LABOD Izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava In tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.
labod
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
LETO 12	NOVO MESTO, 25. MARCA 1986	ŠTEVILKA 5
»Jutrišnji dan nam nc prinaša oddiha. Prinaša nam šc več dela, od nas zahteva še več znanja in poslovnosti z enim samim ciljem: vedno znova utrjevati svoj položaj in potrjevati se na vse zahtevnejšem trgu,« je v svojem govoru ob prazniku DO poudaril glavni direktor Bratož.
državna
odlikovanja
delavcem
Libne
i
Red zaslug za narod so prejeli:
Lidija Hočevar, Dragica Vahčič in Ivan Žoher
Medaljo zaslug za narod:
Olga Orešnik
Medaljo dela:
Franc Sintič
\_______________/
potrebujemo
dobre
informacije
za
odgovorno
odločanje
Delavski svet delovne organizacije je na svoji zadnji seji med drugim potrdil poročilo o izhajanji) glasila Liibod in Informativnega biltena v lanskem letu in ga dokaj dobro ocenil. Hkrati pa je treba reči, da bi bilo treba in da bi se dalo na področju obveščanja še več narediti. Ko bodo delavski sveti tozdov in DSSS obravnavali poročilo o posrednih oblikah obveščanja v lanskem letu, bi bilo prav, da bi ob tem ocenili poleg
deleža njihovega delovnega okolja v našem glasilu in biltenu tudi obveščanje pri njih samih. Kajti obveščanje na ravni delovne organizacije bo dobro le, če bo obveščanje v tozdih urejeno dovolj kvalitetno. Zato ocenimo, kako urejamo naše oglasne deske, kako oblikujemo obvestila za razglasno postajo, koliko pozornosti posvečamo dograjevanju znanja za obveščanje. Videli bomo, da smo tako v tozdih kot tudi v glasilu in biltenu šc vedno preveč stereotipni, preveč togi in da bi morda z več znanja in z več pozornosti (časa) obveščanju lahko ponudili infor-
macije na prijetnejši, učinkovitejši in morda celo racionalnejši način.
Nove ideje pa bomo dobili le z dograjevanjem znanja! Tega področja ne gre več poenostavljati ali celo podcenjevati, saj nas praksa uči, da je za razvoj samoupravljanja obveščanje še kako velikega pomena.
In ko smo že.pri analiziranju vsebine in stroškov za posredno obveščanje, bi bilo prav, da bi spregovorili tudi o kvaliteti in ravni obveščanja sploh, kajti tudi gradiva za seje organov upravljanja precej stanejo. So dovolj kvalitetno pripravljena, so pravočasna, so razumljiva? Jih delegati preberejo, ali posredujejo njihovo vsebino svoji bazi? Za gradiva sisov smo že večkrat rekli, da so preobsežna, prezahtevna za »navadnega« delegata in da pričakujemo predvsem povzetke, izvlečke z bistvenimi vsebinami.
Torej gradiva, ki bi bila delegatu zares v pomoč pri odločanju in ki bi ponudila tudi predloge sklepov, da bi se delegati lahko odločili za
najboljšo od ponujenih variant in ne le »za« ali »proti«.
Vedno, kadar gre za obveščanje (posrcdno-glasilo, bilten, razglasna postaja ali neposredno—seje, zbori) se moramo vprašati, ali kvaliteta informacij upravičuje stroške. Nedvomno je za vsakim gradivom veliko dela, ki gaje treba videti in ceniti, so pa tudi stroški, na katere tudi ne smemo pozabljati. Naš cilj je gotovo doseči kar se da kvalitetno obveščanje, da bomo na tej osnovi lahko odgovorno odločali. Vendar pa gre pri obveščanju vedno za dvosmerno relacijo. Treba je informacijo ponuditi (pravočasno, pravilno, razumljivo), treba pa jo je znati tudi sprejeti, jo prebrati, uporabiti.
Prav bi bilo, da se vsaka temeljna organizacija in DSSS loti analize obveščanja, da bi na njenih osnovah lahko pripravili naše akte za obveščanje v Labodu, kise jih na osnovi republiškega in zveznega zakona o obveščanju lotevamo že v prvi polovici letošnjega leta.

•S
I
I
I
DANES V NAŠEM GLASILU:
—	Razpis za letovanje
—	Natečaj za dodelitev stanovanjskih posojil iz združenih sredstev
—	Naši delegati v SIS
—	Nov odbor naše dejavnosti pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto — predsednik Franci Jutšič

Xv
!j!v
Xv


L. J.
razmišljanje
o
odgovornosti
in
neodgovornosti
Čas okoli zaključnega računa je tudi čas analize našega odnosa, našega obnašanja do družbene imovine in hkrati tudi rezultatov našega dela. Veliko vseh teh prizadevanj in neprizadevanj seje izzrcalilo tudi v našem zaključnem računu, ki smo ga potrdili na zboru delavcev. Ugotovili smo, da rezultati niso najbolj zadovoljivi. Precej je nezadovoljstva, kajti že nekaj let smo bili navajeni, da smo po zaključnem računu prejeli del poračuna OD. letos pa smo ostali brez dodatne delitve. Zato je toliko bolj nujno, da globlje in temeljiteje analiziramo celotno poslovanje in svoje delo, kar vse vpliva na rezultat v ZR.
Če začnemo že pri sami zavzetosti v pripravah na inventurni popis, zasledimo premajhno zainteresiranost odgovornih oseb, v našem primeru so to individualni poslovodni organi, kakor tudi nekaterih članov inventurnih komisij. V veliki meri je čutiti premajhno odgovornost vseh. kajti še vedno se ne zavedamo, da moramo z vsemi sredstvi, ki sy nam zaupana, ravnati z odgovornostjo dobrega gospodarja. Sicer se ne bi dogajalo, da nekateri člani inventurni popis tako brezskrbno podpišejo ne da bi bili o vsebini inventure podrobneje seznanjeni.
Prav tako se ne morem sprijazniti z velikimi inventurnimi razlikami pri tozdu Commerce, kakor tudi ne s sistemom, da se te inventurne razlike knjižijo na proizvodne tozde. Ti za te razlike niso odgovorni, njihov celotni prihodek pa nosijo strošek za to. Menim, da bi se bilo nujno treba dogovoriti na ravni DO glede knjiženja inventurnih razlik gotovih izdelkov kakor tudi, da se začne ugotavljati krivce za taka stanja in se sproži sankcije, če je to potrebno.
