za investicije in gospodarstvo ter okolje in prostor, terjajo tudi nižjo oceno (povprečna ocena 3,4), saj se občani ravno na teh področjih soočajo z izzivi, pri katerih želijo pomoč občinske uprave. Na področju družbenih dejavnosti, kjer so zadeve nekoliko bolj ustaljene, so občanke in občani bolj zadovoljni (povprečna ocena 3,6). V kolikšni meri se strinjate, da (so) zaposleni...? ■■ Pnosimo ocenite z ocenami od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da „se sploh ne strinjate" in 5, da se „popolnoma strinjate". N(opredeljeni) = 284 - 303 Delež pritrdilnih odg. 2019 Povprečna ocena (oceni 4+5) zadovoljstva so strankam vedrio pripravljeni ^gj pomagati z nasveti /77\ se strankam posvečajo brez slabe volje in z nasmeškor ČJČJČJČJ 4,0 ■ i S| poznajo zakonodajo 1 II v postopku, ki ga rešujejo 63» fl 3,8 (jt. postopke vodijo suvereno vL/ in brez napak bi% 1 Mfič 3,7 [ST) vloge rešujejo pravočasno .VIW H 3(5 V kolikšni meri ste zadovoljni z izvajanjem naslednjih dejavnosti, za katere skrbijo gospodarske javne službe? Prosimo ocenite z ocenami od t do 5, kjer 1 pomeni, da .sploh nisem zadovoljen" in 5 ^elo sem zadovoljen" N(opredeljeni) = 307 Delež zadovoljnih 2019 Povprečna ocena (oceni 4+5) zadovoljstva Odvoz komunalnih odpadkov 82% M M6ČI 4,2 Javna razsvetljava BBtf 1 fifiČlČ 3,8 Zimsko vzdrževanje cest 67% ČtftiČ 3,8 4 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 4 IZ OBČINSKE HIŠE Indeks zadovoljstva 2019 nam pove, v kolikšni meri občinska uprava zadovoljuje svoje uporabnike. Višji kot je indeks, bolj so zadovoljene potrebe anketirancev. 67,6 pozornosti pa je po oceni občank in občanov potrebne pri pravočasnemu reševanju vlog (povprečna ocena 3,5). Tu verjetno na oceno močno vplivajo dolgotrajni postopki sprememb namenske rabe oziroma sprememb prostorskih aktov. Izvajanje gospodarskih javnih služb odvoz komunalnih odpadkov (povprečna ocena 4,2), nekoliko slabše pa uporabniki ocenjujejo javno razsvetljavo in zimsko vzdrževanje cest (povprečna ocena 3,8). Indeks zadovoljstva Anketiranci so ocenjevali širok nabor storitev, ki jih lokalna samouprava zagotavlja njenim prebivalcem. Rezultat tega ocenjevanja pa je indeks zadovoljstva, ki izkazuje povprečno zadovoljstvo vseh anektiranih z vsemi področji. Občina Logatec je za leto 2019 dosegla indeks 67,6. Zaključek Ker se zavedamo, da smo lahko pri svojem delu še boljši, uspešnejši, nam je javno-mnenjska raziskava podlaga za spremembe in dopolnitve na posameznih delovnih področjih občinske uprave, če je le-te mogoče izvesti - zaradi zakonodaje in predpisov, ki nas precej uokviijajo. Po ugotovitvah javnomnenjske raziskave bomo morali v prihodnje dodatne napore usmeriti v področje informiranja in sodelovanja z občani ter v hitro in učinkovito opravljanje nalog. Občinska uprava Zadovoljstvo glede na izkušnje z zaposlenimi Rezultati javnomnenjske raziskave so pokazali tudi, kako občanke in občani vidite sodelovanje oziroma koriščenje storitev s strani zaposlenih v občinski upravi. Ugo- tavljamo, da so tudi tu ocene razmeroma dobre. Uslužbenci so pri svojem delu prijazni in pripravljeni pomagati (povprečni oceni 4,0 in 4,1). Nekoliko slabše so bili ocenjeni pri poznavanju zakonodaje in vodenju postopkov (povprečni oceni 3,7 in 3,8). Največ Eno izmed pomembnih področij izvajanja javnih nalog so tudi gospodarske javne službe, ki jih občina preko javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., zagotavlja svojim občankam in občanom. Te službe so bile ocenjene kot ustrezne, in sicer se po mnenju uporabnikov najbolje izvaja ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 5 IZ OBČINSKE HIŠE/ ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Z NOVO PRIDOBITVIJO ZD LOGATEC K BOLJŠI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V OBČINI V Zdravstvenem domu Logatec so decembra v uporabo predali nove prostore za namene Centra za krepitev zdravja in novo reševalno vozilo. Da gre za velik dogodek za zdravstveni dom kot tudi za njegove uporabnike, občane Logatca, sta se strinjala tako direktorica doma mag. Mateja Kunc kot tudi župan Berto Menard. »Kot eden izmed 25 slovenskih zdravstvenih domov je Zdravstveni dom Logatec lani uspešno kandidiral na razpisu za pridobitev projekta Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih,« je uvodoma pojasnila direktorica Kunčeva. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija. »Cilj je izboljšati informiranost, motiviranost in posledično vključenost občanov v preventivne programe, kar bo dolgoročno prispevalo k boljšemu zdravju občanov,« je še dodala. V sklopu projekta je bil v pomladnih mesecih 2018 ustanovljen integrirani Center za krepitev zdravja. Gre za samostojno enoto v zdravstvenem domu, v kateri so dodatno strokovno usposobljeni zdravstveni delavci in sodelavci za izvajanje preventivnih obravnav - pediater, patronažna medicinska sestra, diplomirane medicinske sestre, fizioterapevt, psiholog, dietetik in kineziolog. Novi prostori Centra za krepitev zdravja, ki so urejeni na podstrešju zdravstvenega doma, so pomembna pridobitev za občane. Vrednost izgradnje prostorov je bila po besedah direktorice 200 tisoč evrov, sam projekt, ki ga izvaja zdravstveni dom, pa je vreden 365 tisoč evrov in ga financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija. Občina Logatec je prisluhnila tudi pobudi zdravstvenega doma za nabavo novega reševalnega vozila. Uspešno je kandidirala na razpisu ministrstva za zdravje za sofinanciranje nakupa. Tokrat ji je prek razpisa uspelo dobiti dobro četrtino sredstev za nakup vozila, preostanek pa je namenil zdravstveni dom iz lastnih sredstev. Tako bodo lahko še več ljudi prepeljali z nenujnimi prevozi, ki jih vsako leto presegajo. Gre za novo sodobno vozilo volkswagen furgon s pogonom na vsa štiri kolesa in avtomatskim menjalnikom. Slovesnega odprtja sta se med drugimi udeležili tudi Vlasta Me-žek, pomočnica generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko na Ministrstvu RS za zdravje, in Milojka Kolar Ce-larc, nekdanja ministrica za zdravstvo. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen OBČINSKI KOLEDAR 2020 Občina Logatec je tudi za tekoče leto pripravila koledarje za vsa gospodinjstva v občini, ki so jih občani že prejeli v svoje nabiralnike. Kljub zagotovilu distributerja, da so koledarji prispeli do vseh gospodinjstev, smo dobili informacijo, da jih nekateri vendarle niso prejeli. Za vse, ki niste prejeli občinskega koledarja za leto 2020, so dodatni izvodi na voljo v recepciji Občine Logatec, kjer jih lahko prevzamete v času uradnih ur. Občinska uprava 6 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IZ OBČINSKE HIŠE/ ŠOLA ZA ŽIVLJENJE VREDNOTE ZA SREČNO OTROŠTVO IN SAMOSTOJNO ODRASLOST Eno bistvenih vprašanj, ki si jih starši pogosto zastavljamo, je, kaj si želimo za svojega otroka? Kakšen človek želimo, da postane? Naše želje največkrat navajajo srečo, samostojnost, odgovornost, sočutje, zdravje, delavnost ... skratka, skupek fizičnih sposobnosti in lastnosti ter vrednostni sistem, ki bi našemu otroku omogočal kvalitetno in izpolnjujoče življenje s samim seboj in v družbi, ki nas obdaja. To je bila tema predavanja Katje Bernard v januarski Šoli za življenje. Oblikovanje vrednostnega sistema otroka se začne že zelo zgodaj. V prenatalnem obdobju čustveno stanje matere sproža reakcije v telesu, ki jih preko živčnega in hormonskega sistema čutijo tudi otroci. Kasneje pa naše razpoloženje, naš obraz in mimika prav tako izražajo občutja, ki jih otrok pogosto ponotranji in se z njim poistoveti. Za dobro počutje in razvoj otroka je torej zelo pomembna naša pozitivna čustvena naravnanost, naša samopodo-ba in dober občutek o sebi. Na oblikovanje otrokove osebnosti namreč odločilno vpliva nabor različnih vtisov, ki jih otrok doživlja v svojem okolju skozi odraščanje, kajti vse, kar otrok zazna s svojimi čutili, vse, kar sliši, vidi in doživi, vpliva na oblikovanje njegovih možganov, ki so temelj človekove osebnosti in njegovega razvoja. Zvoki, dotiki, besede, starševski odzivi in odzivi drugih ljudi močno vplivajo na oblikovanje otrokovih predstav o sebi in svetu, s tem pa na njegove vrednote. Najpomembnejše okolje za vzgojo vrednot pri otroku smo torej ravno mi, starši, skupaj z vzgojitelji in kasneje učitelji ter z bližnjim okoljem, ki otroka obdaja. Pri tem je na delu preprosto vodilo: »Kar v otroka »položimo«, to otroka vodi skozi življenje«. Osnova in predpogoj za vzgojo ter oblikovanje otrokovega vrednostnega sistema je vsekakor občutek otroka, da je sprejet in ljubljen. Temeljne vrednote, ki posameznika nagovarjajo k spoštovanju sebe in drugih, k spodbujanju lastnega razvoja in napredka ter k življenju v harmoniji s samim seboj, z naravo in družbo pa v največji meri izhajajo iz družinskega okolja in prinašajo posamezniku zdravje, uspeh in srečo. Pravilni načini komunikacije, zgled staršev in odraslih ter topel in ljubeč odnos med staršem in otrokom so tako ključnega pomena za razvoj vrednot, ki našim otrokom omogočajo srečno otroštvo in samostojno odraslost. Mojca Vidmar-Čepon, svetovalna delavka vrtca 12 ZLATIH PRAVIL VZGAJANJA Otroci se rodijo kot nebogljena in nepotrpežljiva bitja, ki se zavedajo le svojih potreb in občutkov. Pot do srečnih ljudi prehodimo starši z njimi, tako da se po nas zgledujejo, kako iskati ravnotežje v sebi in z drugimi. Pomembno pri tem je, da gradimo iskren in odprt odnos do svojih otrok. Lahko se zmotimo, a bistveno je, da napake priznamo in popravimo, saj se tako učimo in skupaj rastemo, je na predavanju v okviru Šole za življenje poudarila decembrska gostja Majda Mramor. 12 zlatih pravil predstavlja misli, h katerim se je dobro vrniti vsakič, ko se srečamo s težavami, ki nastajajo v družini in na katere pogosto pokažejo prav otroci, najpogosteje s svojim vedenjem. Tu je treba vedno razločevati med vedenjem, ki je pokazatelj nekega običajnega otrokovega razvoja, in tistim, s katerim otrok izraža svoje nelagodje, stisko ali strah. Pogosto so ti občutki povezani z dogodki ali situacijami, ki zamajejo otrokovo bazično potrebo, ki jo ta lahko zgradi samo v svoji primarni družini, potrebo po varnosti. Včasih tudi naše na videz nedolžne besede ali šala kot je: »Če ne boš priden, te bomo kar prodali ali zamenjali,« v otroku lahko sprožijo strah, ki ga izraža s še močnejšimi vedenjskimi odkloni ali motnjami, kot je močenje postelje, bolečine v trebuhu, neješčnost, nespečnost ... In kaj so zlata pravila, h katerim se pri svojem psihoterapevtskem delu z otroki in družinami vedno znova vrača Majda Mramor, hkrati pa nas spodbuja, da jih imamo v mislih tudi v vsakdanjem življenju z našimi otroki? 1. Vsi otroci želijo ustreči svojim staršem. 2. Vsi otroci želijo postati dobri ljudje. Taki se rodijo. 3. Otroci najbolj potrebujejo to, da z njimi uživamo, ne le da jih vzgajamo. 4. Vsi starši želijo biti dobri starši. 5. Otroci imajo pomembne razloge za svoje vedenje. 6. Otrok potrebuje jasno sliko in vedenje o svojih starših: da so 7 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 SOLA ZA ŽIVLJENJE njihove besede povezane z dejanji, da ni nič skritega in zaigranega. 7. Pravo vzgojo vodijo: vzajemna ljubezen, vzor in poučevanje. 8. Poučevanje se mora ukvarjati z otrokovim vedenjem, ne pa z njegovo osebnostjo. 9. Pohvale ob dosežkih so bistveno boljši pripomoček za poučevanje od kazni. 10. Opaziti in spoštovati moramo, kadar otrok naredi kaj za nas. 11. Starši moramo otrokom postavljati omejitve in okvire, vendar ne pričakujmo, da se bodo otroci z njimi strinjali in jih z lahkoto sprejemali. 12. Starši moramo otrokom postavljene omejitve širiti in prilagajati v skladu z njihovo starostjo in zmožnostjo. Mojca Vidmar-Čepon, svetovalna delavka vrtca VABILO K VPISU OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Spoštovani starši, vabimo vas k vpisu otrok v Vrtec Kurirček Logatec za šolsko leto 2020/2021. Izpolnjeno vlogo za vpis pošljite v vrtec najpozneje do 31. 3. 2020. Obrazec za vpis otrok je na voljo na spletni strani vrtca ali na upravi vrtca. V primeru, da bo prijav več, kot je prostih mest, bo o sprejemu otrok odločala Komisija za sprejem. Vrtec Kurirček Logatec 8 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IZ OBČINSKE HIŠE Nedelja 23. februar 2020, 4. predstava gledališkega abonmaja komedije Šentjakobsko gledališče RESNO MOTENI Avtor: Laurent Baffie Režija: Jernej Kobal Šest popolnih neznancev, vsak s svojimi psihološkimi težavami, se nekega usodnega dne sreča v čakalnici pri svetovno znanem psihiatru, specialistu za obsesiv-no-kompulzivne motnje, prof. dr. Šternu. Zaradi neljubega spleta okoliščin in sploh višje sile dr. Šterna ni od nikoder, čakalnica pa se neusmiljeno polni... Komedija Resno moteni nam kaže, kako nemočen je sodobni človek pri obračunavanju z lastnimi težavami, obsesijami in strahovi. Toda ni vse izgubljeno, saj se izkaže, da smo najmočnejši takrat, ko za trenutek pozabimo nase in se povsem posvetimo bližnjemu. Prodaja vstopnic po ceni 10 eur prek spletne strani www.eventim.si in na prodajnih mestih sistema Eventim Organizacija: Občina Logatec Info: matjaz.martinsek@logatec.si DOBRODELNI OBISK IZ OBČINE REPENTABOR V prazničnem decembru so Logatec obiskali predstavniki pobratene Občine Re-pentabor s člani krajevne civilne zaščite in županijo Tanjo Kosmina na čelu. Kot vsako leto so zamejski kolegi zbrali večjo količino igrač in oblačil, ki so namenjeni socialno ogroženim družinam naše občine ter jih predali Rdečemu križu, kjer bodo sadove dobrodelne akcije porazdelil med manj srečne družine. Pri naboru so se angažirali prebivalci Repentabra, ki so sku- paj z vrtcem Antona Fakina in Osnovno šolo Alojza Gradnika nabrali za dve polni vozili paketov. Predstavniki obeh občin so bili z uspehom akcije zelo zadovoljni, saj so tovrstni dogodki pokazatelj uspešnega sodelovanja ter povezanosti med krajema. Za prijaznost in izkazano podporo se občini Repentabor najlepše zahvaljujemo. Christian Jereb Foto: Blanka Markovič Kocen NOVA POLNILNA POSTAJA ZA ELEKTRIČNA VOZILA V GRČAREVCU V lanskem letu smo v Občinski upravi Občine Logatec prejeli prijazno sporočilo lastnika prenočišč Žigon - Bed & Breakfast iz Grčarevca, v katerem je navedel, da bo v nekaj mesecih urejal svoje zemljišče in nam ponudi dve parkirni mesti ter del svojega zemljišča za postavitev polnilne postaje za električna vozila. Občina Logatec je zato pristopila k ponudnikom polnilnih postaj ter za postavitev, montažo in upravljanje polnilne postaje za električna vozila na lokaciji v Grčarevcu izbrala podjetje Petrol, d. d. Sočasno se je Občina prijavila tudi na Eko sklad ter pridobila pravico do nepovratne finančne spodbude v višini do 3.000,00 EUR za nakup polnilne postaje za električna vozila. Za izgradnjo in talno označitev parkirnih mest za električna vozila je v celoti poskrbel lastnik zemljišča, Občina Logatec pa je kupila polnilno postajo za električna vozila, varovalni lok za zaščito postaje in prometni znak Polnilna postaja za električna vozila. Od začetka januarja je tako v Grčarevcu na voljo za uporabo nova polnilna postaja za dve električni vozili, lastnik zemljišča pa vsem uporabnikom do nadaljnjega nudi brezplačno polnjenje. Nova polnilna postaja za električna vozila v Grčarevcu nam je lahko vsem v ponos ter pokazatelj dobrega sodelovanja občanov, lokalne skupnosti in države. Občinska uprava Občine Logatec Foto: arhiv Občinske uprave Občine Logatec LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 9 I AKTUALNO PO 12 LETIH OBNOVA LOGAŠKEGA GRADU KONČANA Marko Smole, lastnik gradu Logatec, je končal 12-le-tno prenovo tega poznorenesančnega dvorca, ene največjih kulturnih znamenitosti in prepoznavnega znaka Logatca, in ga tako iztrgal gotovemu propadu. Pred tem je bil grad naprodaj za skoraj dva milijona evrov, kar je bil najbrž prevelik zalogaj tudi za najpremožnejše kupce. vzgojni zavod za mladino. »Dokler se ni stavba začela rušiti ... Neverjetno pa je, kako naglo je propadla v naslednjih desetih letih,« pripoveduje Smole, ki se je za nakup odločil leta 2002. Sanacija se je s petih zavlekla na 12 let. »Tako v predračunu kot v časovnih okvirjih smo se ušteli za približno 100 odstotkov.« Smole je pridobil evropska sredstva, a jih ni koristil, saj so bili kriteriji tako trdi, da bi za časa krize 2007 do 2011 moral del sredstev vrniti, to pa iz gostinske dejavnosti ne bi bilo mogoče. In današnje stanje gradu? »Grad je končan, moje delo je opravljeno. Pridobili smo pravnomočno uporabno dovoljenje, tako da ga lahko od jutri naprej tudi damo v funkcijo.« Kot pojasnjuje Smole, so naredili spremembo gradbenega dovoljenja iz hotela v rezidenčni center, tako da je v gradu 21 luksuznih apartmajev, ki bodo namenjeni za turizem, FBMB in tudi za rezidenčno nastanitev, v pritličju pa je 200 kvadratnih metrov velik lokal, katerega namembnost še ni določena. Primerno je za galerijo, knjižnico in podobne dejavnosti. Pred sedmimi, osmimi leti se je Smole pogovarjal tudi z logaškim županom Bertom Menardom, da bi grad vključili v turistične projekte, primeren bi bil npr. za poročno dvorano, restavracijo. Ko so spremenili namembnost, pa je ravno tako potekala debata z občino za rezidenčne namene, torej za sobe. Za sanacijo gradu je Smole pridobil mnogo sredstev iz različnih virov, tako iz evropskih strukturnih skladov kot z ministrstva za kulturo in iz lokalnih virov. Sanacija je potekala 12 let, začela se je pred prvo krizo, ko je bilo denarja v izobilju. V gradu je bilo treba obnoviti praktično vse. » ... urediti dokumentacijo, uskladiti gradnjo z Zavodom RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, urediti celotno instalacijo ... Pred 15 leti je bil namreč grad dejansko porušen,« pojasnjuje sogovornik. Logaški grad je dvonadstropni dvorec iz 16. stoletja, ki si deli usodo mnogih gradov in drugih imenitnih stavb: propadanje na obroke. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil v njem Marko Smole ima v Logatcu odprtih kar nekaj projektov. »Zaključili smo projekt nove policije, pripravili projekt mestnega parka med policijo in upravno enoto, torej med Tržaško 13 in 15. Kupnina iz tega naslova se bo pretočila v izvedbo mestnega parka Logatec.« Smoleta so kot nekariernega diplomata na pomembnih funkcijah v svetu že vabili v državno politiko, bil je že, kot pravi, na pragu tega vstopa, vendar si je premislil, predvsem zaradi družine. V lokalno politiko pa . »Pred vsakimi volitvami kdo potrka na vrata in ni izključeno, da se tokrat ne bi lokalne politike malo bolj intenzivno lotil.« Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv M. S. LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 10 AKTUALNO I Z IZOBRAŽEVANJI, NAPREJ! Pri Gasilski zvezi Logatec vseskozi skrbimo za temeljna usposabljanja gasilcev v skladu s Pravili gasilske službe. Tako smo v zadnjih dveh letih pod taktirko vodje izobraževanja Marka To-mazina uspešno izpeljali dva tečaja za gasilca pripravnika, dva tečaja za operativnega gasilca in tečaj za višjega gasilca, ki se je zaključil tik pred prazniki starega leta. Pri tečaju za nižjega gasilskega častnika in gasilskega častnika smo se priključili Gasilski zvezi Cerknica. Za samo izvedbo tečajev je potrebnih veliko priprav tako predavateljev kot tudi inštruktorjev. Vodja tečaja mora vseskozi skrbeti, da tečaj poteka po zastavljenih smernicah, kajti le v tem primeru tečajniki pridobijo ustrezno teoretično in praktično znanje, ki ga na zaključnem izpitu pokažejo izpitni komisiji. S pridobitvijo višjega čina gasilec doseže tudi višjo odgovornost pri delovanju v društvu. Zahvaljujemo se vsem tečajnikom, ki so namenili prosti čas tudi temeljnemu izobraževanju in s tem pridobili dodano vrednost v delovanju prostovoljnih gasilskih društev, kajti v znanju je moč. Trenutno je potreba po izvedbi tečaja za nižjega gasilskega častnika, zadnje stopnje tečaja, ki ga lahko organiziramo na nivoju gasilskih zvez. Priprave so v teku, zajemamo sapo, nabiramo moči in gremo naprej! Mojca Cempre, GČ PREKO MURE, PREKO DRAVE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Dan samostojnosti in enotnosti smo v Rovtah počastili na zanimiv način. V navadi je namreč, da se vsako leto posvetimo tematiki, ki je tisto leto še posebej aktualna. V letu 2019 je minilo 100 let od priključitve Prekmurja k matični domovini. Tako je letošnja proslava minila v povsem prekmurskem duhu. Ustvarjalci prireditve so skozi igro in glasbo ponesli prisotne med prekmurske ravnice. V igro se je domiselno vpletala pesem in nežne melodije pevskega zbora Osnovne šole Rovte, ki ga je vodila učiteljica Tanja Sgerm, in glasbena skupina, katere vodja je prav tako učitelj OŠ Rovte, glasbenik Dejan Žujic. Nekdanji smučarski skakalec se imenitno znajde tudi med strunami kitare, ki ji doda še svoj glas. Kdor pozna prekmursko ravan, dobro ve, da se v počasnih ovinkih reke Mure skriva prekmurska mehka duša, a hkrati trdota tamkajšnjega življenja. Da je ta del priključen Sloveniji, je bilo treba dosti poguma in zavesti. Prireditev je na poseben način in zelo pristno pričel Jernej Žižek, ki je v prekmurskem narečju in z besedami Jožefa Klekla starejšega, tedanjega duhovnika in govornika na samem dogodku leta 1919, ustvaril čudovito vzdušje. Besede pozdrava je dodal tudi župan Berto Menard. Igralci dramskih skupin OŠ Rovte so z igro Terezini biseri pokazali tudi temnej -šo in okrutno stran tega dela naše dežele, neizprosnost, ki pa jo na koncu vseeno premagata velika ljubezen in poštenost. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med in po predstavi je bilo občin- stvo navdušeno nad videnim in slišanim, kar je bilo čutiti po odzivu in aplavzu. Glasbeni in plesni vložki so sovpadali z idejo, saj so Dejanovi prijatelji predstavili predvsem skladbe Kreslinovega Vladeka (op. avtorice), plesalci pa skozi folkloro prekmurske plese. Tako so ustvarjalke prireditve Alenka, Petra, Aleksandra in vsi sodelujoči lahko ponosni na učence. Voščilo z lectovim srčkom in mislijo Ferija La-inščka je romalo v domove prisotnih. Lepi praznični dnevi so se lahko začeli. Sreča in upanje naj spremljajo vse v letu 2020 in predvsem naj bo srečno za tiste, ki jim senca strahu, neizpolnjenih želja in občutka nemoči kruto izpodjeda tla pod nogami. Predvsem pa se moramo vsi zavedati tistega, kar imamo in ne si le želeti tistega, česar nimamo in morda tudi ne potrebujemo. »Zato si želimo več prostega časa, več časa za sanje, za ždenje, cartanje, za urice, polne prijetne bližine in tihe trenutke za sa-most in branje« F. Lainšček Besedilo in foto: Metka Bogataj LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 11 I AKTUALNO KAKOVOST MEDU NAVDUŠILA STROKOVNJAKINJI Konec novembra je v Logatcu v okviru akcije »Dobimo se na tržnici 3« potekalo ocenjevanje medov. Dogodek ni imel tekmovalnega značaja, ampak je sodil v sklop izobraževanja, usposabljanja in svetovanja članom lokalne akcijske skupine (LAS) s CILjem, ki deluje na območju občin Idrija, Cerkno in Logatec. Namen LAS je spodbujati trajno-stni razvoj območja omenjenih občin. V prvem delu dogodka je potekalo senzorično ocenjevanje medu, v drugem pa sta doc. dr. Mojca Korošec in izr. prof. dr. Jasna Ber-toncelj z Biotehniške fakultete (BF) Univerze v Ljubljani predstavili način ocenjevanja medu in podali komentarje na ocene. »Večina vzorcev medu je bila odlične ali dobre senzorične kakovosti, prijetno pa nas je presenetil tudi odziv čebelarjev. Čeprav je bila letina 2019 po količini skromna, se je kljub temu na ocenjevanje prijavilo skoraj dvakrat več vzorcev, kot smo sprva pričakovali,« sta povzeli strokovnjakinji z Oddelka za živilstvo BF in dodali: »čebelarji teh treh občin imate v obsežnih notranjskih gozdovih odlične pogoje za pridelavo medu iz neokrnjene narave, zato ste lahko ponosni na kakovost medu z vašega območja.« Sledila je razprava, ki se je je udeležilo okrog 30 čebelarjev. Ti so sicer dali na ocenjevanje 48 vzorcev medu. Skoraj polovica, 22, je bilo gozdnih, kar je za območje teh treh občin tudi pričakovano. Sledilo je devet hojevih, pet cvetličnih in štirje vzorci lipovega medu. V oceno so bili dani še trije kostanjevi, dva akacijeva, en smrekov, en javorjev in en bršljanov med. Slednji je prava redkost, saj bršljan medi v jeseni in ga je težko pridelati. Ocenjevanje medu je organizirala in financirala Občina Logatec v sodelovanju s Čebelarskim društvom Logatec, kjer so levji delež organizacije opravili predsednik Janez Nagode, podpredsednik Andrej Šemrov ter tajnik Peter Stavanja. Vzorce sta poleg dr. Ko-roščeve in Bertoncljeve ocenjevala še Helena in Jože Marinč iz Logatca, ki sta usposobljena degustatorja. Marjan Papež LETO 2020 JE MEDNARODNO LETO Zaradi povišanih temperatur in povišane zračne vlage v Evropi opažamo širjenje mikroorganizmov, ki prihajajo iz drugih delov sveta. V Evropi se pojavljajo škodljivci in bolezni, ki jih nikoli prej ni bilo. Lokalne akcijske skupine (LAS) so oblikajavno--zasebnega partnerstva, kjer sodelujejo javne ustanove, gospodarstvo in civilna družba. LAS-i so financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ključna naloga LAS je povezovanje lokalnih deležnikov in spodbujanje lokalnega razvoja s pristopom »od spodaj navzgor« preko ukrepa CLLD (Community Led Local Development), ki lokalnemu prebivalstvu omogoča, da odloča o lokalnem razvoju. ZDRAVJA RASTLIN Javnost se vse premalo zaveda, koliko naporov in poglobljenega kmetijskega znanja je potrebnih, da se pridela varna in kakovostna hrana. Ob trendu ukinjanja številnih sredstev za varstvo rastlin bodo kmetje vse bolj na preizkušnji, kako zagotavljati prehran-sko varnost, varovati okolje in biotsko raznovrstnost ter zmanjšati učinke podnebnih sprememb. Zato je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 2020 razglasila za Mednarodno leto zdravja rastlin. Podatki raziskav kažejo, da je zaradi bolezni in škodljivcev vsako leto izgubljenih do 40 odstotkov pridelkov, kar predstavlja škodo okoli 220 milijard ameriških dolarjev, zaradi škodljivih žuželk pa še dodatnih 70 milijard. Aktivnosti v okviru leta zdravja rastlin bodo potekale predvsem v smeri, kako zmanjšati to škodo. Ma. P. 12 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 12 I AKTUALNO IZ LESA STAREGA OSTREŠJA NAREDILI SVEČNIKE V minulem letu je na cerkvi sv. Barbare na Ravniku potekala obnova ostrešja dragocenega sakralno-arhitek-turnega objekta, ki bo v letu 2028 praznoval 500 let prve omembe. Ob zamenjavi starih tramov je bila na dveh od njih vrezana letnica 1771, kar govori o tem, da je bilo ostrešje takrat nazadnje zamenjano. Barbari Zelenec, aktivni članici in tajnici Kulturno-turističnega društva Hotedršica, se je zdelo pomembno, da tramovoma vdahne novo življenje in kmalu je prišla na izvrstno idejo. Star les je dobesedno zasijal v novi podobi, saj so v mizarski delavnici iz njega naredili čudovite svečnike. »Cilj je, da čim manj posegamo v zunanji videz lesa. Le tako se bomo ob vsakokratnem pogledu nanj spomnili, kakšno funkcijo je ta les opravljal zadnjih 250 let,« so člani iniciativne skupine zapisali v spremnem besedilu, ki so ga skupaj s svečnikom prejeli najbolj prizadevni posamezniki in tisti zaslužni, ki so s pomočjo pri različnih projektih zagrizli v obsežno prenovo cerkve. V besedilu še lahko preberemo, da je v svečnik izdolbena oglata vdolbina, v katero je umeščeno stekleno držalo za svečko, v posodico, ki je slovenski izdelek Steklarne Hrastnik, pa lahko postavimo čajno svečko premera do 45 mm. Osnova svečnika je tram dimenzije 13x14 cm, ki je prečno prerezan na dolžini 10 cm, na dnu je vgra-virana letnica 1771. Les je minimalno obdelan, grče pa so očiščene z žično ščetko. Zaščiten je z naravnim premazom, z lanenim firnežem, in na stranici opremljen s kovinsko gravirano ploščico, na kateri je napis o izvoru lesa. Prejemniki svečnikov navdušeni nad idejo »Kakšno vlogo in življenje bo imel v prihodnosti, je odvisno od vas, novi lastnik. Glede na to, da ga imate v lasti, pomeni, da ste oseba, ki spoštuje preteklost in jo želi ohraniti tudi v prihodnosti. Vam v ponos in poklon« še lahko preberemo v besedilu. Tisti, ki so že prejeli svečnik, so bili po besedah Zelenčeve vidno ganjeni in navdušeni nad zgodbo, ki jo les - izdelek nosi v novi obliki. Za oblikovanje in izvedbo svečnika so poskrbeli kar hotenjski podjetniki, ki so mnenja, da je lahko svečnik tudi zelo primerno promocijsko darilo, čemur pritrjujejo tudi v KTD Hotedršica. Cerkev sv. Barbare, ki je kulturni spomenik od leta 2002, tako živi naprej in videti je, da je pred njo še svetla prihodnost. Saša Musec Čuk Foto: Barbara Zelenec ŠTUDENTJE »TRETJE UNIVERZE« SPOZNAVALI DELOVANJE ČISTILNE NAPRAVE Slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje - skupine Spoznavanje domačega kraja pod mentorstvom Jane Jureš smo v četrtek, 16. 1., obiskali čistilno napravo v Logatcu. Spoznavanje domačega kraja smo aktualizirali, na kar so nas nagovorili naslovi v medijih: »Se bo Slovenija utopila v lastnem ko- munalnem blatu? Neodvoz blata lahko pomeni zaustavitev čistilnih naprav in iztekanje nepreščiščenih voda v reke.