Strinjam se in podpiram ideje, da se čim bolj stabilizacijsko obnašamo pri sleherni vrsti stroška, p;i naj bo v materialu ali času, in da v tej zvezi opozarjamo drug drugega, čeprav pa ob tem opažam, da pa prepogosto pozabljamo na tistestroške, ki predstavljajo velike zneske. Že nekaj let
V krojilnici tozda Libna
ob zaključnem računu sprejemamo sklepe, kako se bomo v naslednjem letu obnašali pri stroških in poslovanju sploh, rezultatov pa ni opaziti. Prav tako tudi ni konkretnih ukrepov, vsaj ne za tiste vrste stroškov, na katere lahko vplivamo, pa smo se do njih malomarno obnašali. Hkrati tudi ugotavljam, da nekatere naše strokovne strukture še vedno ne sledijo sproti tistim vrstam stroškov, ki bremenijo naš dohodek, na katere pa nimamo direktnega vpliva, pa bi morali kljub temu sproti opozarjati na odstopanja. Ena izmed postavk v tej smeri so prav sporazumi, ki jih včasih podpišemo, ne da bi analizirali njihove teže po vsebini in po finančni plati, še posebej pa to velja za DSSS, kjer si moramo od tozdov vnaprej zagotoviti sredstva za naše delo.
Pogosto mi pride na misel trenutek, ko smo sprejemali pravilnik o OD, kajti veliko delavcev je bilo takrat proti tako veliki razliki v vrednotenju vodilnih in vodstvenih glede na srednji kader. Pri prvih je bila posebej poudarjena velika odgovornost in organizacijske naloge, zato smo se s predlaganim vrednotenjem sprijaznili. Prav zato pa od teh ljudi pričakujemo več! Opažam pa zlasti po organizacijski plati, da bi se mnoge stvari morale premakniti, saj bi le tako prišli do zaželenih rezultatov in do nekaterih sprememb, ki bi dale tudi finančne rezultate.
Časi so pri nas v Labodu in sploh v jugoslovanskem gospodarstvu ter v svetu težki in morali bomo na vseh področjih dela vložiti veliko več doslednosti in
odgovornejšega odnosa. Bolj elastično bi morali slediti vsem naglim spremembam v naši družbi in se jim znati prožneje prilagajati. Kajti le tako bomo — glede na sedanji tržni in gospodarski položaj — lahko pričakovali boljše rezultate, hkrati pa izboljšali tudi medsebojne delovne odnose, ki so za aktivno delo tako zelo potrebni.
Veliko bomo lahko dosegli, če bomo med seboj tovariši in predvsem ljudje.
ANICA NOSE — DSSS
motivacija za delo teze
Zakaj človek dela, katere so sile, ki človeka motivirajo, da vlaga svoje moči v delo, čeprav pogosto naleti na fizične ali psihične neugodnosti?
Področje motivacije je področje vzročnosti in determinacije celotnega človekovega obnašanja, njegove odzivnosti in njegove akcije. Vsaka oblika človekovega obnašanja ima svoj določeni fiziološki, biološki, psihološki in socialni vzrok, pomen, namen in cilj pa tudi določeno gibalno energijo.
Na nobeno človekovo aktivnost ne vpliva samo en motiv, marveč vrsta znanih in neznanih motivov. Celovito človekovo vedenje je odvisno od njegovih potreb, splošen cilj vsake človekove potrebe pa je, da bi bila zadovoljena. Kolikor ugodnejši so pogoji za zadovoljevanje člove-
kovih potreb pri delu, s toliko večjim poletom in zadovoljstvom delo opravlja. Človek s svojim delom verjetno nikdar niti približno ne zadovolji vseh svojih potreb, ne glede na to, kaj in koliko proizvaja, lahko pa predvidevamo, da bo zadovoljen delavec pri delu optimalno zavzet, uspešen, vztrajen, produktiven, v odnosu do sodelavcev pa human. V situacijah nezadovoljenih človekovih potreb normalna merila človekovega reagiranja popustijo, upade razumno obnašanje (posledice: prekinitev dela, nesreče pri delu, fiuktuacija ...).
Analize v delovnih organizacijah so pokazale, da mnoge potrebe, razen zaslužka, niso zadovoljene. V takih primerih ekonomski motivi bledijo, v ospredje stopajo motivi kot so: potreba po socialni in čustveni varnosti, potreba po priznanju, potreba po potrjevanju osebnosti, potreba po dobrih odnosih, potreba po doživljanju osebne vrednosti, zavest o lastni ustvarjalnosti itd.
Kdor se ne poglablja v motivacijo za delo, zaman išče sodobne oblike vodenja delavcev, organizacije dela in uspehov pri strokovnem usposabljanju delavcev.
prof. Vida Varga
pred nove naloge z novimi močmi
Januarja in februarja so občinski in republiški odbori dejavnosti (tekstilcev) analizirali svoje delo za štiriletno mandatno obdobje, sprejemali programe dela za naslednje obdobje in izvolili ali dopolnili nova vodstva v občinske oziroma republiški odbor dejavnosti,
O skupščini sindikata naše dejavnosti (RO) je bilo govora že v eni zadnjih številk našega glasila, svojo skupščino pa je imel v februarju tudi občinski odbor naše dejavnosti v Novem mestu, v katerem ima Labod (novomeški del) tri delegate — iz tozda Ločne Slavica Putrih, iz tozda Commerce Janez Bele in iz DSSS Franci Juršič.
Pri obravnavi poročila za preteklo obdobje so člani občinskega odbora menili, da je bilo to eno najzahtevnejših. Sprejeti ekonomski1 ukrepi so pogojevali stalno spreminjanje pogojev za poslovanje v OZD in s tem vedno nove naloge sindikata pri obvladovanju problemov družbenoekonomske in politične narave. Značilnosti minulega obdobja so se kazale predvsem v padanju realnih osebnih dohodkov, v padanju osebnega in družbenega standar-
da, v administrativnem urejanju pogojev za pridobivanje in razporejanje dohodka, v visoki rasti cen in drugih negativhih trendih, ki so slabili moč gospodarstva in povzročali nezadovoljstvo delavcev.