« Prijazno nas je sprejela ga. Rezka Mlakar, vodja čistilne naprave. Natančno in sistematično nam je razložila delovanje membranske čistilne naprave in razjasnila problematiko komunalnega blata. Svoje strokovno vodenje je podkrepila s številnimi primeri iz vsakdanjega življenja. Ali ste vedeli, da so žepni robčki, odvrženi v kanalizacijo, največja nadloga pri čiščenju komunalnih odplak? Spoznali smo zgodovino gradnje čistilne naprave, ki sega v leto 1978. Naprava, ki je sedaj v obratovanju, je bila dokončana leta 2015. Zgrajena je nad Logaščico, reko ponikalnico, zato veljajo za prečiščene vode še višji standardi kontrole. Je centralna čistilna naprava, imamo pa še čistilne naprave v Rovtah, Lazah in male čistilne v Grčarevcu in Hotedršici. Veliko smo se naučili in svoje vedenje bomo prenesli na družinske člane, pa še na sosede in znance. Gospa Rezka Mlakar, hvala vam. Jelka Kožman v imenu članov skupine SDK LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 13 IV SREDIŠČU/KULTURA GLASBENI VIRTUOZ Z VELIKO ZACETNICO Zoran Mitev. Prvi fagotist Slovenske filharmonije. Logatčan, rojen v Makedoniji. Pohvali se lahko z več kot 35 leti vrhunskega umetniškega delovanja z odmevnimi in kakovostnimi glasbenimi dogodki. Za njim je skupno več kot 200 solističnih recitalov, komornih koncertov in koncertov z orkestri, kar je pomemben prispevek k razvoju glasbene ustvarjalnosti. Poučuje na več glasbenih šolah, konservatorijih in na ljubljanski akademiji za glasbo. Pogosto izvaja tudi nova dela slovenskih skladateljev, ki jih ima (kot pravi sam), precej rad. Osvojil je številne umetniške nagrade in priznanja. Gospod Mitev, ste glasbeni virtuoz z veliko začetnico. Kaj pa vam osebno v bistvu pomeni glasba? O, hvala, lepo je prebrati tak naziv, težje ga je dokazovati. Glasba mi pomeni zelo veliko. V bistvu to ni služba, je način življenja, je poslanstvo, je »droga«, ki te zasvoji. Najlepše tenorske arije se pišejo za fagot. Zakaj ste ga vi izbrali in zakaj je to eden najmarkantnejših instrumentov? V bistvu bolj po naključju. Prihajam iz Makedonije, kjer mreža glasbenega šolstva še danes ni tako izvrstno urejena kot v Sloveniji. Po končani osnovni šoli sem se odločil za glasbo. Znal sem igrati na kitaro, v domačem kraju sem igral v mandolinskem orkestru, sicer pa glasbenega znanja nisem imel. Ko sem se prišel vpisat na srednjo šolo, sem želel igrati klarinet. Za ta instrument ni bilo prostora in so mi ponudili, da bi poskusil z učenjem fagota. In tako se je začelo. Instrument je res zanimiv. Njegov žameten zvok se izjemno lepo zlije z drugimi instrumenti in človeškim glasom. Kako je z (ne)popularizacijo fagota in koliko mladih ste vi do sedaj navdušili zanj? Fagot v Sloveniji ni med popularnimi instrumenti. Otroci imajo res zelo dobre možnosti za glasbeno izobraževanje, še vedno so najbolj popularni klavir, kitara, flavta, za druge instrumente pa je treba otroke navdušiti. Zdaj je že nekaj šol, kjer se je mogoče učiti fagot, med temi je tudi logaška, vsekakor pa veliko premalo. Mogoče jih je v slovenskem prostoru petnajst in če vemo, da je šol preko šestdeset, je to kar zaskrbljujoč podatek. Smo v začaranem krogu: velikega zanimanja ni, instrument je zelo drag, izobraženih učiteljev je malo, ravnatelji se težje odločijo, da bi ponudili možnost vpisa in krog je sklenjen. V tujini je glede tega precej drugače. Instrument je zelo popularen in veliko bolj cenjen. Ste prvi fagotist in vodja Slovenske filharmonije - kako pa sami vidite slovenski glasbeni prostor? Od leta 1991 sem zaposlen kot prvi fagotist v Slovenski filharmoniji, prej sem bil solo fagotist v SNG Ljubljana. Kvaliteta glasbenega poustvarjanja je v slovenskem prostoru na zelo visokem nivoju. Prisluhnemo lahko kvalitetnim koncertnim, baletnim in opernim izvedbam, velika je ponudba najrazličnejših recitalov. Če želimo, si lahko vsak teden privoščimo kakšno od prireditev. Veliko jih je celo brezplačnih in to ni zanemarljivo. Sicer je za umetnika slovenski glasbeni prostor seveda majhen in kmalu zmanjka možnosti za koncertira-nje. S filharmonijo in drugimi ste veliko gostovali po vsem svetu - kje vse ste bili in koliko ste od teh potovanj lahko odnesli? Prepotovali smo večji del Evrope, koncer-tirali na Japonskem in Kitajskem, v Združenih arabskih emiratih ... Vsaka turneja pusti velik pečat. Sodelovanje z dobrimi dirigenti, znanimi solisti in igranje v čudovitih dvoranah je res posebno doživetje. Vaša žena je flavtistka. Za fagot pa ste navdušili svoja sinova, ki sta zdaj že oba glasbeno akademsko izobražena. Zato se radi pošalite, da je največja koncentracija fagotistov v Sloveniji ravno v vaši hiši v Logatcu. Kako pa je sicer usklajevati zasebno družinsko življenje in profesionalno glasbeno kariero? To je pa res. V Sloveniji zagotovo, smo pa tudi v svetovnem merilu redkost. Ne to, da smo vsi glasbeniki, ampak da smo trije fagotisti, to pa je zagotovo neke vrste atrakcija. Žena je profesorica flavte v GŠ Postojna in je to seveda velika prednost. Je prvi in konstruktivni kritik, kar je v našem poslu več kot dobrodošlo. Včasih je bilo družinsko in glasbeno kariero težko usklajevati, še posebno takrat, ko sem bil poleg očeta tudi učitelj svojima sinovoma. Oba sta se učila pri meni od začetka do akademije. Priznam, ni preprosto. Včasih celo zelo težavno. Si oče in imaš otroka neznansko rad, obenem si učitelj in veš, da moraš dosledno vztrajati pri svojih načelih. Popustljivost je na kratke proge udobna, na dolgi rok pa pušča posledice. Doma me poznajo, da sem pri vztrajnosti nepopustljiv. Občasne »borbe« smo dobro izpeljali. V takih primerih je bila včasih žena tista, ki je zgladila »bojno polje« na obeh straneh, da smo lahko gradili naprej. Sinova sta zelo uspešna. Oba študirata v tujini, starejši je magistrski študij z odli- 14 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IV SREDIŠČU/KULTURA ko zaključil v Zurichu, tam sedaj opravlja specializacijo, mlajši zaključuje četrti letnik na salzburškem Mozarteumu. Veliko koncertirata, trenutno več po tujini kot v Sloveniji. Poučujete na več glasbenih šolah, kon-servatorijih in na ljubljanski akademiji. Kaj svetujete mladim glasbenikom, ki vstopajo v glasbene šole? Kaj je pomembnejše - talent ali trdo delo? Res sem veliko tudi poučeval. Prve pedagoške izkušnje sem nabiral prav tu, v Logatcu. Učil sem tudi v Kranju, Velenju, na ljubljanskem konservatoriju in ljubljanski akademiji za glasbo, kot gostujoči profesor pa tudi na akademiji v Sarajevu. Zdaj je na srečo tega manj. Vesel sem, da so za to delo poprijeli mlajši kolegi. Vsak otrok, ki stopa na glasbeno pot, si zasluži dobrega pedagoga, ki mu bo dal pogoje za uspešno napredovanje. Naloga, ki jo mora opraviti sam, pa je ključna. Talent? Super je, če ga otrok ima, to mu pri poustvarjanju zagotovo pomaga, trdo delo pa je tisto, ki pripelje do napredovanja in posledično uspehov. Starši so zagotovo odlična podpora in dober zgled, pa čeprav niso glasbeniki. To nikakor ni pogoj. Priznam, biti dober glasbenik ni preprosto, za dobrim nastopom, ki je češnja na torti, so ure in ure vztrajnega dela. Zelo podobno kot pri športnikih. Trening, trening, trening ... Spoznala sva se na logaški obrtni zbornici. Namreč, za povrhu ste še »fino-mehanik« ter servisirate in popravljate fagote - od kod še ta nadarjenost oz. obrtniška strast? To je najmlajša strast. Po žalostnem spletu okoliščin sem ostal brez mojstra serviserja, ki sem ga imel v Beogradu. Že od nekdaj me je to delo navduševalo in sem si ga vedno po tihem želel. Ko sem opazoval mojstra, ki je sicer tudi izdeloval fagote, mi je bilo to delo vedno pri srcu. Zdaj imam doma delavnico in priznati moram, da me omenjena dejavnost zelo sprošča. Dosegli ste praktično že vse. A vendarle, kakšni izzivi so še pred vami? Kdaj vas bomo lahko slišali v Logatcu? Veliko, vsega še zagotovo ne. Izzivov je veliko, to me žene naprej. Človek si vedno znova zastavlja nove cilje in s tem raste. Mogoče pa bi to lahko bil nov cilj? Igranje z mojimi sinovi na kakšnem koncertu v Logatcu. Trio fagotov? To bi bilo zanimivo. Za konec pa morebiti bralcem zaupate še kakšno vašo zanimivo anekdoto? Tega ni malo. Težko izpostavim eno. Mogoče je ta zanimiva: študirat sem prišel daljnega leta 1982. Z vlakom sem se iz Skopja pripeljal v Ljubljano s fagotom in z majhnim kovčkom, v katerem je bilo nekaj oblačil in čevljev. Denarja bolj malo. Prenočišča nisem imel, dve noči sem prespal v parku na klopi. Potem sem si našel prenočišče v študentskem domu in vse se je počasi uredilo. Začel sem študirati, spoznal kolege, se naučil jezika, dobil službo ... Priznati moram, da je bila to težka preizkušnja in če me ne bi gnala silna želja po študiju, bi se verjetno kaj hitro vrnil domov. Take izkušnje človeka brusijo in ga naredijo močnejšega. Gospod Mitev, hvala vam. Želimo vam še naprej veliko glasbene ustvarjalnosti in doživetij. mag. Dejan Šraml Foto: osebni arhiv Z. M. CESTA ZNA LJUBITI, REKA TUDI S tem verzom je bil naslovljen literarni večer, ki so ga prav na rojstni dan Andreja Žigona - Aleluje, logaškega pesnika, fotografa in dobrodelnika, 9. januarja v Na- rodnem domu pripravili Zeleni oblaki in Lado Jakša. Z njegovim nastopom in mul-tivizijo, v katerih se je prepletalo Žigonovo literarno delo in predmeti iz zapuščine, ki jo hrani Knjižnica Logatec, smo se poklonili Andrejevemu spominu. Tokrat nekaj več občinstva kot na nekaterih podobnih prireditvah v Narodnem domu je pozorno prisluhnilo članom Literarnega društva Zeleni oblaki, ki so dogodek začinili z branjem Žigonove poezije, z najbolj presenetljivimi zvoki, ki jih je izvabil iz instrumentov, pa je sklope fotografij Na poti, Portreti, Voda, Skupinski portreti ... pospremil Lado Jakša. Kot je povedal, sta se z Andrejem dobro poznala in tudi sku- paj nastopala, s predstavljeno multivizijo pa se je poklonil njunemu prijateljevanju. Blanka Markovič Kocen Foto: Uroš Gutnik 15 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IV SREDIŠČU/KULTURA KONCERT GLASBENE ODLIČNOSTI SIJAJEN NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA CANTABILE Z IZVRSTNIMI SOLISTI IN DVEMA PRESTIŽNIMA ZBOROMA -Z UGLEDNIM DIRIGENTOM MARJANOM GRDADOLNIKOM Vse se je zgodilo (žal!) v ne najbolj koncertnem ambientu logaške Večnamenske športne dvorane prvo nedeljo novega leta pod znamenjem trikraljevske zvezde - veliki glasbeni dogodek, tudi za poglobljeno oplemenitenje novoletnih želja. Velja ob tej priložnosti zapisati, da je koncertni večer veljal za neke vrste repliko Božiča v Ljubljani, ki je 21. decembra 2019 navduševal poslušalstvo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Glasbeno vzneseno blagost so z Missonovimi Božičnimi zvonovi iz kantate Božična noč, kako si lepa upodobili simfoniki ob zvokovni silnosti združenih pevskih zborov - z Adoramusom iz domačih logov in z gostujočim, škofjeloškim Crescendom (zborovodja Žiga Kert); iz iste kantate se je kasneje glasbeno izžarel še impresivni del skladbe Zvezde žarijo. Silnost zlitih zborov se je izpela še v Bachovi stvaritvi Jezus, bodi moja radost iz kantate Srce in usta in dejanje in življenje. prek divje razbesnelosti do odrešujočega miru, ki ga ponuja blaženost stvarstva. Splet nadaljnjih solističnih spevnosti je uvedla sopranistka Tina Thaler s Kasteličevo priredbo Mežkove skladbe Božično drevo pod taktirko - tako tudi Missonovo skladbo Zvezde žarijo -zborovodja gostujočega zbora Žiga Kerta, ki je sledil inštrumentalni srčnosti in polnosti solistične in zborovske vokalne izraznosti. Nadaljeval pa je dirigent Grdadolnik, ki sta mu v Koncertni polonezi v D-duru op. 4 sledila orkester in solistka-violinistka Vivijana Rogjna z občudujoče razigrano ekspresivno barvitostjo, ki jo je ponujala umetnina Henryka Wienianskega. In poslušalstvu je koncertni spored namenil še Polonezo iz 3. dejanja opere Evgenij Onjegin ruskega skladatelja P.I. Čajkovskega; poigravajoče in subtilno so odmevali prelivi temin in svetlobe. Proti koncu koncerta pa še dvoje poslastic, ki sta ju ob bravu-roznosti orkestra izpela v sijajno uglašenem duetu Anemarija Šte-fančič in Domen Križaj, najprej s prevzemajočo dramatičnostjo Kalmanove romantične Kneginje Čardaša, ki je dvignila na noge številno navdušeno odobravajoče poslušalstvo, in nato še z lirično osrčujočim motivom Klic k ljubezni iz spevoigre Jamska Ivanka našega bližnjega soseda Miroslava Vilharja v dosledni romantično orkestralni postavitvi Marjana Grdadolnika. Po zamisli producenta Damijana Bogataja so v sklepnem delu koncerta priromali Trije modri, nasuli v avditorij jerbas veselja in zvrhan pehar najboljših želja za mir in srečo. Podobno voščilo je hvaležnemu poslušalstvu privoščil tudi župan Berto Menard. Z recitativi pa je koncertni spored pospremil Matej Kavčič. Polnost koncerta so sklenili vsi nastopajoči tega večera z Gruberjevo Sveto nočjo v presenetljivi in slovesno učinkoviti priredbi Andreja Missona - iz začetnega vokalnega večglasja prek enoglasja v veličastno siloviti finale. Resnično - razkošna odličnost tega medprazničnega koncerta! Solistične grandioznosti sta v koncertni večer uvedla inštrumen-talista-solista Jernej Gantar in Urban Koder, ki sta fascinantno izmuzicirala zahtevni Allegro iz Vivaldijevega Koncerta za dve trobenti in godalni orkester v C-duru, RV 537. V ariji Hanne Glawari iz Leharjeve Vesele vdove je s predikatnimi nastavki izpeljala romantične tirade iz senzibilnih pianissimov do energičnih fortissimov sopranistka Anemarija Štefančič. S silovitim matadorskim temperamentom se je prestižno spopadel baritonist Domen Križaj v Toreadorjevi ariji iz opere Carmen Georgesa Bizeta. Zborovske replike so izzvenele v grandiozni dinamiki, kakršni zlepa ni mogoče prisluhniti - če sploh - v kaki operni hiši. Za rahel predah do drugega dela koncerta je orkester z mojstrskim dirigentom Marjanom Grdadolnikom in koncertnim mojstrom Matejem Avšičem privoščil hvaležnim poslušalcem vznemirljivo plutje Na lepi modri Donavi, valček op. 314 Johanna Straussa ml. In šlo je z bogato prefinjenimi zvoki orkestra Cantabile od lahkotnega žuborenja širnih vodnih prostranstev v slikovitost presenetljivih meandrov in negotovost vrtinčastih strug pa vijuganja Marcel Štefančič Foto: Valter Leban Božič v Ljubljani, 21. decembra, z orkestrom Cantabile, solisti in s pevskima zboroma v Cankarjevem domu. 16 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IV SREDIŠČU/KULTURA Z LOGAŠKIMI GODBENIKI V PRAZNIČNI ČAS V Večnamenski športni dvorani Logatec so na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu nastopili člani Pihalnega orkestra Logatec z gosti, Mešanim pevskim zborom Adoramus pod vodstvom maestra Marjana Grdadol-nika s solisti. Posebne pozornosti pa je bila deležna Mladinska sekcija pihalnega orkestra, ki dokazuje, da le-ta gradi na dobrih temeljih. S čudovito glasbeno popotnico so nas logaški glasbeniki pospremili v prihajajoče praznike. Pod taktirko maestra Vida Pupisa so godbeniki vnovič pokazali, kako vrhunsko muziciranje je doma v Logatcu. Prek Sparkeovega Concerta Prelude, Schwartzovega Man in The Ice ter z Adoramusom združenega Whitecreovega Equusa so številčno publiko v Večnamenski dvorani, ki še vedno ne zadosti koncertom, kot je bil pričujoči, popeljali v slovensko glasbo ob Adamiču in Habetu in se izpeli z legendarnimi Armstrongom, Lavenderjem, Andersonom in, kajpak, božičnimi skladbami, ki so posebej veličastno zvenele skupaj z Adoramusom in solistoma Lauro Menart ter Petrom Grdadolnikom. Za zaključek rednega dela pa, seveda, nepogrešljivi Straussov Radetzky March. »Mnogo stoletij smo Slovenci hrepeneli po svoji državi, pred dobrimi 30 leti pa smo jo naposled dobili, zato imamo dva božiča,« je v nagovoru med drugim dejal župan Berto Menard. »Z lastno državo smo dobili tudi nacijo, kar je za tako majhen narod, kot je slovenski, pravi čudež.« Občinstvo je pozval: »Pustite skrbi v letu 2019 in radostno vstopite v leto 2020! Majhen korak je za srečo.