Odbor je bil na podlagi svojega programa delovanja in tudi sicer po svojih močeh prisoten pri razreševanju najaktualnejših nalog v naši panogi, ocena pa je vendarle bila, da v sindikatu nasploh nismo uresničili začrtanih nalog in smo nastopili največkrat takrat, ko je bilo potrebno intervenirati, dodatno pojasnevati, voditi sestanke ob konfliktnih situacijah in podobno, manj pa smo aktivno sodelovali v postopku sooblikovanja predlogov oziroma ukrepov, kjer nismo bili enakopraven partner gospodarskim in drugim družbenopolitičnim dejavnikom.
Seveda pa je bila aktivnost odbora odvisna tudi od članov občinskega odbora, ki pa se sej dostikrat niso udeležili. Zaradi neaktivnosti posameznih članov pa je bilo v času trajanja mandata .tudi več kadrovskih sprememb. Poleg tega je pri občinskem sindikalnem svetu delovalo deset odborov dejavnosti, v marsikaterem od teh pa je bila problematika poslovanja prav problematična in tako je bilo treba tja usmerjati več sil (IMV, šolstvo). Sicer pa so imeli vsi odbori skupaj 91 sej, kar je tudi zgovoren podatek.
Uspešnost delovanja posameznega odbora vsekakor ne more biti odvisna le od sekretarja, ki je zadolžen za vrsto odborov dejavnosti, ampak v veliki meri od aktivnosti in zavzetosti članstva, in to vsega, tudi v osnovnih organizacijah.
Zato je bila sestavu odbora naše dejavnosti letos posvečena večja pozornost. Prizadevanja so šla
#
predvsem v smeri pridobitve tistih delegatov, ki bodo aktivni v delovanju odbora v naslednjem mandatu, takih,'ki bodo znali in hoteli delati. Pri tem smo gotovo pravilno izvolili predsednika občinskega odbora naše dejavnosti, to je Francija Juršiča iz Laboda (DSSS), ki ga vsi poznamo kot izredno prizadevnega delavca in družbenopolitičnega delavca.
V usmeritvah za bodoče delovanje odbora smo med redne
naloge zapisali še nekaj novih pobud, kot je ta, da na vsaki seji v eni točki dnevnega reda obravnavamo specifične probleme naše dejavnosti (iztrošenost strojne opreme. osebni dohodki, inovacije...) in ta, da naj bi bile seje odbora v delovnih organizacijah, kjer naj bi ob obravnav i določene problematike sodelovali tudi strokovni sodelavci s posameznega področja-	SLAVICA PUTRIH
Ločna
Y'
višji regres za prehrano
Najvišji možni regres, ki ga organizacije združenega dela lahko obračunavajo iz drugih poslovnih stroškov za prehrano med delom, je po najnovejših podatkih v Sloveniji 8.245 dinarjev mesečno na zaposlenega delavca. Dozdaj je veljal 4.162 dinarjev.
Po zveznem družbenem dogovoru je namreč regres za družbeno prehrano 15 odstotkov od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu posamezne republike oziroma pokrajine v minulem letu. Slovenski delavec je v preteklem letu povprečno prejemal 54.967 dinarjev na mesec.
S	iz DE
KažWWWV-AAAAAA/V\AA/W' A/'y\AAryVWWWv'
Odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard DO Labod
Odbor je na svoji seji 19. 3. 1986 sprejel sklep, da se na podlagi I8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev čistega dohodka tozdov in dsss za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj v DO Labod Novo mesto razpiše:
NATEČAJ
ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV
Natečajna sredstva znašajo 10.000.000.- din
Natečaj traja 30 dni po objavi v glasilu Labod.
V roku 30 dni po objavi se lahko na natečaj prijavijo tozdi oziroma dsss, združeni v DO Labod, tovarni oblačil Novo mesto, in sicer s pismeno vlogo, ki naj vsebuje podatke, določene v 20. členu samoupravnega sporazuma, zlasti pa:
—	ime tozda oziroma dsss,
—	višino zaprošenega posojila,
—	navedbo primerov, ki so osnova za vlaganje prošenj.
—	obrazložitev, kaj bi prosilec rašil z odobrenim posojilom.
—	druga pomembna dejstva, ki bodo prispevala k bol jši oceni razmer in k pravilnejši odločitvi odbora.
Dodeljena posojila iz združenih sredstev bodo dana za dobo največ K) let z enoletnim moratorijem brez obrestne mere.
Vlogo za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev pripravijo strokovne službe tozdov oziroma dsss v sodelovanju s komisijo za družbeni standard tozdov oziroma dsss, ki podu predlog delavskemu svetu tozda oziroma dsss. ki sprejme dokončen sklep o tem, kakšna naj bo vloga za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev.,
Odbor je sklenil, da bodo imeli prednost pri reševanju vlog na natečaju težji primeri in tisti tozdi oz. dsss, ki bi sredstva vezali pri banki.
Vloge, ki bodo utemeljene na osnovi 3. in 4. točke 5. člena sporazuma, morajo vsebovati celovito analizo stanovanjske problematika v tozdu oziroma dsss za izteklo kot za tekoče srednjeročne obdobje.
Pravočasno prispele vloge bo obravnaval odbor in na njihov i podlagi ter na podlagi lastnih ugotovitev razdelil natečajna sredstva, o čemer bo obvestil vse DS tozdov oziroma dsss.
Na podlagi dokončnega sklepa bo sklenjena ustrezna posojilna pogodba.
Predsednik odbora: KUMER LEA, l. r.
l*retl svečanostjo oh jubileju Libneje bila seja delavskega sveta, na kateri so delegati sprejeli sklep o podelitvi priznanj vsem dosedanjim predsednikom delavskih svetov: Dragici Vahčič, Amaliji Orehi-ni, I ilki Udvanc, Dragici Stanič, Olgi Orešnik, Stanetu Novaku in Nuši Lapuh — in vsem, ki so pomagali pri osnovanju današnje Libne: Stanetu Nunčiču, Silvu Gorencu, Lojzetu Rihtarju, Mirku Rupniku in Zdravku Petanu.
NAŠ
POGOVOR
jože muhič: kaj se nam obeta za letošnje letovanje
Letošnja se/ona prinaša tudi /a I ahodove letovalec nekaj izboljšav oziroma ugodnosti, na drugi strani pa je treba kar takoj tudi poudariti, da imamo letos na razpolago malo sredstev /a vzdrževanje oziroma za posodabljanje naših počitniških objektov . O teh vsebinah sem se pogovarjala z
JOŽETOM MUHIČEM, ki je v naši delovni organizaciji zadolžen za družbeni standard:
— S kolikšno vsoto razpolagate letos za vzdrževanje naših počitniških objektov?
»Ta številka je precej nizka — 2 in pol milijona. Plan potrebnih del je za to vsoto preobsežen, zato se bomo morali odločiti le za najnujnejša opravila in seveda zagotoviti sredstva za izpolnjevanje nekaterih obveznosti. Seveda pa se moramo zavedali, da tako, kot varčujemo povsod, se moramo zelo varčno obnašati tudi na tem področju. Če pogledamo, kaj bomo utegnili narediti, naj najprej poudarim nujnost združevanja sredstev vseh članic počitniške skupnosti Krško za komplctiranje gasilske opreme. Po sklepu IO skupnosti moramo združiti 5000 din po ležišču. Kako nujno je zagotoviti popolno gasilsko opremo. nam povedo podatki o mnogih požarih v lanski sezoni, ko je gorelo tudi pri Osorju, pa tudi v našem naseljuje petkrat zagorelo. Za tri od začetnih požarov v našem naselju je znan krivec, gre pa za namarnost in neodgovoren odnos. Za dva začetna požara, ki sta bila na srečo tudi takoj pogaše-na. pa obstaja sum, tla sta bila podtaknjena. Iz že omenjenih sredstev zapade tudi 300.000odplačila za zadnji kupljen objekt na Lošinju.«
— Gotovo je protipožarna varnost velikega pomena. Pravite, da bomo skupno kupili celotno ga-
silsko opremo, pa vendar sama oprema še ni dovolj?
»Izdelan bo protipožarni načrt in na osnovi tega bo potekalo usposabljanje za osebje v naselju in za domačine. Organizirano bo tudi stalno dežurstvo poklicnih gasilcev. Seveda pa mora biti tudi vsak letovalec sam toliko osveščen, da bo ravnal previdno in odgovorno, saj do požara lahko zelo hitro pride. Ko pa že govoriva o odgovornosti letovalcev, naj poudarim, da je letos še posebno strogo zastavljen odnos do neprijavljenih gostov.«
— Tudi v našem glasilu vsako leto opozarjamo na dosledno spoštovanje pravil in določil, za katere pa pravite, da so letos še poostrena.
»Komisija za družbeni standard in poslovni sekretarji v tozdih morajo dosledno upoštevati, da lahko na naročilnico napišejo za hišico največ 6 oseb in za garsonjero največ 3 osebe. Večje obremenitve tako kanalizacija kot tudi kapaciteta vode v naselju ne prenesejo. Črnim gostom je napovedan zaostren boj. Letovalci v Nerezinah vedo, daje prihajalo do težav z odplakami in z vodo in letos se moramo temu izogniti. Pričakujemo, da bodo tudi dela za rezervoar vode stekla in da bomo seveda tudi v ta nujen namen združevali sredstva. Povedati moram. da so načrti za rezervoar izdelani že osem let. Vsekakor pa je treba upoštevati kapacitete naselja in jih dosledno spoštovati.«
— V uvodu sva najavila nekaj sprememb in ugodnosti za naše letovalce. Kakšne so?
»Predvsem je velika ugodnost v tem. da letos akti\ ni delavci La hoda lahko plačajo letovanje v treh obrokih v svojem tozdu oziroma DSSS. Ob odhodu iz naselja bomo plačali le turistično takso, pri tej pa gre za občutno povišico. Novost je tudi v tem, da naj bi plačevali 50 din po postelji za vsako nočenje, tako zbran denar pa naj bi bil le delček potrebne vsote za tekoče vzdrževanje.
Kar pa se tiče naselja samega, bo nov bazen z ogrevano vodo, nova so igrišča za tenis, košarko, mini golf in balinanje. Preurejen je nekdanji bife, in sicer v picerijo, kjer bomo lahko kaj pojedli in popili, predvsem pa posedeli pod streho v slabem vremenu. Novih je še nekaj manjših izboljšav, kot so stezice ob otočku in obali, pa še bi lahko naštevali.
Že letos pričakujemo, da bomo združevali sredstva tudi v Savudriji, in sicer za dograditev komunalne in prometne infrastrukture. Prispevek naj bi bil v višini 10.000 din po ležišču. Torej je tista začetna vsota že močno načeta in kaj malo denarja bo ostalo za tekoče vzdrževanje.«
— Pa vendar bo treba tudi na tem kaj postoriti.
»Letos je tudi na Lošinju padlo 20 cm snega, ki je pozvročil precej škode na pergolah. Kolikor bi se le dalo, bi radi obnovili zaščito stavbnega pohištva. In še bi lahko našteval. Skratka, skušali bomo postoriti čim več.«
— Kaj pa Savudrija?
»Stavba bi bila potrebna korenite prenove oziroma izboljšav. Obnoviti bi morali fasado in prostore. Želeli bi izgraditi tudi manjše igrišče. Želja o razširitvi stavbe ni izvedljiva. Nastajajo pa projekti za novo turistično naselje, kjer imamo tudi mi rezerviranih nekaj kapacitet.«
— Vi ste član iniciativnega odbora za gradnjo tega naselja in vaš delež v prizadevanjih za to, da zaradi novih gradenj ne bi podirali že obstoječih počitniških domov slovenskih ozdov, je velik. Kako vidite razvoj te oblike letovanja ob današnjih cenah in ob vse težje odmerjenem dinarju za družbeni standard?
»Kljub temu da so cene ogromne in daje denarja malo. bi le morali namensko vlagati več sredstev za nove počitniške kapacitete. Ne bi smeli nazadovati na tem področju, saj je letovanje preko delovne organizacije daleč najcenejša oblika dopusta. Prizadevati pa bi se morali, da bi vsakenut delavcu lahko omogočili oddih na morju, saj s tem omogočimo njemu in njegovi družini več zdravja in večji delovni elan za naprej.
I . .1.
RAZPIS
za poletno letovanje delavcev delovne organizacije
LABOD.