« Zrelost logaških godbenikov je na koncertu zmehčala mladostna igrivost Mladinske sekcije pihalnega orkestra. Tvorijo jo glasbeniki, mlajši od 30 let, ki se tako postopno vključujejo v delo orke- POLONA PIVK MIHEVC SE VRAČA K stra. Dopolnili pa so jo imenitni pevke in pevci MePZ Adoramus, ki so 2017. zaznamovali častitljivih 30 let delovanja in na festivalih po Sloveniji in v tujini pobirajo najvišja priznanja. Skladno s cilji logaških godbenikov v letu 2020, med katere sodi tudi nov nastop na festivalu na Azurni obali, kjer bodo uvodoma nastopili s samostojnim koncertom, je predpraznični koncert obiskal tudi festivalski direktor z delegacijo. Mojo pozornost pa je pritegnila obetavna glasbenica in glasbena pedagoginja Janja Nagode, ki je skozi ves koncert menjaje igrala več tolkal, vmes pa sedla tudi za klavir in spremljala MePZ Adoramus. V spominu jo imam tudi kot klavirsko spremljevalko pevskih zborov Osnovne šole Tabor Logatec pod vodstvom legendarnega Zdravka Novaka. Z gromkim aplavzom se občinstvo po dveh urah muziciranja ni hotelo posloviti od pihalnega orkestra, ki se je seveda odzvalo z dodatno skladbo. Tudi v zahvalo vsem podpornikom in sponzorjem. »Upam, da bomo našli skupno pot tudi v letu 2020,« je dejal predsednik Pihalnega orkestra Logatec Marko Šraj, ki je posebno zahvalo izrekel tudi novemu dirigentu Mladinske sekcije Mihu Nagodetu. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen SLIKARSTVU Logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je leto začela z odprtjem razstave slik akademske slikarke Polone Pivk Mihevc, domače umetnice, ki je poleg številnih drugih dejavnosti po daljšem slikarskem premoru z razstavo Skozi življenje nakazala vrnitev k svoji »prvi ljubezni«, slikarstvu. Sredi januarja smo v galeriji Hiša sonca skozi barvitost Poloninih slik stopili v pomlad, v preddverju pa se čudili prepričljivim potezam na njenih skicah. Polona Pivk Mihevc je otroštvo preživela v barviti vasici Strmica na Zaplani. Ob spodbudi mentorice Lučke Selan se je že v osnovni šoli navdušila nad likovno ustvarjalnostjo. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljevala s študijem slikarstva pri prof. doc. Daretu Birsi in ga leta 2005 uspešno zaključila. Živi in dela v Logatcu. Med drugimi projekti, povezanimi z ustvarjalnostjo in umetnostjo, pri JSKD Logatec že šesto leto vodi likovno šolo za otroke. Na razstavi predstavlja svoja slikarska dela, ki jih je začela razvijati v času študija. Od realizma je postopoma prešla tudi v abstrakcijo. Kot pravi, bi želela predstaviti več slednje, a prostor v galeriji Hiša sonca tega ni dopuščal. Prireditev je v glasbeno tančico odel mladi pianist Nace Kristan, učenec glasbene šole Logatec, pod mentorstvom Janje Nagode. Blanka Markovič Kocen 17 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 V SREDIŠČU/KULTURA ADORAMUS NA REGIJSKEM TEKMOVANJU DO ZLATEGA PRIZNANJA Z ODLIKO Mešani pevski zbor Adoramus je na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb v Kočevju osvojil zlato priznanje z odliko, prejel kar 92 točk in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja renesanse. Po gostovanju na Dunaju, kjer je zbor med drugim prepeval tudi v katedrali sv. Štefana, je bil naslednji večji projekt zbora regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb, 30. novembra v Kočevju. Na tekmovanju, na katerem so se predstavili najboljši zbori iz osrednje Slovenije, se je Adoramus pod vodstvom Marjana Grda-dolnika predstavil z renesančno skladbo Dixit Maria ad Angelum (Hans Leo Hassler), Mendelssohnovo Richte mich, Gott, program pa zaokrožil s skladbama Consors paterni luminis (Andrej Makor) in ljudsko iz Rezije Da lipa ma (Ambrož Čopi). if P S . * f J X J f h!> ¡Vl * L\ l! i \ ) i S skrbno izbranim in raznolikim programom, dovršenim nastopom, izjemno energijo pevcev je zbor prepričal žirijo in občinstvo, osvojil odličnih 92 točk (kar je bilo najvišje doseženo število točk katerega koli zbora na tekmovanju v Kočevju), zlato priznanje z odliko in še posebno priznanje za najboljšo izvedbo renesančne skladbe. Žirija, ki so jo sestavljali Gregor Klančič, Danica Pireč-nik in Andreja Martinjak, je pri najvišjih ocenah še posebej izpostavila izrazito dikcijo, stabilno intonacijo, izbor skladb in izenačen zvok zbora. Veseli smo, da odličnost in povezanost zbora prepoznajo tudi strokovnjaki, saj so dobri rezultati potrditev dobrega dela in odlična popotnica za nadaljnje projekte. V zaključku leta je tako zbor ponovno nastopil s Simfoničnim orkestrom Cantabile na koncertu Božič v Ljubljani in v januarju tudi na ponovitvi koncerta v Logatcu. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je pripravil tudi koncert v cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu. Veselimo se novih skupnih druženj, koncertov in turnej v letu 2020. Mihaela Leskovec MLADI GLASBENIKI NAVDUŠILI NA BOŽIČNEM KONCERTU GLASBENE ŠOLE LOGATEC Učenci Glasbene šole Logatec so se tradicionalno tudi letos predstavili na Božičnem koncertu v Večnamenski športni dvorani, kamor so mladi glasbeniki v četrtek privabili številno občinstvo. Gre za enega najpomembnejših dogodkov v šolskem letu, ki ga, kot je povedal ravnatelj Primož Malavašič, pripravljajo že od septembra, na koncertu pa pokažejo vso kakovost šole, ki koraka 50-letnici naproti. Otroci so muzicirali v različnih zasedbah, manjkali niso niti solisti, skupaj pa je nastopilo okoli 150 mladih glasbenikov. Za uver- 18 turo v čas, ki diši po praznikih, je poskrbel otroški pevski zbor pod vodstvom Janje Nagode. Kitarskemu orkestru pod vodstvom Mihe Megliča je sledil Mladinski pevski zbor pod taktirko Marjana Nagodeta, ki nas je popeljal v božični čas, za njim pa so z vso glasbeno zrelostjo nastopili člani Godalnega orkestra Veris z dirigentom Matejem Avšičem. Kot je povedal ravnatelj Malavašič, je za logaško glasbeno šolo uspešno leto, v katerem so osvojili številne nagrade, godalni orkester je obiskal Švico, zapomnil pa si ga bo tudi po največjem številu učencev na sprejemnih preizkusih. V dveletnem projektu Glasbene šole Logatec pripravljajo zgoščenko najrazličnejših glasbenih zvrsti avtorjev, ki so tako ali drugače ustvarjali v Logatcu, letos pa se po ravnateljevih besedah po osmih letih vrača znameniti festival Veris, v okviru katerega bodo koncertom dodali še izobraževalni del v obliki delavnic. In brez kančka dvoma, kot je ob voščilu božiča in dneva samostojnosti in enotnosti dejal župan Berto Menard, je Glasbena šola velika dodana vrednost Logatcu. Zato, kot je dodal, z obiskovanjem koncertov podprimo glasbenike. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IV SREDIŠČU/KULTURA KONCERTNI SPEVI NA PRAZNIČNI VEČER Potem ko je župan Berto Menard na Koncertu ob dnevu samostojnosti in enotnosti s svojimi voščili klical k osvoboditvi od slabega na poti k novemu, boljšemu, smo pod oboki sv. Nikolaja tesno drug ob drugem sprejemali ton za tonom peterice zborov in presenetljivega inštrumentalnega tria. In vse se je v nadihu glorije oglašalo v duhu in resnici. Začenši z elementamostjo Otroškega zbora Adoramus, ki je z zborovodjo Emo Verdinek zapel skladbo anonimusa Lepa si, nakar so ob spremljavi klavirja (Brigita Nagode) in violončela (Jernej Fir) Zavriskali Bogu z vsemi ljudstvi; v Nočno tišino, poljski napev v Missionovi priredbi, pa so pripela še dekleta iz mladinskih pevskih vrst. Mladinski deseterec Adoramus je ob dosledni sugestibilnosti zborovodje Lucije Tre-ven praznično izpel Zambutovo skladbo Danes je rojen Jezus v Horvatovi priredbi, skozi katero so se pevci uspešno spopadali z dokaj zahtevnimi modulacijskimi izzivi. Rekli bi, da gre za sijajne nastavke naraščaju odraslega »Adoramusa«; škoda, da se dekletom ne pridruži še kak fantovski glas! In nato trio presenečenja - skorajda družinska trojka Fir - klarinetist Urban, violo-čelist Jernej in harmonikar Blaž. Komajda, če sploh že kdaj, se je zlilo troje svojskih glasbil; harmonika in klarinet sta si pač v bližnjem ansambelskem sorodstvu, ampak violončelo? Ali zazveneli so v vseh glasbenih potankostih, pravi mojstri pod vodstvom mojstra Marjana Grdadolnika, ki je pripravil tudi priredbe vseh treh skladb (kje bi jih sicer dobil?): znane Webrove - že kar ponarodele - Bodiva prijatelja (Amigos para siempre), Piazzolove ritmično in tehnično zagonetne skladbe Libertangow pa Avsenikov domoljubni zimzelenček Slovenija, od kod lepote tvoje? Vokalni mešani sestav Anima je tvegal svoj nastop brez Boštjana Verdinka - ene osebe v treh svojstvih: zborovodja, pevec in edini basist v pevski druščini. Klavir je sicer vnašal nekaj občutja manjkajočih basovskih vokalov in tako je steklo troje skladb: Rakuščkovo Dete Božje, Avse-nikove Zvezde na nebu v priredbi Janeza Gostiše. Objem pa je v polni mešani zasedbi pod vodstvom Miljam Jelnikar od- pel zanimive kolednice iz Božične kantate v priredbi Edija Gašperšiča ob spremljavi harmonike (Klemen Bojanovič). Z dirigentom Marjanom Grdadolnikom je praznični koncert sklenil Mešani pevski zbor Adoramus, ki velja za zvezdo stalnico v najvišjem zenitu na slovenskem pevskem obnebju. Kot klic k molitvi se je razlegal nadih božičnega miru skoz Hasslerjev Dixit Maria ad Angelum ter dve Missonovi - Božični zvonovi in Zvezde žarijo; sklepna pesem Da lipa ma! Kej bej na je? pa je izžarevala slikovitega duha rezijanske ljudske ustvarjalnosti v Čopijevi obdelavi. Klavirsko spremljavo je prispevala Mihaela Kavčič. K dodatku, pri katerem so se združili vsi pevci, je dirigent privabil k petju tudi vneto poslušalstvo: Sveta noč, blažena noč ... Bojan Doljak je med praznične speve z vezno besedo vkomponiral pravcato katehe-zo domovinskih premislekov, intoniranih na hrepeneča upanja in milostno Stvarni-kovo ljubezen. Marcel Štefančič 19 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IV SREDIŠČU/KULTURA MOŠKI IN ŽENSKE NEKOLIKO DRUGAČE Milena Miklavčič je, kot rada reče, ''čistokrvna'' Žirovka, že vse življenje ji je v največji užitek bežati iz kalupov, v katerih se po spletu okoliščin vedno znova znajde. Rada ima izzive, najsrečnejša je, če ima veliko dela in obveznosti. Največ ji pomenijo vnuki, pisanje, hoja po brezpotjih, druženje z ljudmi, ki ji pripovedujejo različne zgodbe. Pisateljica »žgečkljivih« vsebin se je z veseljem zapletla in odpletla moja vprašanja. Od kod zamisel za pisanje o tej tako pogosto zamolčani tematiki? Poslušanje takšnih zgodb se je začelo v času, ko mi še na pamet ni padlo, da bi slišano objavila v knjigi. Zgodbe so me zanimale predvsem zaradi sebe: živela sem v precej konservativni družini, v kateri ni manjkalo nasilja. Z zgodbami sem najprej celila lastne rane, šele čez tri dolga desetletja sem začela razmišljati, da bi pomagala tudi drugim. Kdaj si začela zbirati material za pisanje svoje prve knjige? Že od malih nog sem zelo rada poslušala takšne zgodbe. Bolj zares se je začelo, ko sem pred približno tridesetimi leti začela delati na radiu in sem v oddaji Zanimivi ljudje živijo med nami odpirala različne tabuje poslušalcem. Sočasno sem začela zgodbe s terena objavljati v podlistku Usode v Gorenjskem glasu. Podlistek je priljubljen še danes in sodi med najbolj brane. Verjetno si med zbiranjem materiala potrebovala veliko volje, strpnosti in predvsem poguma. Kaj je bilo najtežje? Najteže se je bilo boriti z miselnostjo ''kaj bodo pa ljudje rekli''. Če me vprašate, je prav zaplankanost okoli intime edina stična točka, ki jo imamo s Švico. Tudi tam so podobno nazadnjaški, kot smo mi. Pogosto slišim, če je res, da mi delajo ''probleme'' samo verni. Kje pa! Veste, odnos do spolnosti ni pogojen z ideologijo, zgrajen je na vzorcih, ki se podedujejo iz roda v rod, govorijo pa o tem, da je za mnoge že pogovor o spolnosti nekaj grdega in umazanega. Žal. Kako so se ljudje, ki si jih spraševala, odzivali na tvoja vprašanja? Komaj so čakali, da pridejo do besede! Sogovornikov ni nikoli manjkalo! Vse, kar je povezano s spolnostjo, je bilo v ljudeh potlačeno, prikrito. Zaradi molka je bilo in je še v družinah toliko incestov, spolnega nasilja nasploh. Predstavljate si, da ste na literarnem večeru in kar naenkrat nekdo vstane in reče: ''Ne vzdržim več! Moram javno povedati, da je moja sestra zanosila z očetom in rodila prizadetega otroka!'' Zastane vam dih ob misli, koliko zatajevanja je moralo biti v takšnem človeku! Si pogosto naletela na neodobravanje? Veliko grdih polen pod noge sem dobila tudi od stroke. Poleg vzvišenega, posmehljivega odnosa. Češ, da so oni te zgodbe sicer poznali, vendar da se jim ni zdelo primerno, da bi jih tudi zapisovali. Očitajo mi, da počnem nekaj, kar ne bi smela. Da nisem strokovnjak, da naj dam roke stran od stvari, ki jih ne poznam. Res nisem, trdim pa, da so moje zapisane zgodbe prve v slovenskem prostoru, ki razgrinjajo intimo prednikov. Če teh zgodb ne bi bilo, bi nam manjkal pomemben del informacij o življenju nekoč in tudi danes. Zakaj, mislite, je trilogija Ogenj, rit in kače niso za igrače tako brana? Zato, ker bralci v njej odkrivajo vzorce, zaradi katerih sami trpijo. Te je kdaj kdo »nagnal«, ker si prišla na dan s to idejo oziroma vprašanji? Ne, to se mi še ni zgodilo. Se je pa zgodilo, da kakšen vstane in odide, meni pa reče, da so to, o čemer govorim, gnusobe. Tvoje prve knjige so opisovale dekleta, žene, zadnja pa se dotika moških. Kaj je bilo težje in bolj zahtevno, pisati o žen- skah ali o moških? Težje je bilo pisanje o ženskah, ker sem z njimi orala ledino. Ženske so v pripovedovanju bolj gostobesedne, raje so govorile o drugih kot o sebi. Moški so bili pri pripovedovanju bolj zgoščeni, niso toliko ovinkarili, prav tako se niso izogibali sočnim izrazom. Šele po knjigi ''moških zgodb'' razumem, zakaj že od nekdaj velja, da ''ženske bolj kot poštene fante ljubijo barabe''. Kako se je ob izidu tvojih del odzivala okolica v tvojem domačem okolju, kjer te poznajo in kako tam, kjer si jim poznana zgolj kot pisateljica? Da bi ugajala v domačem kraju, se že dolgo ne trudim več. Ljudje me poznajo, kar sem zlezla iz plenic in ni se še rodil, ki bi bil prerok v domači vasi. Res pa ne smem vseh metati v isti koš! Veliko je takšnih, ki cenijo moje delo, kar me zelo veseli. V drugih krajih me poznajo kot zbiralko zgodb, kot udeleženko TV oddaje Zadnja beseda! Prepoznavnost nima le pozitiv- ! ■ Milena Miklavcic Ogenj, rit in kače niso za igrače i del Moške zgodbe Milena Miklavčič: »Pomanjkanje zdrave kmečke pameti je že kronično.