Na podlagi sklepa odbora za družbeni standard in počitniško dejavnost v delovni organiziciji LABOD objavljamo razpis za poletno letovanje delavcev delovne organizacije LABOD in njihovih družinskih članov.
Letos bomo imeli delavci Laboda za letovanje na voljo enako število ležišč kakor lansko leto.
Dekade so razporejene na podlagi sprejetega plana kolektivnih dopustov posameznih tozdov, in sicer:
I.	dekada TOZD LIBNA od 26. VI. — 6. VII.
II.	dekada TOZD COMMERCE in DSSS od 6. VII. —16. VII.
III.	dekada TOZD TIP-TOP TOZD TEMENICA
TOZD ZALA od 16. VII. — 26. VII.
IV.	dekada TOZD DELTA od 26. VII. — 5. Vlil.
V.	dekada TOZD DELTA
TOZD COMMERCE od 5. Vlil. — 15. Vlil.
DSSS
VI.	dekada TOZD LOČNA od 15. Vlil. — 25. Vlil. Počitniška sezona v Nerezinah se prične 25. aprila in se
konča 30. septembra. Letovanje v domu v Savudriji bo možno od 15. junija do 15. oktobra. Glede na visoke stroške kampiranja prikolic bo letovanje v prikolicah možno samo v času programiranih dekad.
V domu Panorama na Ljubelju bomo lahko letovali skozi celo leto, vendar le v primeru, če bo prijavljenih dovolj letovalcev.
Dekade bodo desetdnevne v Nerezinah, v domu v Savudriji in v prikolicah. Za letovanje v Panorami pa dekad ni, zato je letovanje možno kadar koli.
Menjava gostov je med 8. in 10. uro dopoldne.
Na razpis se lahko prijavijo vsi delavci, zaposleni v delovni organizaciji LABOD, in vsi Labodovi upokojenci.
Upokojenci lahko letujejo v predsezoni in posezoni, to je do 26. junija in od 4. septembra 1986 dalje. Letovanje pred pričetkom rednih programiranih dekad in po tem času priporočamo tudi vsem aktivnim delavcem, predvsem režijskim, ki niso obvezno vezani na proizvodnjo.
Letovanje izven dekad še posebej priporočamo delavcem, ki nimajo šoloobveznih otrok, in tistim, ki jim huda vročina ne prija.
Prijavnice, ki ste jih prejeli skupaj z glasilom pravilno izpolnite in jih oddajte poslovnim sekretarjem v tozdih, delavci DSSS pa v splošno službo. V splošno službo oddajte oziroma pošljite prijavnice tudi vsi upokojenci in vsi ostali, ki bi želeli letovati v času pred pričetkom dekad (do 26. VI.) in po končanih rednih dekadah, to je po 25. avgustu.
Na naslov splošne službe DSSS pošljite prijavnice tudi vsi tisti, ki bi želeli letovati v domu Panorama na Ljubelju.
In kakšne bodo cene letovanja?
Na podlagi sprejetih cen režijskih stroškov za letovanje v Nerezinah ter na podlagi sklepa odbora za družbeni standard in počitniško letovanje delovne organizacije LABOD bodo veljale naslednje cene v naših počitniških objektih, in sicer:
NEREZINE^
300 din za delavce delovne organizacije Labod in njihove družinske člane, 300 din za upokojence delovne organizacije Labod in njihove nepreskrbljene družinske člane,
700 din za vse ostale uporabnike.
Turistična taksa bo približno 160 din za osebo.
DOM V SAVUDRIJI:
Cene bodo enake, kot veljajo za Nerezine.
POČITNIŠKE PRIKOLICE:
Za veliki prikolici so enake cene, kot so navedene za Nerezine in Savudrijo. Za manjšo prikolico pa manjše, in sicer za delavce, njihove družinske člane in upokojence 200 din, za ostale uporabnike pa 700 din.
Turistična taksa bo 140 din na dan za osebo.
Otroci do 7 let starosti so oproščeni plačila turistične takse. V zvezi z dokončno oblikovano ceno turistične takse ter z vsem v zvezi s plačilom takse za posamezne starostne skupine vas bomo naknadno obvestili. O cenah za poletno letovanje na Ljubelju bomo poročali, ko bodo dokončno oblikovane.
Letovalci bodo po končanem letovanju v Nerezinah recepcijski službi plačali za letovanje le turistično takso za vse, ki so jo dolžni plačati.
Delavci Laboda bodo ostale režijske stroške plačali v treh zaporednih obrokih pri izplačilu akontacije osebnih dohodkov za mesec junij, julij in avgust. Upokojenci in ostali najemniki objektov pa bodo plačali ostale režijskp stroške na podlagi izstavljenih računov na blagajni DSSS oziroma na žiro račun DSSS.
V	primeru, da delavec odpove letovanje oziroma ne letuje v dodeljenem terminu, se mu denar vrne le v primeru, če namesto njega letuje nadomestni letovalec, kajti znano je, da se morajo režijski stroški v času poletne sezone plačati ne glede ali je apartma zaseden ali nezaseden.
Za letovanje v domu in prikolicah v Savudriji in Panorami na Ljubelju plačajo delavci skupaj s turistično takso v treh zaporednih obrokih.
Upokojenci in vsi ostali uporabniki plačajo na podlagi ■ računi na blagajni v DSSS ali pa na žiro račun.
V	času glavne sezone, to je od 21. VI. — 31. Vlil., se plača za bivanje, kljub morebitnemu manjšemu številu letovalcev, v apartmajih v Nerezinah za 4 osebe, v garsonjerah pa za dve osebi. V Savudriji se v vseh treh stanovanjih in velikih dveh prikolicah plača za 4 osebe, v mali prikolici za 2 osebi. Ce je letovalcev več, se obravnava stroške po dejanski zasedbi.
Izven glavne sezone se obračunavajo stroški po dejanskem številu letovalcev. V Panorami na Ljubelju se skozi celo leto zaračunavajo stroški po dejanski zasedbi.
Zaradi konične prezasedenosti bivalnih objektov v Nerezinah lahko letuje v posameznem apartmaju oziroma hišici največ šest letovalcev, v garsonjeri pa trije letovalci.
Tak sklep je sprejel izvršni odbor počitniške skupnosti na tretji redni seji.
S sklepom se je seznanil tudi odbor za družbeni standard in počitniško letovanje delovne organizacije. Odbor ugota-
vlja, da je bil ta ukrep nujno potreben, predvsem zaradi samovolje posameznikov, ki so, kljub opozarjanju na omejeno število hišic, pošiljali v objekte prekomerna števila letovalcev. Nekateri lekpvalci so letovalce dodatno prijavljali na recepcijah, kar pa v bodoče ne bo možno.
Odbor je sprejel sklep, da velja enak ukrep tudi za Savudrijo, in sicer, da lahko letuje v posameznem stanovanju največ 6 oseb, v večjih prikolicah 4 in v mali prikolici 2 osebi.
Na izvršnem odboru počitniške skupnosti so sprejeli sklep, da je treba v primeru, ko gostje skrivajo po apartma-nih neprijavljene goste (črne goste), takoj ukrepati, in sicer z odstranitvijo vseh letovalcev v apartmanu, račun za neiz-rabo. termina pa poslati izstavitelju nakazila. Tak ukrep je nujen, saj smo imeli tudi v minulih sezonah več primerov ' skrivanja črnih gostov.
<; s s s s s
* N S
s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s
* s s s s s s s s s v s s s s s s s s s s
< s s s s s s
LETOVANJE V NEREZINAH
Nerezine so manjše mestece na otoku Mali Lošinj. Dober kilometer dalje proti mestu Mali Lošinj se razprostira naselje Počitniške skupnosti Krško, katere članica je tudi naša delovna organizacija. Za letovanje v letu 1986 imamo v tem naselju na voljo 20 apartmajev in 6 garsonjer.
Vsak objekt oziroma družinska hišica ima na voljo spalnico z zakonsko posteljo in otroško posteljo, otroško sobo z dvema posteljama (v 7 objektih so pogradi), dnevni prostor z dvemi pomožnima ležiščema, kuhinjsko nišo z vsem potrebnim za kuhanje in sanitarije s tušem. Pred hišicami so tudi pergule za bivanje na prostem ter nadstreški s trstiko za senco avtomobilom. S sabo morajo letovalci odnesti le posteljnino (rjuhe in prevleke za blazine) in kuhinjske krpe.
Garsonjere imajo dva ležišča in otroško posteljo ter eno pomožno ležišče v prostoru za dnevno bivanje. Poleg tega imajo tudi kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje ter sanitarije s tušem. Živila nabavite že med potjo v Opatiji ali Lovra-nu, predno se boste popeljali s celine na otok, ali v neposredni bližini naselja v Nerezinah.
Če pa morda ne bo v času vašega bivanja na morju vsega dobiti v trgovinah v Nerezinah, boste izkoristili izlet v Mali Lošinj tudi za morebitni nakup.
SAVUDRIJA
V	Savudriji, nedaleč od Portoroža in v neposredni bližini Umaga, imamo na voljo za letovanje dom, v katerem so tri stanovanja. Stanovanje št. 1 ima spalnicos3 ležišči, dnevni prostor ženim ležiščem in kuhinjsko nišo z vsem potrebnim za kuhanje. Sanitarije ima v souporabi s stanovanjem št. 2.
Stanovanje št. 2 ima sobo s 3 ležišči, sobo z enim ležiščem in kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje. Toaletne prostore pa ima v souporabi s sobo št. 1.
Stanovanje št. 3 je v nadstropju in ima dve sobi, eno z dvema in eno s tremi ležišči, kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje in dnevno bivanje. Poleg tega ima sanitarne prostore, ki imajo vgrajeno tudi kopalno kad. Dom ima lepo teraso z dveh strani, s katere je lep razgled po morju in okolici. Ob domu je tudi lep vrt s cvetlicami, okrasnim grmičevjem in figami, primeren za igre in sončenje. Tu je postavljen tudi zidan raženj na prostem.
Trgovsko podjetje TRGO Umag iz Umaga ima v bližini tri svoje trgovine in mesnico. Tu dobite vse potrebno za kuhanje, zato je ta skrb odveč. Pa tudi v Umagu si boste lahko nakupili vse potrebne stvari, ko boste šli na izlet s svojimi malčki, katerim lahko pri voščite vožnjo z vlakom po obali. S sabo morate vzeti prevleke za blazine, rjuhe in kuhinjske krpe in za začetek kakšno čistilo.
V	kampu PINETA, v neposredni bližini našega doma v Savudriji, bomo imeli.na voljo za letovanje tri počitniške prikolice. Dve prikolici imata po štiri ležišča, ena prikolica
(pa ima dve ležišči. Vse tri prikolice imajo tudi baldahine z vrtnimi mizami in stoli. Kljub temu pa zaradi varnostnih razlogov ni najbolj priporočljivo kuhanje živil, katerih čas kuhanja je daljši. Prikolice so priključene na električno omrežje, imajo pa tudi plin za kuhanje in po potrebi tudi za hlajenje. V vseh prikolicah so postavljeni še dodatni hladilniki.
S sabo morate vzeti rjuhe, prevleke za blazine in kuhinjske krpe. Vse prehrambene izdelke in pijačo lahko kupite v trgovinah, ki so v neposredni bližini.
V DOMU PANORAMA NA LJUBELJU ima delovna organizacija Labod na voljo za letovanje 2 sobi, in sicer sobo št. 4 s 5 ležišči in sobo št. 10 s 4 ležišči v dveh prostorih. V prehodni sobi sta 2 ležišči in v posebni sobi 2. Ker pa dom poleti ni zaseden, lahko uporabljamo tudi ležišča ostalih delovnih organizacij.
Po sobah so tudi mize s stoli za dnevno kramljanje. Vsaka soba ima v skupnih prostorih tudi svoj kuhinjski boks z vsem potrebnim za kuhanje, poleg tega so skupne umivalnice (moške in ženske) in sanitarije. Vsem gostom je na voljo jedilnica in klubski prostor, ki je lepo opremljen z mizami in sedeži ter barvnim televizorjem. S sabo morate vzeti rjuhe in prevleke za blazine. Kar pa zadeva nakupa živil in drugih potrebščin, pa tole obvestilo: živila lahko nabavite v Tržiču, ki je 8 km pred Ljubeljem, ali pa tudi v Podljubelju, ki je oddaljen samo 4 km, vendar založenost trgovine ni najboljša.