« Naslovnica knjige Ogenj, rit in hlače niso za igrače 20 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IV SREDIŠČU/KULTURA nih predznakov. Tisti, ki jim ideološko ne ustrezam, so mi brezkompromisno obrnili hrbet. Takšni smo Slovenci! Včasih čisto mimogrede izvem kakšno zanimivo zgodbo. Kot se je nazadnje zgodilo v bazenu v Dobovi, ko me je nek starejši gospod podučil, da moram več pisati o ''podvigih'', ki so jih sposobni moški po sedemdesetem. Te kritika kaj prizadene? Kako potem najdeš voljo za delo naprej? Te to morda še bolj »podžge« k ustvarjanju? Če bi mi prišla do živega kritika, potem bi težko preživela že otroštvo. Kritika (zmerjanja in poniževanja), ki sem je bila deležna s strani mame, ni bila ravno v rokavicah. Vse življenje že uživam ob stvareh, ki niso del nekega ''kalupa''. Tudi to gre nekaterim v nos. Pa kaj?! Če mi nekaj vzbudi radovednost, mi je čisto vseeno, če letijo gnojne vile izpod neba - hočem priti stvarem do dna! Se ti zdi, da si pionirsko zaorala ledino v ta občutljivi svet spolnosti nekoč? Ne samo zdi - vem, da je tako! Vesela bom, če bodo informacije, ki so zbrane v vseh treh knjigah na okoli 1400 straneh in skozi več kot 4.500 pričevalcev, pritegnile bralce, da bodo s pomočjo le-teh ustvarili tudi knjige za domačo rabo! Vsaka družina skriva v sebi zgodbe, o katerih se ne govori na glas! V veliko veselje mi je, ker je nekaj takšnih lokalnih knjig že nastalo. Denimo ''Komaj sem shodil, že sem dobil delo'', ki je nastala na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica. Ali pa knjiga z naslovom Ženska, ki ji je bilo dano. Ker imaš polno zakladnico besed v sebi, nam zaupaj kako prav posebno misel za konec, tako, ne preveč »pocukrano« in moralizirano. Morda kaj za premišljevanje? Nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za kaj dobra. Rečeno z drugimi besedami: tudi, če pademo na kolena, se lahko iz padca marsičesa naučimo. Zadnja stvar, ki bi jo ob tem storili, pa bi bila, da bi obupali. Milena je taka in naj taka tudi ostane. Prav taki , ki si upajo, so bogastvo našega vsakdana, ga bogatijo, razburjajo in vzbujajo. Zakaj bi bil svet en sam »kalup«, če pa je pisan kot mavrica veliko lepši in v razburkanem morju plavajo le najbolj pogumni, kajne? Metka Bogataj Foto: arhiv M. M DRUŠTVO LOGAŠKIH LIKOVNIKOV V PRIČAKOVANJU NOVIH IZZIVOV IN SPOZNANJ Odprtje tradicionalne Božično-novoletne razstave del članov Društva likovnikov Logatec je prvo decembrsko soboto privabilo veliko obiskovalk in obiskovalcev, ki so skupaj z likovniki napolnili preddverje Večnamenske športne dvorane Logatec. Po pozdravnem nagovoru je predsednik društva Janez Ovsec omenil nekaj najodmevnejših dogodkov v letu 2019. »To velja za našo razstavo v Gradu Snežnik, za razstavo v Repen-tabru, podobno lahko rečem za posamezne člane ali skupine, ki so razstavljali drugod (Kamnik, Nabrežina, klinični center, Blejski grad ... ). Rekordno sta bila obiskana Extempore 2019 in Likovna kolonija 2019. Slednji bomo organizirali tudi v letu 2020, seveda bo vrsta razstav v Stekleni galeriji, pogostejše bodo razstave v Kljukcu, ne bomo pozabili na Jožefovo dvorano, pa na dom starejših, sprejeli bomo vabila na razstave v drugih krajih naše domovine.« »V pričakovanju« je bila osrednja tema razstave. Likovna kritičar-ka Anamarija Stibilj Šajn: »Dela članov logaškega društva so v letošnjem letu uresničila moja pričakovanja, saj so vedno bolj kvalitetna. Likovniki so se predstavili v skoraj vseh tehnikah. Pozna se tudi vpliv likovnih delavnic za tehniko slikanja v akrilu (mentor akademski slikar Jurij Kravcov), napredujejo tudi akvarelisti, ki ustvarjajo pod mentorstvom Petra Lazarevica.« Ni odprtja razstave brez glasbe: Lukavi Luka in Šmentane muhe so ogreli občinstvo, najbolj navdušeni obiskovalci so jim pri petju tudi malce »pomagali«. Božično-novoletne razstave ni brez izmenjave daril med člani društva. Za celoletno angažiranje pa sva darilo prejela tudi novinar Logaških novic Brane Pevec in Primož Sark za prispevek pri ustvarjanju foto galerije dogodkov društva. Zaključilo se je z druženjem; dovolj je bilo tudi sladkih dobrot, katere je spekla članica društva Anda Ovsec. Ob koncu leta se je društvo zahvalilo vsem sponzorjem, še posebej Občini Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec 21 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 IV SREDIŠČU/KULTURA POTOVANJE MED VERZI IN RIMAMI Ob zadnjih i/dihljajih preteklega leta, ravno ali pa prav zato, ker je bil ta dan spomin na rojstvo našega največjega poeta Franceta Prešerna, smo bili v rovtarski knjižnici priča prijetnemu, s poezijo prepletenemu večeru. Svoji pesniški zbirki sta predstavila Milan Žniderič in Tadeja Gnezda. Prav slednji bom namenila tokratni zapis. Tadeja je domačinka, poročena, ima dva otroka mladostnika. Po poklicu je medicinska sestra. Rada ima naravo, knjige ter preživljanje časa z najbližjimi in prijatelji. Spoštuje starostnike, ki jo vedno naučijo življenjskih modrosti. Občuduje majhne otroke, navdihujejo jo mladostniki s svojimi idejami in ljudje, ki so uspeli v sebi ohraniti nekaj otroško razigranega, pristnega in živahnega. Pravi, da je s pesništvom začela že kot osnovnošolka. Prepričana je, da ima vsak človek kakšen talent, tistega, ki je potreben prav v tem času in med temi ljudmi, da se v svetu odvije nekaj novega in dobrega. V tretjem razredu, ko so morali za domačo nalogo napisati pesmico za mamico je tudi ob pozitivnem odzivu učiteljice prvič pomislila na svoj morebitni talent za pisanje pesmi. Tako so tej pesmi sledile še druga, tretja ... Prva pesniška zbirka je nastala povsem po naključju. Najprej so bile pesmi objavljene v internem časopisu Doma Marije in Marte, kjer je bila zaposlena. Pogum za izdajo je Tadeja našla ob branju besed v knjigi Neizmeren pogum: Nepopolna knjiga, ki je izšla, je vredna več kot popolna, ki ni nikoli zapustila tvojega računalnika. Od- ločila se je dati natisniti nekaj izvodov za najbližje in tiste, ki so ji v življenje prinesli kaj lepega. Naslov se je pojavil, ko je prebirala pesmi in se zavedela, koliko lepega je življenje prineslo, kako čudovite ljudi ji je podarilo, koliko izrazov božje nežnosti, skrbi in ljubezni je v življenju deležna . Eno od znamenj ljubezni je tudi poljub in tako je nastala zbirka Poljubi življenja, ki prinaša pesmi občutenja, doživljanja življenja, dogodkov in ljudi, kar se je dotakne, jo nagovarja. Javne predstavitve niti ni načrtovala, ni navdušena nad javnim nastopanjem. Tadeja je izjemno nežna, čuteča duša in je strah kar bil prisoten, a kot pravi, je začutila v prostoru toliko dobrohotnosti s strani organizatorjev in občinstva, da se je umirila in doživela en »lušten« večer, ki so ga s petjem popestrile tudi upokojenke iz Rovt. Odziv poslušalcev je bil zelo pozitiven, kar ji daje obilo poguma za naprej. Morda pride trenutek čutenja, navdiha, ker pesmi ne nastajajo po naročilu pač se preprosto zgodijo. Če bo Bog dal navdih, zdravo glavo in roke, papir in svinčnik, potem se lahko zgodi še kakšna pesem ... Trenutno ji je bolj kot proza blizu poezija, saj se da skoznjo izraziti mnogo več čustev in notranjih občutkov. Ob vprašanju, kako se pesem rodi, Tadeja preprosto reče: »Ne izbiram sama časa, pesem preprosto pride. V sanjah, med vožnjo z avtobusom, med opravili doma, v naravi ... Ko se za trenutek ustavim, poiščem papir, svinčnik in pišem. Ne omejujem besed. Ko čutim, da so zapisane vse besede in misli, končam. Potem preberem pesem, morda kaj popravim, dodam, odvzamem in pustim, da se vsebina usede vame. Največkrat sem še sama presenečena .« Največ pa povedo spodnji verzi: ODLOŽENE IN POZABLJENE ŽELJE Naj očistim pajčevine, naj pobegnejo vsi pajki, naj obrišem prah z mojih že davno pozabljenih želja in sanj. Danes jih postavim na vidno polico življenja, da me vsak dan spominjajo na svetost bivanja. Tadeja, hvala za tako lepe misli, hkrati pa naj izpod tvojih rok pero zapiše še veliko tako lepih, preprostih, a hkrati globokih verzov. Pogumno korak usmeri k novi pesniški dogodivščini. Metka Bogataj Foto: osebni arhiv T. G. 22 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 I MED NAMI SKUPINE V ŽUPNIJI DOLNJI LOGATEC Župnija Dolnji Logatec je živahna župnija z velikim številom dejavnih župljanov prostovoljcev, saj v njej na najrazličnejših področjih deluje več kot 30 različnih skupin. Da bi se bolje zavedali tega bogastva in da bi lahko vsak našel mesto zase, smo sestavili seznam skupin v župniji, ki je na voljo na: http://zupnija-dolnji-logatec.rkc.si/sku-pine/ Dobrodošel je prav vsak z željo po sodelovanju, za na novo priseljene Lo-gatčane pa so skupine lahko dragocen kraj vključevanja v župnijo. ŽUPNIJSKI SODELAVCI Župnijo vodi župnik Janez Kompare ob sodelovanju duhovnega pomočnika Rafala Andrzeja K^dzierskega. A za široko paleto nalog v župniji je potrebna veliko širša in raznolika ekipa sodelavcev. Župnijski pastoralni svet je župnikovo posvetovalno in delovno telo s 23 člani, ki načrtuje in spremlja pastoralno delo v župniji. Z gospodarskimi vprašanji in materialnimi pogoji za delovanje župnije pa se ukvarja gospodarski odbor. Kar lepo število sodelavcev skrbi tudi za bogoslužje (maše in obredi). Zakrista-ni so skupina mož, ki skrbijo, da je cerkev pripravljena in da med bogoslužjem vse gladko teče. Izredni delivci obhajila pri mašah pomagajo z razdeljevanjem obhajila in obhajajo tudi bolnike po domovih, bralci beril berejo Božjo besedo, ministranti pa pomagajo duhovniku. Da je prostor cerkve lepo urejen, skrbi skupina čistilk, ki dvakrat tedensko počisti cerkev z okolico ter učilnice, krasilke pa pripravijo aranžmaje za okrasitev cerkve. DUHOVNE SKUPINE IN SKUPNOSTI Močno duhovno jedro predstavljajo molitvene skupine in skupnosti v župniji. V Logatcu je že 20 let dejavna Neokatehu-menska skupnost, ki je pot uvajanja v krščanstvo in rasti v veri. Tudi Karizmatična prenova v Duhu je širše duhovno gibanje, ki je dejavno tudi v Logatcu, organizirajo mesečne svete maše za ozdravljenje, seminarje, pričevanja ... V molitveni skupini ljudje prosijo za najrazličnejše namene in izražajo svoje zahvale, nekateri pa se srečujejo ob Božji besedi. Za zakonce je na voljo pet zakonskih skupin, v katerih pari mesečno delijo svoje izkušnje in črpajo spodbudo za življenje. Velik del kulturne in izobraževalne dejavnosti v župniji se odvija v sklopu Nikolajevih srečanj. Na mesečnih srečanjih z izbranimi gosti se dotikajo tem z aktual-no-družbenega, izobraževalnega in duhovnega področja, ki so obiskovalcem lahko v pomoč v vsakdanjem življenju. Tudi ta srečanja pripravlja skupina prostovoljcev. KARITATIVNA DEJAVNOST V župniji je zelo dejavna Župnijska Karitas, ki skrbi za razdeljevanje hrane, oblačil, šolskih potrebščin in denarne pomoči potrebnim, obiskuje starejše po domovih, organizira dobrodelne dogodke, pomaga v župniji ter Domu Marije in Marte. Tam deluje tudi Medgeneracijsko društvo Lipe, ki ga sestavljajo štiri skupine, ki se enkrat tedensko srečujejo s stanovalci. Skupina prostovoljcev pa skrbi tudi za dežurstva na recepciji Doma Marije in Marte. ZA OTROKE IN MLADE Za versko rast otrok si trenutno prizadeva osem katehetov, ki poučujejo verouk, posebna oblika verouka v župniji pa so Družinske kateheze, na katerih se tedensko srečuje več kot 20 družin (starši in otroci skupaj). Za vse mlade v župniji, ki so zaključili redni verouk, je na voljo mladinska skupina, v kateri se pogovarjajo o življenjskih vprašanjih, veri, Svetem pismu, se družijo, molijo, vabijo zanimive goste, gledajo filme ipd. V župniji so že 25 let dejavni tudi skavti, ki otroke in mlade od 6. leta dalje vzgajajo po skavtski metodi v različnih starostnih skupinah, ki jih vodijo mladi sami. Tudi skupina Nazaret že 25 let pripravlja ustvarjalne delavnice in dramska srečanja za osnovnošolske otroke. V poletnem času pa je otrokom nekaj dni na voljo oratorij (prostočasne dejavnosti z vsebino), ki jih vodijo mladi animatorji prostovoljci. PEVSKI ZBORI Nedeljske in praznične maše s svojim petjem lepša kar šest različnih pevskih zborov in skupin: priznani zbor MePZ Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadolnika, Mladinski pevski zbor Adoramus, Otroški pevski zbor Adoramus, MePZ Objem, sekstet Adoramus in vokalna skupina Anima. MEDGENERACIJSKI CENTER V isti stavbi ob župnijski cerkvi najdemo tako Miklavžev vrtec, ki je zasebni katoliški vrtec s koncesijo, kot tudi Dom Marije in Marte, ki v domu za starejše nudi skrb in nego svojim stanovalcem, pa tudi nekaterim starejšim na domu z razdeljevanjem opoldanskih obrokov. Mica Škoberne Foto: Marjan Verč LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 23 I MED NAMI »Svetac ne dozvoli!«* (Jakovica, 30. januar 1559) v v v O TURŠKIH ZLOČINIH NA LOGAŠKEM V 15. IN 16. STOLETJU (1. DEL) HRIB C E V G R E G E C Območje Logaškega je že od najstarejših časov na stičišču pomembnih poti. V času turških vpadov iz Bosne na slovensko ozemlje (prvič 9. 10. 1408, okolica Metlike) ni bilo prizaneseno niti ljudem na Logaškem. V urbarju gradu Haasberg pri Planini iz leta 1573 je natančen opis turškega plenjenja na teh prostorih. V glasilu Mittheilungen des historischen Vereins fur Krain (Sporočila Historičnega društva za Kranjsko) - MHVK, februar 1860, str. 22, je v članku Notiz (Opomba) navedeno (prevod): »V »Haasberškem urbarju« iz leta 1573 je o turškem vpadu iz leta 1559 zapisano naslednje rokopisno sporočilo: »Po rojstvu Kristusa (...) 29. januarja 1559 je začel nagel pohod krvi žejni dedni sovražnik Turek (...). Še isto noč so šli preko hriba v Cerknico in preko jezera na Slivnico, Unec in Ivanje selo, kjer so vse opus-tošili. 30. januarja so se razdelili, nekaj se jih je obrnilo na Laze in Jakovico in Logatec. Laze in Jakovico so požgali, nekaj ljudi in živino so pobili, nekaj pa odpeljali. Potem so prišli do Logatca in Broda, kjer so ubili dva kmeta, sedemnajst pa so jih odpeljali, vendar tu niso nič požgali. Med 40 Turki je bil tudi sin Malkoč bega, ki pa ni šel do Broda. V gozdu je na to skupino čakalo še okoli 500 Turkov. Glavnina turške vojske in sam Malkoč beg pa je ves dan in vso noč 30. januarja taborila blizu gradu Hošperk (Haasberg, op. p.) pri kapeli »beračev«, zadnjega januarja pa je šla skozi gozd mimo Postojne (...) Vseh je bilo okoli 6000 konjenikov.« https:// www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXV0JSZA/deaf396f-b95c-4ce7-85df-94ab142761d3/PDF Dogodek je opisan tudi v odgovoru Nachträgliche Notiz (= Naknadna opomba) v MHVK, junij 1860, str. 53. Poenostavljen prevod: »Iz zanesljivih virov mi je znano, da se je to zgodilo v nedeljo (30. januarja) v Jakovici, ko so bili vaščani zbrani pri popoldanski maši v cerkvi sv. Mihaela, ki je bila zgrajena leta 1556. Turki so se v cerkvi nadejali večjega plena kot v nižje ležečih Lazah in Jakovici. V cerkvi je bilo pobožno ljudstvo skupaj s svojim duhovnikom. Zabarikadi-rali so cerkvena vrata s hrastovo preklado pribito z močnimi žeblji. Turki so jih hoteli na silo vlomiti. Ker jim to ni uspelo, so se omejili na ropanje Laz in Jakovice in nato nadaljevali proti Logatcu. Napad (na cerkev, op. p.) je bil tako silovit, da tega ne bi zdržali še enkrat. Ustno izročilo na dogodek je v okolici je še živo. Carlstadt (Karlovac, op. p.) in Croatien den 26. Juni 1860. Leopold Martin Krainz« http:// www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LTABM4EE/1c0eb374-d431-4f6e-9b3e-e8b3b531571f/PDF Ta zgodovinski dogodek je osnova za povest Venceslava Winklerja Hribčev Gregec (str. 60: »Laze, Jakovica, jeclja Andraž. (...) Vasi gorita, ob cerkvi na hribu se gnetejo Turki.«, str. 66: »V cerkvi svetega Mihaela so se branili kmetje do noči. Debela hrastova vrata so vzdržala turške sekire. Vojska se je razkropila na vse strani, posamezna krdela so se razlila do Logatca in od vsepovsod vlačila ujetnike.«) V knjigi Slovenske Legende (Rado Radešček, 1983, str. 253) je zabeležena legenda po pripovedovanju Janeza Facije. Ljudje naj bi se poskrili za cerkvene zidove. Pri naskoku je neznana sila ohromila vse turške konje. V strahu je zavpil »turški« paša: »Svetac ne dozvoli!«* Naenkrat se je pojavila nadnaravna nevihta in Turki so se s konji vred pogreznili v blato in izginili. Obstaja pa še več različic. Zanimiva je tudi legenda o zlatolasi belo oblečeni deklici Jerčki pri nekdanji cerkvi sv. Jedrt (pod cesto Grčarevec - Planina, nasproti Jakovice), ki jo je povedala Ivanka Matičič iz Grčarevca (Milan Trobič: Še vedno na prepihu, str. 125). Po tem pričevanju naj bi cerkev podrli Turki. »Se še dol po ravan vidijo grobovi teh Turkov.« Različica te legende je v knjigi Tanje Žigon, Planinsko polje, na str. 130-132. *Zelo zanimivo in pomenljivo je, da se je ohranil ta vzklik v »srbohrvaškem« (bosanskem) jeziku. Več o tem ter o historiatu turških vpadov na Logaško in posledičnih legendah pa v nadaljevanjih. Besedilo in foto: Gvido Komar 24 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 24 Sto let kina v Logatcu, pomembne obletnice in nova dejstva o kinu (4) NAČRTOVANI KINO NA BRODU I MED NAMI Arhiv RS me je presenetil še z enim izjemnim dokumentom glede začetkov kinematografije na Logaškem. Okrajno glavarstvo v Logatcu je prejelo naslednji (rokopisni) dokument: žig: došlo 18. SEP. 1922, Št. 12662 Ref. 2 »Slavno kr. (kraljevo, op. p.) Okrajno glavarstvo v Logatcu: Podpisani Alojzij Križnic prosim slavno kr. obrtno oblastvo, da bi mi blagovolilo izpo-slovati koncesijo za kino-predstave katere nameravam izvrševati v hiši, katero imam v najemu na Brodu. Ker sam nisem v tej stroki izučen, izvrševal bodem to obrt po elektrotehnikarju (Karlu Merkelj- prečrtra-no) Alojz Koželj, kateri je tačas zaposlen pri električnem podjetju gospoda Bogdan Oblak na Brodu. Predstave v nameravanem kinu se bodo predstavljale izključno poročljivi za napredek, katere bodo tukaš-njemu p. n. občinstvu gotovo odobrodošle. Ker omenjeno podjetje v današnjih razmerah stane ogromne množine denarja, zato najuljudnejše prosim omenjeno kr. obrtno oblastvo, da mi čim preje podeli to koncesijo, kajti šele tedaj ko sem za to zasiguran, začne se po inžinirskem načrtu* za to primeren lokal pripravljati. Alojzij Križanič, kr. orožniški podstražar v. p. (v pokoju, op. p.). Potrebni dokumenti za operaterja se bodo v najkrajšem času predložili.« Na zadnji strani je uradni zaznamek: »Stranka je danes predložila usposoblj. spričevalo za kino operaterja. Pod tem je droban pripis: Spis »Sokol. kino.« (podčrtani besedi). Iz nobenega drugega dokumenta ni razvidno, da bi Alojzij Križnič imel pogodbo s Sokolskim društvom Dolenji Logatec. Morebiti je bil član tega društva in so na okrajnem glavarstvu smatrali, da gre za sokolski kino. (Dolnjelogaški sokoli so šele oktobra 1923 poslali prošnjo za kino licenco.) Križnič je 27. 9. 1922 podpisal pogodbo z organizacijo vojnih invalidov za Slovenijo, saj je bil to dodaten razlog za pridobitev licence (zlasti za vojne invalide). Pridobil je mnenje takratne lokalne policije - žandarmerije. Dokument: »Žan-darm. stanica D. Logatec 5. ŽANDAR-MERIJSKE BRIGADE /22. 10. 1922/ Okrajnemu glavarstvu u Logatcu /(...) V tukajšnjem okrožju ne obstoji sedaj nobeno kinematografsko delovanje, (...). Prosilec še ni bil kazensko obsojen, je v obče na dobrem glasu (...)/ Komandir postaje: nar. (ednik) II. Klase Ivan J. Zovič« Križniču je bila licenca odobrena 28. 5. 1923: »Veliki župan ljubljanske oblasti / V Ljubljani, dne 15. septembra 1924 / Alojziju Križanič, orožn. podstražmojster, na Brodu št. 14, je bila dne 28. 5. 1923, pod št. 2365 uradno izdana dovolilnica za kinematograf na Brodu do 1. junija t. l., ki jo do danes ni obnovil. Poročajte, če je Križnič nadalj-no obratovanje pravočasno opustil. Ako ne, ustavite mu obrat ter uvedite kazensko postopanje proti njemu. Za velikega župana: (podpis) Andrejka« Očitno kino na Brodu ni nikoli deloval, o čemer priča dokument: »21. 9. 1924/ Pog-lavaru srezu Logaškog / Interesont Alojz Križnič nije u obče ni počeo upražnjava- ti(?) dovoljeni mu kinematograf jer da mu se to navodno ne isplati. Kuču u kojoj je mislio kinematograf obdržavati je prodal i odselio u Sant Andrej okruga Ptujskog. Zast.(opnik, op. p.) komandira postaje narednik Imre of.(icir) Mavračič« *Načrt za napravo gledališčnega »Kino.« od gospoda Alojzija Križniča, invalida na Brodu št. 14 / Logatec, 4. oktober 1922, Plečnik, tes.(arski, op. p.) mojster. Mislim, da gre za Franca Plečnika iz Dolnjega Logatca (iz »Plečnikove vile«) (se nadaljuje) Gvido Komar j^nl nfi.tč mu n mi ¡¡i CliejzjjO' ____i; II-gn/ i nt u f|ii. tfvvtuii-^ Načrt za kino na Brodu Vir: Arhiv RS LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 25 I MED NAMI KUHARSKI TEČAJ: JEDI, ZNAČILNE ZA NASE OBMOČJE V Društvu kmečkih in podeželskih žena Logatec si vsako leto postavimo pester, a obvladljiv letni plan. Ko se leto prevesi v jesen in so pridelki v večini pospravljeni, si vzamemo čas za kuharski tečaj. Gostile smo že različne kuharske mojstre, ki so nam pokazali, kako inovativno pripraviti raznovrstne jedi. Letos je bil naš kuharski tečaj nekoliko drugačen. Odločile smo se, da si med seboj izmenjamo znanja priprave starih jedi, ki so bile in so še značilne za naše kraje. To znanje smo podedovale od naših mam in babic, pa tudi tašč in družin, v katere smo se priženile. Zbrale smo se v kuhinji Kmetije odprtih vrat Šinkovc, kjer naši tečaji potekajo že vrsto let. Tu imamo dovolj ustreznega prostora, posode, pripomočkov in štedilnikov. Že prej smo se dogovorile, katera članica bo pripravljala določeno jed in tudi priskrbela ter prinesla vse potrebne sestavine. Pripravile smo petnajst različnih jedi, ki smo jih najprej poskusile same, nato pa z njimi pripravile razstavo, ki je bila pri Šinkovcu na ogled ves konec tedna. Na tokratnem tečaju sta se nam pridružili tudi kuharica in učiteljica iz CŠOD Dom Medved, ki bosta pridobljeno znanje lahko uporabili tako v kuhinji kot na delavnici, kjer bodo otroci, ki bodo tu prebivali, spoznavali in pripravljali za naše območje značilne jedi. Nekaj dni po tečaju smo že zasledili objavo prvega jedilnika v CŠOD Dom Medved po našem receptu. Kuharice s svojimi izdelki (avtorica fotografije: Marjetka Brenčič) JEDILNIK LMEiM KEPA ŽEL5EVK4 OCVIRKOVCrt PEČENE TESTENINE Z JABOLKI C * O D ti ■ vj. Objava na FB strani CŠOD Medved V zadnjem delu tečaja smo s pripravljenimi jedmi navdušile tudi Matjaža Martinška, ki v naši občini koordinira področje turizma. Pozorno je prisluhnil predstavitvam jedi, jih poskusil in fotografiral razstavo. Obljubil nam je pomoč pri promociji in nadaljnjem sodelovanju. Več utrinkov s tečaja in razstave si lahko ogledate na spletni strani, kjer vas vabimo, da si ogledate tudi naše druge aktivnosti in se nam mogoče pridružite v društvu: https://www.facebook.com/ DKP%C5%BD-Logatec-173141233443417 Jelka Bogataj VREME: LETO 2019 JE BILO DRUGO NAJTOPLEJŠE LETO v Čeprav je bilo leto 2019 navadno koledarsko leto, letošnje pa je prestopno, je bilo, kar se vremena tiče, drugo najtoplejše leto, vodi pa leto 2014. Januar niti po naključju ni bil podoben letošnjemu, saj je lani snežilo, letos pa je bilo snega le za vzorec. Februar in marec bi morala, če bi ju poimenovali po starem, zamenjati imeni, saj je bil prvi suh, marca je bilo nekaj dežja, oba sta bila pretopla, april pa je ostal v mejah povprečja. Čeprav je maj mesec brez črke r, kar je včasih pomenilo, da se v teh mesecih lahko leži na travi, ne da bi zaradi tega dobili revmo, je bil lani najhladnejši, najbolj namočen in najmanj osončen maj v zgodovini opazovanj. Pravo nasprotje je sledilo junija: imeli smo dva vročinska vala, ves mesec je bil rekordno vroč. Potem se je vreme naslednje tri me- 26 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 26 I MED NAMI sece obnašalo skoraj »v mejah normale«. Zato tega poletja nismo občutili kot drugega najbolj vročega. Zadnji trije meseci so bili zopet nadpovprečno topli: oktobra smo imeli »babje poletje«, decembra so bile marsikje po državi izmerjene najvišje temperature za ta mesec doslej, novembra pa je skoraj vsak dan deževalo. Še o snegu: malo ga je bilo, plugi so bili koristni le v prvem in zadnjem mesecu leta, tudi v sredogorju je bilo snega manj kot običajno, le v visokogorju ga je bilo več, pa še tega je največ padlo spomladi. 28 dni: 408,9 mm. Še temperature: najvišja je bila izmerjena malo po začetku koledarskega poletja, 27. junija, 35,7 stopinj C. Tudi v Logatcu smo imeli junija dva vročinska vala, po enega pa še v juliju in avgustu. Naziv drugo najbolj vroče leto pa si 2019. ni zaslužilo na račun vročega poletja, ampak zato, ker so bili razen maja vsi meseci toplejši od povprečja. Še minimalno temperaturo sem dolžan: za Logatec vsaj 10 stopinj premalo, samo -14,2 je bilo izmerjenih, in to 26. januarja. Vreme v Logatcu V Gornjem Logatcu že od leta 1930 vremenska opazovanja in meritve za ARSO opravlja družina Meze. Vilma Meze mi je postregla s podatki o izmerjenih padavinah v lanskem letu. Imamo pa v naši občini tudi vrsto amaterskih vremenskih postaj, ki poleg trenutnih vremenskih podatkov nudijo še marsikaj drugega ... Podatki o temperaturah za lansko leto so z amaterske vremenske postaje Borisa Obreze. Hvala obema. Zime je bilo konec že januarja, sneg se je obdržal le dva tedna, zapadlo ga je slabe četrt metra, dobrih 10 centimetrov več ga je bilo sredi decembra, a se je stopil v štirih dneh. Februar ni bil samo najkrajši mesec, ampak je bil edini brez padavin. Zato pa je padlo maja 301,2 mm dežja, od tega 29. maja največ v enem dnevu 66,3 mm. Še bolj namočen je bil november, ko je deževalo Pogled v 2020 Vremenski obeti za našo državo letos niso nič kaj obetavni: še več vročih dni, manj padavin, pa še tiste bolj v obliki neviht. Napovedi evropskih meteoroloških centrov niso natančne, zato še kratek pogled v Vremensko pratiko, ki jo je tudi letos zbral in uredil Dušan Kaplan z Babnega Polja (najdete jo na spletu): lepi in sončni bodo marec, april in oktober, najbrž še kak mesec vmes, hladna - podobno kot lani - maj in november, za spremembo še februar. Za morebitne napake avtor krivi klimatske spremembe. V Pratiki piše tudi o tem, da je letos leto Lune, »ki je poosebljenje ženske modrosti, modrosti intuitivnega znanja in instinktov ... Ženske in vsi, rojeni v vodnih znamenjih, bodo imeli močno vlogo v politiki in gospodarstvu«. In glej si ga no: je zato konec Erjavčeve dobe? Besedilo in foto: Brane Pevec VEČ KOT 70 PEVCEV ZAPELO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, dan, ko je bil narejen eden ključnih korakov k samostojni državi. Na 29. obletnico praznika je v cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu potekal tradicionalni koncert, ki ga po božiču pripravijo člani Kulturnega društva Adoramus. Po uvodnem nagovoru župana Berta Me-narda sta se pod vodstvom Eme Verdinek in Lucije Treven najprej predstavila številčni otroški in mladinski zbor. Premierno se je obiskovalcem predstavil trio Fir, ki ga sestavljajo Urban Fir (klarinet), Jernej Fir (violončelo) in Blaž Fir (harmonika) in navdušil občinstvo. Trio deluje pod mentorstvom Marjana Grdadolnika. Koncert se je nadaljeval z nastopom Vokalne skupine Anima (vodja Boštjan Ver-dinek) ter Mešanega pevskega zbora Objem pod vodstvom Miljam Jelnikar, ki se je predstavil z zanimivimi odlomki božične kantate s kolednicami iz Krope in Kamne Gorice. Večer, na katerem so se prepletale božične skladbe in skladbe v čast Sloveniji ter pra- zniku ob dnevu samostojnosti in enotnosti, se je zaključil z nastopom gostiteljev, pevcev Mešanega pevskega zbora Adora-mus, ki so se med drugim predstavili tudi z nagrajeno skladbo Dixit Marie ad Ange-lum z zadnjega tekmovanja v Kočevju. Večer je z besedo v čast Sloveniji in domovini spretno povezoval Bojan Doljak. Več kot 70 pevcev je slavnostni koncert zaključilo s skladbo Sveta noč, s petjem so se združenemu zboru pridružili tudi obiskovalci. KUD Adoramus LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 27 POSLOVNE STRANI PODJETNIK LETA LOGAŠKA EVMA, D.O.O. V Jamskem dvorcu v Postojni se je 11. januarja 2020 odvila tradicionalna že 25. prireditev Ona ali on v organizaciji Radia 94. Na njej so razglasili dobitnika naziva Ona ali on -dejanje leta po izboru poslušalcev. Tudi letos pa so v sodelovanju z gospodarsko in obrtno-podjetniško zbornico podelili priznanji za gospodarski in podjetniški uspeh minulega leta primorsko-notranj-ske regije. Slednje je pristalo v rokah logaškega družinskega podjetja EVMA, d.o.o., ki tempo razvoja vizualnih komunikacij v Sloveniji narekuje že več kot 30 let. Od reklamnih tabel na stavbah, svetlobnih ali ne, označevalnih tabel ob cestah, različnih dimenzij in oblik, do promocijskih nalepk za avtomobile, transparentov, fototapet in jumbo plakatov, notranje opreme poslovnih prostorov in trgovin, je osnovna dejavnost, s katero se ukvarjajo v podjetju EVMA. Ustanovitelju in direktorju podjetja Evgenu Makucu je prestižno regijsko priznanje izročil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Predsednik logaške obrtno-podjetniške zbornice Bogdan Oblak je čestital družini Makuc ter dodal, » ... da smo ponosni na to, da imamo med člani zbornice tako dobre podjetnike in podjetja. Teh pa v Logatcu ni malo!« Po besedah gospoda Makuca se recept za uspeh podjetja EVMA zagotovo skriva v zmerni rasti in razvoju, v katerem je korak sledil koraku, realnosti, ki jo premore družina Makuc, viziji, ki si jo je oblikovala, in realizaciji zastavljenih ciljev. »Nisem si mislil, da bo zemljevid naše poslovne prisotnosti tak, kot je,« je zadovoljen Evgen Makuc. S skorajda večjim zadovoljstvom pa ga navdaja tudi to, da sta se oba sinova odločila ostati v domačem podjetju, saj je vedno stremel k temu, da podjetje postane družinsko. Zadnja leta je v podjetju zaposlena tudi žena Andreja. Sicer pa mu največ pomeni to, da »firma drži skupaj«, kot pravi. V zadnjih letih se število zaposlenih v podjetju giblje okrog 20. »Vsi so mladi, samostojni, inovativni in zaupanja vredni. Vsak od njih prispeva velik delež k uspehu podjetja in to poskušamo tudi nagraditi,« se Makuc zaveda pomena dobrega kadra in, da se bodo tudi v prihodnje trudili ohranjati dobro motivirane zaposlene in po potrebi dodatno zaposlovali strokovnjake s tega področja; je spomladi 2019 ob 30-le-tnici povedal za revijo Obrtnik podjetnik. Leta 1989 se je Evgen Makuc kar v domači garaži s strokovnim znanjem elektro stroke začel ukvarjati z izdelovanjem svetlobnih reklamnih napisov in izdelkov iz pleksi- 28 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 POSLOVNE STRANI stekla. »Na začetku ni bilo lahko. Stroje je bilo težko dobiti, tudi dober material, plačila pa so bila zelo neredna ali pa jih sploh ni bilo. Veliko dela je bilo treba opraviti ročno, prvi stroj pa si je naredil kar sam.