Dom Panorama stoji na zelo zanimivi lokaciji za planinarjenje, sprehode, opazovanje gamsov in kozorogov in za izlete po Gorenjski.
Komisije za družbeni standard so dolžne pri obravnavi prijav upoštevati znana načela o dodeljevanju počitniških kapacitet.
Komisije se morajo sestati takoj po zadnjem roku za prijave, obravnavati vse vloge, jih uskladiti ter terminsko in poimensko zasedenost poslati vodji splošne službe DSSS za nadaljnjo uporabo.
ZADNJI ROK ZA ODDAJO USKLAJENIH TERMINSKIH PLANOV V SPLOŠNO SLUŽBO DSSS JE 15. 3. 1986!
Informacije in pojasnila v zvezi z letovanjem lahko dobite pri poslovnih sekretarjih tozda in vodji splošne službe DSSS.
Vodja splošne službe: JOŽE MUHIC
letovanje za prvomajske praznike
Tudi letos bo možno letovati za prvomajske praznike v Nerezinah.
1 uristična sezona v Nerezinah se prične 25. aprila in bo trajala neprekinjeno do konca septembra.
Cene režijskih stroškov so enake celo leto.
Interesenti naj pošljejo prijavnice v splošno službo do 18. aprila.
'vX \v,
I
1
I
1
m
i
i
i
%
izvoljeni
novi
delegati

I
i
Mv
.*.v
Xv
I
i®
I
1
jf
Naši predstavniki v občinskih delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti in /bora združenega dela
TOZD TIP—TOP
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINO GOSPODARSKE DEJ AVNOSTI POSE BN EG A DRUŽBENEGA POMENA
1.	KLOPČIČ Antonija
2.	MIHELIČ Hermina
3.	PIŠKUR Ivanka
4.	NENAD1Č Ljubica
5.	PEZDIR Slavka
6.	NAGODE Milena
7.	MOHAR Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, ZAPOSLOVANJE TER RAZISKOVALNO DEJAVNOST
1.	VIRŠČAK Olga
2.	LATINČIČ Milena
3.	BRATUŠA Marija
4.	JUG Agnes
6.	ČEBULAR Angelca
7.	RESNIK Frančiška
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO, INVALIDSKO, POKOJNINSKO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
1.	DOKLEJA Štefan
2.	OVEN Jožefa
3.	DERVIŠEVIČ Raba
4.	POJE Mira
5.	VOVK Antonija
6.	GREGORIN Milan
7.	OGRINC Martina
ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS ZA KULTURO IN TELESNO KULTURO
1.	ERJAVEC Andrej
2.	SRČNI K Helena
3.	TROBEC Marija
4.	GRILC Suzana
5.	POTOKAR Slavka
6.	KELENC Rozina
7.	TRŠKAN Jožefa
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	ZUPANČIČ Drago
2.	KONDA Ana
3.	BERČON Vida
4.	IPAVEC Olga
5.	KASTELIC Jožica
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
L BERNIK Anton, 1946. KV-delavec, Trebinjska 5, Ljubljana
2.	BLATNIK Angela. 1946. vodja proizvodnje, Gumnišče 27. Škofljica
3.	DESPOT Dobrinka, 1955, šivilja, Verovškova 38, Ljubljana
4.	METELKO Ana, 1936. šivilja. Dolniška 6, Ljubljana
5.	MOHAR Jože, 1932, risar. Slovenska, ulica 17, Ljubljana
6.	KOBE Ana, 1935, šivilja, Cizejeca 16, Ljubljana
7.	MOSTEK Vanda, 1965, šivilja, V dolini 2, Ljubljana
TOZD
LOČNA
Delegacija SIS materialnih dejavnosti
L Avsec Irena
2.	Gorišek majda
3.	Jarc Ivan
4.	Kuhar Zdenka
5.	Krese Milka
6.	Mohar Mojca
7.	Negovanovič Darja '8. Pečnik Milka
9. Štamfel Marina K). Verstovšek Marija II. Žagar Slavka
Delegacija za zbor združenega dela L Burja Darinka
2.	Božič Jožica
3.	Malič Ljubica
4.	Miščevič Ljubica
5.	Novak Milka
6.	Pečnik Milka
7.	Pavlin Darinka
COMMERCE — N. m.
SIS materialne dejavnosti L Kralj Pavla
2.	Pravne Ludvik
3.	Opal k Irena
4.	Hrovat Peter
5.	Bartolj Rajna
6.	Kump Vlasta
7.	Pavlin Lučka
8.	Kopina Alojz
9.	Juršič Tine
10.	Grdene Jožica I I. Jereb Jože
Delegacija za zbor združenega dela
1.	Zupančič Samo
2.	Kovačič Drago
3.	Žagar Boris
4.	Bogdanov Milena
5.	Dular Marjan
6.	Avbar Alojz
7.	Vroginc Boris
DSSS
Delegacija za skupščino SIS materialnih dejavnosti L Božič Milka
2.	Kulovec Brigita
3.	Kužnik Mojca
4.	Nenadič Dragica
5.	Perpar Anica
6.	Pleskovič Mira
7.	Potočar Bojan
8.	Slak Cvetka
9.	Tomažin Marija
10.	Venejrena
1 L Žiberna Fanika
Delegacija za zbor združenega dela
1.	Antončič Darinka
2.	Avbar Zlatko
3.	Kastelic Sonja
4.	Kramar Majda
5.	Kum Rozina
6.	Muhič Jože
7.	Tušek Mira
SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO Kandidati:
1.	Arko Valerija
2.	Cvijanovič Zdenka
3.	Čebular Metka
4.	Gregorčič Milena
5.	Jare Ana
6.	Šušteršič Nada
7.	Švent Jolanda
8.	Tomovič Majda
9.	Žnidaršič Majda
SIS ZA KULTURO Kandidati:	*
L Bukovec Marjana
2.	H timijan Štefka
3.	Jež Lidija
4.	Kobe Darinka
5.	Kobe Milena
6.	Lenarčič Marija
7.	Šušteršič Alojz
8.	Travižan Vera
9.	Žlogar Irena
SIS ZA IZOBRAŽEVANJE Kandidati:
1.	Barbo Marija
2.	Filipi Nika
3.	Jenko Miran
4.	Koljanin Mira
5.	Maresič Tatjana
6.	Pungerčar Jožica
7.	Udovč Dušan
8.	Vodopivec Vida
9.	Zupančič Fanika
Skupne posebne delegacije »LABOD« tovarna oblačil: TOZD LOČNA, TOZD COMMERCE, DSSS za delegiranje delegatov v skupščičine samoupravnih interesnih skupnosti.