« V treh desetletjih so se iz garažne delavnice razvili v sodobno organizirano in tehnološko opremljeno industrijsko podjetje, ki na slovenskem trgu spada med vodilna podjetja na področju vizualnih komunikacij. Natiskali so že več kot 100.000 kvadratnih metrov različnih materialov. Njihove izdelke najdete tako pri lokalnih podjetjih in organizacijah kot tudi pri največjih svetovnih podjetjih. Njihova glavna konkurenčna prednost je zagotavljanje celovitega spektra storitev vizualnih komunikacij v Sloveniji za tovrstno dejavnost. Od idejnega 3D izrisa do končnega produkta s strokovno montažo. Poslujejo globalno, strateško so navzoči na domačem in tujih trgih, v letu 2020 bi lahko presegli cilj dveh milijonov evrov letnega prometa. Posebno pozornost namenjajo kadrom oziroma njihovemu zadovoljstvu, izobraževanju in motiviranosti. Zagotavljajo ergonomsko urejeno delovno okolje. Pomembna jim je skrb za varstvo okolja, zato so barve ekološko sprejemljive. S profesi- onalnim pristopom do vizualne urejenosti tako starih kot novih objektov ter njihove grafične popestritve, pripomorejo, da se vzpostavlja standard najnovejših smernic. Vizija in strategija razvoja podjetja EVMA je utrditi položaj v Sloveniji ter se še intenzivneje širiti v Evropi in širše ter postati eden izmed glavnih svetovnih igralcev vizualnih komunikacij. Kot domače podjetje so aktivno vključeni v lokalno okolje in po svojih močeh pomagajo tistim, ki jih pocukajo za rokav, bodisi prek sponzorstev kot donatorstev. Dejan Šraml Foto: Valter Leban PEKARNA KOT NEKOČ Mladi Logatčan Urban Nagode se je lotil zanimivega in po svoje drznega posla: peke posebnega, zdravega kruha in jabolčnega zavitka po starih postopkih, iz lokalno pridelanih sestavin. V Gornjem Logatcu je zadišalo po kruhu, napis Pekarna kot nekoč pred stavbo nek- danje gostilne Pod kostanji pa vabi, da stopimo v prodajalno, kjer nas v lesenih posodah čakajo hlebčki, žemlje in drugo krušno pecivo ter »štrudelj« z jabolki, rozinami, cimetom, pirino moko, brez sladkorja. Pa ne gre za povsem običajen kruh, že na prvi pogled ne. Kot nam pove lastnik pekarne Urban Nagode, pri peki uporablja slovensko bio moko, dela brez dodatkov in kvasa, torej gre za fermentiran kruh s kislim testom oz. drožmi, kot je bilo nekoč. »Moka je mleta na kamen, bio žito je lokalno pridelano,« pojasnjuje mladi sogovornik, ki moko nabavlja v Špilarjevem mlinu v Grahovem pri Cerknici, kjer doma pridelano žito meljejo na kamen. »Semena dobimo od drugod, so pa slovenska, kakor tudi velika večina drugih sestavin.« Zamisel za Pekarno kot nekoč je Urban dobil po prigovarjanju prijateljev, naj speče kruh, kar je poizkušal že prej. »Potem smo skupaj ugotavljali, kako bi kruh lahko spreminjali, izboljšali.« Po Urbanovih besedah je zamisel zorela kakih šest let, pri njeni uresničitvi pa so mu pomagali prijatelji in družina. Zamisel za peko kruha je bila pravzaprav LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 29 POSLOVNE STRANI proces, ki je nastal ob spremembi prehranjevalnih navad, pove Urban in dodaja: »Začel sem se bolj zdravo prehranjevati, gibal sem se tudi v krogu podobno mislečih ljudi. Kruh, ki ga jemo praktično vsak dan, je postal zelo nekakovosten, zato sem želel nekaj storiti, vsaj zase in za tiste, ki jim to kaj pomeni.« In kako je bolj kot ne tradicionalna logaška javnost sprejela posebno ponudbo pekarne? »Ljudje, ki jim je to všeč, se vračajo, odkar je pekarna odprta, seveda odvisno od dneva. Nekateri imajo glede cen pomisleke, drugi za kakovost radi odštejejo nekaj več,« opaža mladi podjetnik. Kruh je mogoče tudi vnaprej rezervirati, doslej je nekaj rezervacij že dobil. Večina pa kruh v pekarni kupuje za vsakodnevno uporabo. Kje Urban vidi pekarno čez deset let? »Ljudje se bodo vse bolj zavedali pomena dobre lokalne hrane, ponudbo nameravam postopoma razširiti s sladkimi jedmi rastlinskega izvora. Urban je moral svojemu poslu prilagoditi tudi življenjski slog. Kruh peče ob štirih zjutraj, kar pomeni, da vstaja praktično sredi noči. »Tudi pismo-noša zgodaj vstane,« pravi. Pekarna je odprta od 5.00 do 18.00. »Ob petih ponudba še ni popolna, uro pozneje pa že.« Ob koncu še poudari, da je vsa ponudba pekarne ekološka, rastlinskega izvora, ne uporablja nobenega olja, vse je brez kvasa, s kislim testom. »Trudimo se, da je čimbolj slovensko poreklo,« dodaja. Blanka Markovič Kocen Foto: Primož Godina NOVE NORE HITROSTI NA KABLU! Z novo tehnologijo sedaj na kablu tudi do 500 Mbps! Izberite si nov paket: KABEL S 2020 do 30/5 Mbps DVOJČEK 8,00* €/mesec Redna 16,00 €/mesec TROJČEK 12,40* €/mesec Redna 19,90 €/mesec KABEL M 2020 do 100/10 Mbps DVOJČEK 11,00* €/mesec Redna 22,00 €/mesec TROJČEK 15,40* €/mesec Redna 25,90 €/mesec KABEL L 2020 do 250/15 Mbps DVOJČEK 14,00* €/mesec Redna 28,00 €/mesec TROJČEK 18,40* €/mesec Redna 31,90 €/mesec Vse cene vključujejo DDV. * Akcijska cena za 3 mesece ob vezavi za 24 mesecev KABEL XL 2020 do 500/20 Mbps DVOJČEK 21,00* €/mesec Redna 42,00 €/mesec TROJČEK 24,90* €/mesec Redna 44,90 €/mesec POGLED NAZAJ 3 MESECE BREZPLAČNO TELEVIZIJA KJERKOLI NA VAŠEM MOBILNEM TELEFONU, TABLICI ALI RAČUNALNIKU! Izkoristite 3 mesece brezplačne naročnine na storitev predvajaj.si za ogled TV programov do 7 dni za nazaj. akcija velja brez vezave naročniškega razmerja! PREDVAJAJ.SI ze za: 3,00 €/mesec ali z vključeno najemnino za namenski sprejemnik 5,00 €/mesec Vse cene vključujejo DDV. 041 621 365 • info@kabelnetlogatec.net • www.kabelnetlogatec.net 30 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 ŠPORTI SARA ISAKOVIC V LOGATCU O PSIHOLOSKI ODPORNOSTI V ŠPORTU Prvo decembrsko soboto je v Veliko dvorano Narodnega doma v Logatcu dodobra napolnila Sara Isakovic, plavalka, ki je na olimpiadi v Pekingu osvojila srebrno kolajno in tako uresničila svoje otroške sanje. S svojo odločnostjo in pristnostjo je v to, da lahko svoje cilje dosežemo, prepričala tudi logaško občinstvo, ki je izvedelo, kdaj nas um ovira in kdaj koristi v športu oziroma, kako ga obrniti v svoj prid. Predavanje je pripravila Športna zveza Logatec, ki si je pod novim vodstvom zadala tudi tovrstne naloge. Številni mladi športniki in njihovi starši, starejši rekreativci in profesionalci ter trenerji smo z zanimanjem prisluhnili Sari, ki trdi, da te do želenih športnih ciljev pripelje le »zdrava glava«. »Vaš um ima globoko programirana prepričanja,« je dejala Sara, ki je v ZDA magistrirala iz psihologije in jo možgani ter njihovo raziskovanje privlačijo že od otroštva. »Miselnih vzorcev, ki nam jih je programirala okolica, se včasih niti ne zavedamo.« Po Sarinih besedah je naloga uma, da nas v vsakem trenutku, ko nam je težko, porine v bolj optimistične sfere. »Naš um si najbolj zapomni slabe trenutke, kar športnikom škoduje,« je dejala predavateljica. Zato je po njenem mnenju treba možgane natreni-rati, da ne bomo ujeti v negativi. Odziv na stres se namreč zgodi najprej v možganih, zato samo fizični trening ne zadostuje. Med tehnikami psihološke odpornosti je najprej izpostavila zavedanje dihanja. Isakoviceva meni, da se v svetu športa premalo pogovarjamo o dihanju. »Zaradi napačnega dihanja smo čustveno bolj ranljivi in bolj dovzetni za negativna čustva,« je poudarila. Med tehnikami je navajala še dajanje pozitivnih ukazov in samopogovor kot sredstvo za izboljšanje samopodobe, ki je za športnike ključnega pomena. »Za svoja čustvena stanja smo sami odgovorni,« je poudarila Sara in dodala, da potrebujemo tudi vizualizacijo, da vemo, kam se premikati. Ob koncu predavanja, v katerem je nanizala vrsto zgodb iz svoje plavalne kariere, je prisotne športnike pozvala, naj si ob koncu leta zapišejo cilje v letu 2020 in pogumno stopijo na pot njihovega uresničevanja. Na kratko je predstavila tudi svojo novo knjigo Pettedenski program psihološkega treninga, ki je trenutno na voljo le v angleščini, kmalu pa bo izšel tudi slovenski prevod. Blanka Markovič Kocen Foto: Uroš Gutnik 31 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 SPORT REKORDEN ZAKLJUČEK SEZONE ZA ŠPORTNO DRUŠTVO HOTEDRŠICA Prvo decembrsko soboto smo se člani Športnega društva Hotedr-šica v Štanjelu udeležili zaključne podelitve priznanj Primorskih tekov za vse generacije 2019. Naši najmlajši tekmovalci so se pridno in uspešno udeleževali tekov pod okriljem pokala. V skupni razvrstitvi so zabeležili naslednje uvrstitve: - Zelenec Katja, Leskovec Hana, Pivk Zala, Požarnik Vavken Lev in Zelenc Vid 1. mesto v svoji kategoriji - Rupnik Ajda, Leskovec Lara, Dolinar Adam, Dolinar Luka in Bizjak Nejc 2. mesto v svoji kategoriji - Leskovec Sara in Nagode Anja 3. mesto v kategoriji. Poleg vseh naštetih sta priznanje za udeležbo prejela še Karin Eržen in Mark Moroz. V skupnem seštevku mladina ekipno smo izmed 44 ekip zmagali z rekordnim številom 5.276 točk, kar se je zgodilo prvič v zgodovini društva in na kar smo zelo ponosni! Odlične rezultate v sezoni 2019 pa so dosegli tudi člani Športnega društva Hotedršica: - Borut Albreht: 1. mesto absolutno moški NTP (Notranjski tekaški pokal) ter 1. mesto v kategoriji NTP - Jernej Šemrov: 2. mesto v kategoriji (Primorski teki za vse generacije) - Robi Mikuž: 3. mesto v kategoriji PGT (Primorski gorski teki) - Nada Merlak: državna prvakinja na veteranskem državnem prvenstvu v gorskem teku za leto 2019 ter 3. mesto v kategoriji PGT (Primorski gorski teki) Pohvale in čestitke vsem tekmovalcem in trenerjem! Športno društvo Hotedršica Saša Poljanec LOGAŠKI SMUČARSKI TEKAČI SILOVITO V NOVO SEZONO Tekaški smučarski klub Logatec je na prvi nedeljski tekmi letošnjega leta pokazal veljavo tudi na mednarodnem prizorišču. Poleg Mihe Šimenca, ki je na Tour de Ski osvojil odlično 8. mesto v sprintu, kar je najboljši rezultat v zgodovini Slovenije, so tekači in tekačice na tekmi No border cup /Pokal brez meja med 450 tekači iz sedmih držav kar šestkrat pritekli na zmagovalni oder. S tem so zasedli odlično drugo mesto med 50 klubi iz različnih držav: Avstrije, Italije, Hrvaške, Bosne, Argentine, Ekvadorja in Čila. Zlato medaljo so osvojili: Tine Mesner med mlajšimi dečki, Ana Smole med starejšimi mladinkami in Andor Peček med mlajšimi mladinci. Srebrno medaljo je pritekla Sara Pavlin med starejšimi deklicami, bronasta pa sta bila Eva Močnik med starejšimi mladinkami in Atila Peček med starejšimi mladinci. Točke za drugo mesto med klubi so s svojimi rezultati prispevali tudi drugi tekmovalci. Vrstni red prvih štirih klubov od petdesetih: 1 Sportunion Rosenbach (AUT) 82 točk 2 TSK Logatec 78 3 Aldo Moro Paluzza (ITA) 63 4 TSK Triglav Kranj 62 Velika pohvala za uspešno in požrtvovalno delo z otroki gre tudi trenerjem Kluba TSK Logatec, to so: Matej Šimenc, Lucijan Nagode, Uroš Godina, pomagal pa je tudi Tomaž Uršič. Sonja Vidonja 32 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 ŠPORTI PLESNO-ŠPORTNI UTRINEK ZA SLOVO OD LETA 2019 Ves december je v siju luči, saj temo na tak način skušamo premagovati in dodati prazničnemu pričakovanju še dodaten sij. Že nekaj časa v Rovtah Športni utrinek privablja najmlajše, mlade in tudi malo manj mlade na športno življenje. Jure in Sara Berzelak sta se dela lotila z ljubeznijo in mnogo volje, da tudi manjšemu kraju dodata nekaj lepega in hkrati koristnega. Sara se še posebej strastno predaja mladim in učenju plesa, saj je tudi sama plesalka. Ples je lep izraz veselja, skladnosti in sožitja telesa in duha. Tako so otroci skupaj s Saro in Anjo (Mlinar) 22. decembra 2019 pripravili prisrčno plesno prireditev z naslovom Sneženi mož in čarobne vile. Skozi pravljico in ples so plesalci pokazali, kaj so se naučili. Najmlajši in seveda najbolj ljubki so samo, če stopijo na oder, enkratni, večji pa so že vložili veliko truda v skladnost gibov z glasbo in zahtevnejšim elementom. Vsem pa je bilo enotno sporočilo pravljice, ki je, da je osamljenost ena najbolj bolečih stvari v življenju in da vedno obstajajo »čarobne vile«, ki te iz osamljenosti lahko rešijo. To se je zgodilo tudi pravljičnemu snežaku. Ker pa decembrskih praznikov ni brez daril, je na koncu na oder prikorakal tudi božiček in s seboj prinesel darila. Ja, bilo je res nepozabno. Verjamemo, da osamljenih tokrat ni bilo. Vsi, ki smo gledali in uživali v prazničnih trenutkih, zaželimo Sari, Juretu in njunim sodelavcem veliko prijaznih in izjemnih utrinkov tudi v letu 2020. Metka Bogataj Foto: osebni arhiv Jureta in Sare Berzelak TUDI POZIMI TEČEMO V okviru Veščilnic, ki jih Knjižnica Logatec pripravlja z namenom predstavitve različnih društev, podjetij in posameznikov, smo sredi januarja prisluhnili Miru Petrovcu in Moniki Rudolf iz Športnega društva Tek je lek, ki sta spregovorila o teku pozimi. Čeprav je tek v Logatcu vse bolj priljubljen, Petrovec prekaljen tekaški trener, Rudolfova pa vaditeljica športne rekreacije in odlično strokovno podkovana, nas udeležba na predavanju ni navdušila. »Zima ni razlog, da človek ne bi tekel, če le niso temperature res krepko pod ničlo ali ceste in poti poledenele,« je uvodoma dejal Miro Petrovec. »Pomembno je, da je človek reden skozi celo jesen.« V Logatcu je veliko vodenih vadb, kjer vsak lahko najde kaj zase, za tekače pa je zelo koristna prava vadba z utežmi. Ta je po Petrovče- vih besedah nujna zlasti za starejše in za ženske. Pridobivanje in ohranjanje moči je velikega pomena kot preventiva pred poškodbami. Nazoren pregled vaj za moč nam je predstavila Rudolfova, ki je prikazala tudi pravilno tehniko teka in opozorila na najpogostejše napake tekačev, ki nemalokrat pripeljejo do poškodb. V Športnem društvu Tek je lek načrtujejo predavanje tudi v spomladanskem času, ko bo tekaška sezona tik pred odprtjem. Blanka Markovič Kocen Foto: Uroš Gutnik 33 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 ŠPORTI KRAJINSKI PARKI TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB Drugo decembrsko nedeljo se nas je pred opoldnevom pri železniški postaji Ljubljana-Tivoli zbralo več kot 20 logaških planincev, ki nas je Alenka Mrak popeljala po Krajinskih parkih Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. Mimo Cekinovega poznobaročnega gradu smo prišli na približno 3 km dolgo Jesen-kovo pot, kjer je predstavljenih 30 različnih drevesnih vrst. Urejena je bila septembra 1986 in poimenovana po botaniku in genetiku Franu Jesenku (1875-1932). Šišenski vrh zajema z gozdno vegetacijo poraščeno gričevje Rožnika in Šišenskega hriba /429 m/ ter z njim tesno povezano ravninsko območje mestnega parka Tivoli. Od v letu 1950 znane 70-metrske skakalnice je na Šišenskem hribu ohranjen samo stolp in nekaj nekoč znanih stavb. Zelena oaza mesta Ljubljane ponuja veliko poti, kjer smo srečevali pohodnike, tekače, kolesarje, sprehajalce. Mimo Mosteca, znanega po skakalnicah za mlajše kategorije, smo prišli do Koseškega bajerja, ki je največje vodno telo krajinskega parka. Nastal je v 60 letih prejšnjega stoletja, ko so z namenom namakanja okoliških kmetijskih površin z vodo zalili tukajšnje opuščene glinokope. Danes bajer služi predvsem kot mesto sprostitve za številne meščane. Mimo pelje Jakobova pot. Po poti, katere del teče ob živalskem vrtu, smo prispeli na Cankarjev Vrh /394 m/. Simbol Rožnika je rdeča-roza romarska cerkev Marijinega obiskanja. V bližnji Gostilni Rožnik, ki je zelo obiskana ter znana po flancatih, smo imeli krajši počitek. Nasproti gostilne je postavljen doprsni spomenik pisatelju Ivanu Cankarju, ki je tu živel v letih 19101917 in se vrh imenuje po njem. V nadaljevanju pohoda smo šli mimo spominskega obeležja, posvečenega dogodku v vojni za Slovenijo leta 1991. Presenečeni nad obsežnostjo parka smo se po triurni hoji spustili v Rožno dolino, kjer nam je Alenka pripravila presenečenje. Zvečer smo se še sprehodili po praznično okrašeni Ljubljani v okolici Ljubljanice in Prešernovega spomenika. Tudi nazaj v Logatec smo se odpeljali z vlakom. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek MEDGENERACIJSKI CENTER HIŠA SADEŽI DRUŽBE LOGATEC-AKTIVNOSTI V FEBRUARJU NOVOSTI V FEBRUARJU Torek, 4. februar • 16.00: pečemo torto za 3. rojstni dan HSD Logatec (vodi Klavdija Žigon) Sreda, 5. februar • 10.00-19.00: Dan odprtih vrat ob 3. obletnici delovanja medgeneracijskega centra (predstavitev aktivnosti) Torek, 11. februar • 16.00 - 18.00: Otroški direndaj - starši in otroci, spoznajmo se med seboj (neformalno druženje družin - vsak torek) 17. februar - 21. februar • 10.00-12.00: JUPI, POČITNICE! -pestro počitniško dogajanje za otroke (prijave niso potrebne) Sreda, 19. februar • 17.00: POLIGLOT - spoznavajmo jezike sveta z naravnimi govorci (dogodek ob mednarodnem dnevu maternih jezikov) Torek, 25. februar • 9.00: Falun Gong (ČI-GONG): prvo srečanje in predstavitev starodavne kitajske duhovne discipline (vodi Gregor Čadež) REDNE AKTIVNOSTI Ponedeljek • 8.00: Začnimo dan z jogo (aktivnost za starejše in brezposelne, potrebne prijave) • 9.00: plesi za dušo z Darjo Bažec (vabljeni novi obiskovalci) • 18.00: druženje ob kvački (vabljeni novi obiskovalci) Torek • 12.00: slovenščina za priseljene (potrebne prijave) • 18.00: šiviljski tečaj z Biljano Damjanovic - Moj svet (prijave so zapolnjene) Sreda • 10.00: druženje za mlade mamice z dojenčki in malčki (neformalno druženje ob pogovoru in izmenjavi izkušenj) • 12.00: slovenščina za priseljene (potrebne prijave) • 15.00: učenje kitare za začetnike (potrebne prijave) • 17.00: lutkovna delavnica z Alenko Smolčnik (izdelajmo si lutke in zaigrajmo z njimi - prijave zapolnjene) • 19.15 (5.2., 19.2.): podporna skupina za starše, ki se srečujejo z vzgojno-učnimi izzivi (vodi Andreja Gabrovec) Četrtek • 10.00: pogovorno-podporna skupina za odrasle (vsak 1. in 3. četrtek v mesecu, potrebne prijave, vabljeni novi člani) • 14.00-18.00 oziroma po dogovoru: učna pomoč za otroke iz socialno ogroženih družin (potrebne prijave) • 18.00 (6.2., 20.2.): plesni latino mix z Natašo (vabljeni novi obiskovalci) • 19.30: EFT - tapkamo skupaj, vodi Maša Kandušer, izvajalka metode 3. stopnje (vabljeni novi obiskovalci) Petek • 9.00-13.00 oziroma po dogovoru: individualna računalniška pomoč za starejše - spoznajmo se z računalnikom in pametnim telefonom (potrebne prijave) Vse aktivnosti so brezplačne, prostovoljni prispevki so dobrodošli. Prijave so potrebne tam, kjer je posebej navedeno. Center deluje pod okriljem Slovenske filantropije. Več info in prijave na:070 892 903, hisa-logatec@filantropija.org 34 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 I ZAHVALE ... in v nevihti tej se steblo je zlomilo. Zrna so ostala, njih pa ni zlomilo. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem za pomoč, darove za svete maše in v dobrodelne namene ter za sveče in cvetje. Hvala ZD Logatec, dr. Špeli Albreht in patronažni sestri Indiri ter pogrebni službi, g. Bošnjaku, pevcem, trobentaču in Cvetličarni Karmen. Hvala g. kaplanu Rafaelu za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga cenili in mu izkazali zadnjo čast. Vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni se je poslovil Marjan Korenč (1954-2019) Iskreno se zahvaljujemo dr. Katarini Turk in drugemu zdravstvenemu osebju za takojšnjo pomoč ob klicu na dom, patronažnim sestram, negovalkam - posebej Tatjani, njegovemu bratu Samu za podporo, zvezi borcev, zvezi veteranov, g. župniku iz Gorenjega Logatca, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, g. Gorazdu Bošnjaku, pevcem, trobentaču, cvetličarni Anja in komunalnemu podjetju. Njegovi najbližji Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma. ZAHVALA Ana Brus ( Vitezova mama) 1931-2020 Ob slovesu naše drage mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so prisostvovali pri pogrebnem obredu. Hvala za vse darovane sveče, svete maše in druge darove ter za izrečeno sožalje ob težkem slovesu. Še posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk in osebju ZD Logatec ter kardiološkemu oddelku UKC Ljubljana, kjer so pokojni lajšali zadnje ure življenja. Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Logatec, še posebej g. Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba, gospodu župniku Francu Mačku za pogrebni obred. Še posebej pa hvala vsem pevcem, trobentaču, cvetličarni Karmen, Mariji Rudolf ter Viktoriji Kovač za prečudovit poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti in jo boste z nami ohranili v srcu in spominu. Vsi njeni Vse prehitro čas nam mine, če se sreča nasmeji. Ostanejo ti le spomini in veliko hladnih dni. (ČaR) ZAHVALA „ 13. decembra 2019 nas je v 86. letu starosti nepričakovano zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Marija Čamernik Iz vsega srca se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za vsako izrečeno toplo besedo, objeme, prijaznost, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Turkovi in osebju ZD Logatec. Hvala članom Združenja borcev za vrednote NOB za poslovilni govor, KP Logatec in g. Bošnjaku za vso pomoč in prizadevnost. Vsi njeni 35 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 I ZAHVALE Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Marko Zakelj (1963 - 2019) & K JBi Ob smrti Marka Žaklja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč in oporo v težkih trenutkih. Posebej hvala Zdravstvenemu domu Logatec za vso skrb in pomoč v času bolezni. Hvala Komunalnemu podjetju Logatec za prijaznost in organizacijo pogreba ter gospodu župniku in pevcem za lep poslovilni obred. Iskrena hvala gasilcem PGD Medvedje Brdo, ki ste bili ob njem na njegovi poslednji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga s spoštovanjem, sočutno, toplo besedo, cvetjem in svečami pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi Kjerkoli zdaj si - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala! ZAHVALA Frančiška Skvarča 6. 3. 1930 - 24. 12. 2019 flM Ob slovesu naše mame, stare mame, prababice in sestre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Logatec za razumevanje in podporo v težkih trenutkih. Za lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo kaplanu Rafaelu. Hkrati pa se zahvaljujemo tudi Komunalnemu podjetju Logatec za organizacijo pogreba, cvetličarni Anja za pripravo cvetja ter kvartetu Raskovec in trobentaču. Vsi njeni NAPOVEDNIK DOGODKOV Torek, 4. 2. 2020, ob 19.30, Narodni dom, Prešernova dvorana, večer slovenske poezije s glasbo skupine Tantadruj, glasbeno-literarna prireditev. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si Sreda, 5. 2. 2020, ob 18.00, Narodni dom, Prešernova dvorana, Veščilnica - delavnica popravljanje knjig, Urška Orešnik in Tanja Slabe Org. in info: Knjižnica Logatec, prijave na urska.oresnik@log.sik.si Torek, 6. 2. 2020, ob 8.30, Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Tržaška c. 11, Logatec, Računovodski in davčni obračun za 2019 ter davčne novosti v 2020 Prijave in dodatne informacije na: info@ooz-logatec.si, 051 651 538. Nedelja, 9. 2. 2020, ob 17.00, Jožefova dvorana Doma Marije in Marte, Napev-odsev, območna revija poustvar-jalcev glasbenega izročila Slovenije. Na reviji se bo predstavilo 10 skupin iz Logatca, Rovt, Cerknice, Loške doline, Ligojne in Borovnice. Vokalne, vokalno inštrumentalne in inštrumentalne zasedbe, ki poustvarjajo slovensko glasbeno izročilo gojijo bodisi stare glasbene prakse; enoglasje, dvoglasje, triglasje, petje z okraševanjem, ali pa z ubirajo nov pristop z uvajanjem sodobnih glasbenih prijemov. Revijo bo strokovno spremljala Dr. Mojca Kovačič, z namenom spodbujanja kakovostnega kulturnega dela in razvoja ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila, program pa bo povezovala Sanja Rejc. Info.: JSKD Logatec, T: 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si Revija poustvarjalcev z območij izpostav JSKD Logatec, Vrhnika in Cerknica Revija poustvarjalcev z območij izpostav JSKD Logatec, Vrhnika in Cer Sreda, 12. 2. 2020, ob 17.00 Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Tržaška c. 11, Logatec, Močna blagovna znamka kot konkurenčna prednost - predavanje. Prijave in dodatne informacije na: info@ooz-logatec.si, 051 651 538. Četrtek, 13. 2. 2020, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Andreja Brenčič Vukmir, Otroci in obvladovanje burnih čustev - predavanje Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si Torek 18. 2. 2020, od 9:00 do 11:00, Knjižnica Logatec, Delavnica izdelovanja dirkalnih avtomobilčkov iz odpadne embalaže za otroke od 7. leta dalje. Prijave do ponedeljka, 17. 2. 2020 na e-mail naslov: tanja.slabe@log. sik.si, (navedite starost otroka in kontaktni telefon). Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si Torek, 18. 2. 2020, ob 19.00, Knjižnica Rovte, Matjaž Maležič, Vzgoja sadik in nega sadnega drevja. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si Četrtek, 27. 2. ob 19.00, Narodni dom, velika dvorana, Jože Možina, predstavitev knjige Slovenski razkol. Org. in info: Nikolajeva srečanja in Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http:// www.log.sik.si Četrtek, 20. 2. ob 19.30, Knjižnica Logatec, Leon Drame, Rodoslovje. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si 36 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 KRIŽANKA I LOGAŠKE NOVICE HRUŠKASTA STEKLENIČKA ZA ZDRAVILA aa I SLIKA: BLANKA MARKOVIČ KOCEN ODŽAGAN KOS DEBLA KOVINSKA MREŽA V BETONSKI PLOŠČI VENE-ZUELSKI OTOK PEVKA BOŽIČ MOČVIRSKA RASTLINA AHIL (DALJŠE) NEKD. FIATOV AVTO ANŽE KOPITAR TLAKO-VALEC RADIJSKA VODITELJICA (JOLANDA) SLOV. PESNIK (URBAN) PRITOK KURE V AZER-BAJDŽANU HRVAŠKI PEVEC (JASMIN) ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH UKAZ ZA DOBAVO MOHAME-DANEC PESNICA MUSER DIVJI PLES OB GLASBI MADŽAR. POLITIK (JOZSEF) LIKOVNA UMETNOST IGOR DEKLEVA PUSTNA SLAŠČICA RISARSKI OSNUTEK NEKD. KANADSKI SMUKAČ (KEN) GLAVNO MESTO GANE JAMAJŠKA GLASBA FR. PISEC (EMILE) SL. ARHITEKT (FRANCE) TINE LOGAR DELAVEC ZA KADRE ZMES HMELJA IN VODE ŠVEDSKI PISATELJ (BIRGER) KRAJ PRI BREŽICAH AVTOR: MARKO DREŠČEK TRDNA ZVEZA MADŽ. SKLADAT. (FERENC) DEDNA POSEST PO OČETU OKRASKI ZA JELKO PEVEC NIPIČ TRMASTA TOVORNA ŽIVAL JAVOR (LATIN.) FINSKI ARHITEKT (AARNE) LENUH SREDNJI PEDAL V AVTOMOBILU SLOV. NOGOMETNI SELEKTOR EGIPČANSKI SVETI BIK JEREBIKI PODOBNO DREVO ?, VI, ONI TOMAŽ NOSE ZLATA OGNJA-NOVIC VENEZIA (PO NAŠE) DELAVEC, KI VEŽE, PRIVEZUJE NAOČNIKOV DETEKTIVSKI PRIJATELJ SLIČICE PROGRAMOV NA RAČUNALNIKU LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 37 UTRINKI 2019 LETO 2019: »VESELJE JE V DROBNIH STVAREH -V STISKU ROK IN PRIJAZNEM POGLEDU.« Tako je napisal naš župan v enem od uvodnikov Logaških novic. Je pa bilo lani kar nekaj razlogov za veselje. Tovarna medicinskih elastome-rov Lonstroff je začela s proizvodnjo, odpirajo se tudi druga nova podjetja, obstoječa pa zaposlujejo nove delavce. S pomočjo množice prostovoljcev je bila obnovljena cerkev Sv. Barbare na Ravniku, Medgeneracijski center Sadeži družbe je dobil nove prostore, policijska postaja se je preselila v stavbo nekdanje občine, obnovljen je bil Kulturni dom v Gornjem Logatcu. Marsikaj je bilo novega, tako z občinskimi kot tudi evropskimi sredstvi, pripravljeni so tudi načrti za obnovo šol, Narodnega doma ... Mesec kulture je oplazil tudi Dom starejših Logatec, kamor je Društvo likovnikov Logatec preselilo Božično-novoletno razstavo. Na vprašanje, kakšne slike so vam všeč, je ena od stanovalk odgovorila: »Ja, dobre, seveda.« Primož Sark je ob prejemu Februarskega priznanja za življenjsko delo na področju kulture dejal: »V glasbo vselej, v politiko nikoli!« Tudi letos so mladi likovniki sodelovali na natečaju JSKD V objemu slike in zvoka. Tokrat so spregovorili o nasilju, o tem, kaj se je dogajalo med počitnicami, pa je bila jeseni tema razgovorov na drugih nivojih. Likovniki razstavljali v Domu starejših Slovenci imamo res dobro vodo in pijemo jo lahko kar iz pipe ali pa pitnika, tudi iz tistega na Martinj Hribu. Žal pa vse pogosteje tudi iz plastenk, kar pa količino odpadkov še povečuje. Primož Sark prejema darilo iz rok predsednka Društva likovnikov Logatec »Z avtomati za točenje mleka, olja in drugih tekočin se sicer vračamo 50 let nazaj, ko smo vse to že poznali, a smo jih prenehali uporabljati, ker ni bilo težav z odpadki,« pravi Zvone Nagode iz NMC podjetja za avtomatizacijo, Logatec. Združenje Evropa Dona mesec oktober posveča obveščanju o raku dojk. Rožnate pletenine, ki so delo članic študijske skupine Univerze za tretje življenjsko obdob- 38 LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 UTRINKI 20191 je, so obkrožile drevo ob parku med Glasbeno šolo in Zdravstvenim domom. Lani je bilo kar nekaj okroglih obletnic: 120 let je minilo od ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Rovte in ob tem so izdali knjigo, pravzaprav zbirko fotografij (tak je tudi naslov) ter v duhu časa za družabna omrežja posneli tudi video. Fotografija pa je s srečanja starejših gasilk in gasilcev, ki je bilo letos v Lazah. POHVA športnik leta, na tekmovanjih pa je odličen tudi letos. Odlični so bili takrat, odlični so danes, le snega je tudi na Logaškem vedno manj. 20 let je minilo, odkar je imel Logatec kino. Slišijo se govorice o njegovi vnovični obuditvi. 10 let pa je staro Športno-kinološko društvo, Logatčane so obiskali na prireditvi ob dnevu brez avtomobila. Mlade gasilke prijetno presenetile Pred 80 leti so v Rovtarskih Žibršah odprli enorazrednico - imela je 43 učencev, v današnji podružnici OŠ Tabor pa jih je 11, kar je pohvalno, saj je bila šola kar nekaj časa brez njih. Pred 60 leti je bil v Dolnjem Logatcu odprt prvi vrtec, ki so mu sledili drugi, prostora v njih pa je vseskozi premalo. To pa je po drugi strani dobro, saj se s tem mesto pomlajuje. Pred 40 leti so vrli tekači na smučeh ustanovili svoj klub, njihova »aktualna zvezda« Miha Šimenc je bil lani logaški tniki, uživali smo ob različnih predstavah, koncertih, ogledu razstav. Tudi lani je prišlo veliko obiskovalcev na Gregorjev sejem, na Kresno nedeljo, Poletni glasbeni festival, Logalajf, Logaško poletje, Kmečki praznik, prireditve ob Občinskem prazniku, zadnje dni v letu pa so razveseljevali vsi trije »dobri možje«. Živahno je bilo tudi na drsališču. Tam je bila javnosti predstavljena nova oblika prevoza: Prostofer. Občina tako poleg brezplačnega minibusa omogoča prevoz tudi iz tistih delov občine, kjer le-tega ni. Od ponedeljka do petka ga lahko pokličete na brezplačen telefon: telefon: 080 1010. To je bilo samo nekaj utrinkov iz lanskega leta. Vse leto so nas razveseljevali špor- Med Rostoferjevimi vozniki tudi člani ZŠAM Logatec Drsališče Ob koncu se uredništvo zahvaljuje vsem, ki so poleg zapisanih v kolofonu Logaških novic prispevali k pestrosti časopisa. Hvala Gvidu, Marinki, Špeli, Jelki, Saši, Simoni, Mateji, Francki, vsem Janezom, Primožem in drugim, v upanju,da se na straneh Logaških novic srečujemo tudi v letu 2020. Ne boj se, spregovori! LOGAŠKE NOVICE - JANUAR/FEBRUAR 2020 - ŠT. 1-2 39 w * p w * w 4 t* * 4 fc* ■ Občina Logatec 9W —mw »% p \ M p 1 K ' 1 K F E B R U A R S K A P R I Z N A N J A Spoštovani, vljudno vas vabim na osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku s podelitvijo Februarskih priznanj za leto 2019, ki bo v petek, 7. februarja 2020, ob 18. uri, v Narodnem domu Logatec. Berto Menard župan Občine Logatec Februarsko priznanje za življenjsko delo na področju kulture prejme Bibijana Mihevc, za izjemne dosežke na področju kulture prejmejo Terezija Qostiša, Anton Jerina in Romana Pivk. Slavnostni govornik bo župan Berto Menard, prireditev bo povezoval Ambrož Kvartič. V osrednjem kulturnem programu s podelitvijo Februarskih priznanj za leto 2019 bomo prisluhnili Pevskemu društvu Logatec ter KD OMePZ Notranjska. Sledil bo nastop Jure Počkaj & Ante Upedanten Banda. Prijazno vabljeni. A