SIS ZA ZDRAVSTVO
Kandidati:
L Bahor Polonca
2.	Bevc Sonja
3.	Celič Zdenka
4.	Hočevar Helena
5.	Košiček Milena
6.	Matko Slav ka
7.	Mikce Anica
8.	Rukše Marija
9.	Zupan Milka
SIS ZA OTROŠKO VARSTVO
Kandidati:
1.	Avsec Anica
2.	Bertoncelj Danica
3.	Gajič Sonja
4.	Švajger Andreja
5.	Jerin Rezka
6.	Klobučar Marija
7.	Kovačič Breda
8.	Primc Majda
9.	Savič Slavica
SIS ZA TELESNO KULTURO Kandidati:
1.	Hrovat Božo
2.	Kavčič Jožica
3.	Kebe Nada
4.	Košak Franci
5.	Peče Stane
6.	Petan Janja
7.	Rilci j Milan
8.	Štih Miran
9.	Teršar Gregor
SIS ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Kandidati:
L Bogataj Rudi
2.	Hrovatič Jožica
3.	Juršič Franci
4.	Kumer Štefka
5.	Marenče Jožica
6.	Pucelj Nada
7.	Ravbar Fanika
8.	Rotar Janez
9.	Vučinič Vesna
SIS ZA ZAPOSLOVANJE Kandidati:
1.	Jenko Lidija
2.	Klakočar Majda
Ime in priimek
Stalno bivališče
TOZD oz. DSSS
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Ime in priimek prijavljenih	roj. podatki	sorodstvo
Kraj letovanja — objekt — prikolica
ali
Obdobje letovanja
ali
Izjavljam, da mi lahko obračunate stroške letovanja v treh obrokih, in sicer pri izplačilu akontacije OD za mesec junij, julij in avgust.
Upokojenci in ostali uporabniki plačajo stroške letovanja na podlagi izstavljenega računa. Prijavnico oddajte tajništvu tozda oz. splošni službi najpozneje do 15. aprila 1986.
V
, dne
1986
Lastnoročni podpis
(Nadaljevanje s 7. str.)
3.	Novak Mojca
4.	Šašek Jožica
5.	Sučevič Marija
6.	Šepetave Bojan
7.	Šter Milan
8.	Vovko Eli
9.	Zupančič Milan
SIS ZA INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Kandidati:
1.	Golob Anica
2.	Kastelic Pepca
3.	Košmrlj Jožica
4.	Kralj Minka
5.	Kum Alojz
6.	Nahtigal Marija
7.	Nose Anica
8.	Pavlin Jožica
9.	Žagar Milena
SIS ZA RAZISKOVANJE Kandidati:
1.	Furlan Milena
2.	Hočevar Majda
3.	Koljanin Nikola
4.	Mali Gorazd
5.	Metelko Štefan
6.	Pavlin Jože
7.	Popadič Slavica
8.	Šašek Slavka
9.	Urek Darko
ENOTA
COMMERCE
V	LJUBLJANI
Delegacija za zbor združenega dela
1.	Bele Nika
2.	Bratož Anton
3.	Stupar Milica
4.	Brešak Mirjana
5.	Ceglar Alojz
6.	Kušar Zinka
7.	Došenovič Stevo
Splošna delegacija za samoupravne interesne skupnosti
1.	Kukič Andreja
2.	Založnik Metka
3.	Blaževič Nada
4.	Dolenc Joža
5.	Tomič Slavica
6.	Osmanagič Jelka
7.	Mirič Jože
8.	Ceglar Ana
9.	Koračin Slavko
K). Moravčevič Magda
TOZD DELTA PTUJ
V	skupščino /bora združenega dela
1.	Hedl Marta
2.	Magdič Marija
3.	Potrč Ivanka
4.	Tibaut Cilka
5.	Toplak Dragica
6.	Špurej Zofka
7.	Žunkovič Slavko
Posebna delegacija SIS za izobraž.
1.	Firbas Marjana
2.	Hrastnik Marija
3.	Hriberšek Stanko
4.	Jurič Milica
5.	Požar Marija
6.	Strgar Majda
7.	Valek Zinka
Posebna delegacija SIS za otroško varstvo
1.	Gašparič Irena
2.	Horvat Romana
3.	Kelc Danica
4.	Kurnik Katica
5.	Lapornik Silva
6.	Rašl Nada
7.	Strelec Marija
Posebna delegacija SIS za kulturo
1.	Bone Marjana
2.	Gajšek Štefka
3.	Ivančič Jadranka
4.	Kosi Miroslav
5.	Krajnc Sonja
6.	Lačen Sonja
7.	Novak Marjana
Posebna delegacija SIS za zdravstvo
1.	Danilovič Marjeta
2.	Kociper Ljudmila
3.	Kuplen Tončka
4.	Mulej Marjana
5.	Nedeljko Marjana
6.	Plajnšek Ivanka
7.	Vindiš Tončka
Posebna delegacija SIS za raziskovanje
1.	Bezjak Anica
2.	Breč Brigita
3.	Emeršič Vera
4.	Horvat Marija
5.	Kodrič Martina
6.	Lah Milena
7.	Zavec Vida
Posebna delegacija SLS za telesno kulturo
1.	Horvat Helena
2.	Horvat Marija III.
3.	Dekanič Kristina
4.	Krajnčič Zinka
5.	Lorenčič Dragica
6.	Perovič Zofija
7.	Šumenjak Milena
Posebna delegacija SIS za zaposlovanje
1.	Janžekovič Mira
2.	Hlušička Ivanka
3.	Kosi Marjana
4.	Pilinger Sonja
5.	Šega Jožica
6.	Toplak Marjan
7.	Zorec Zdenka
Posebna delegacija SIS za skupnost stanovanjskega gospodarstva
1.	Bedrač Jožica
2.	Strašek Jožica
3.	Kociper Jožica
4.	Kolarič Vera
5.	Šoštarič Marica
6.	Toplak Ema
7.	Zadravec Ljubica
Posebna delegacija za SIS skupnost pokojninsko invalidskega za-varov.
1.	Bigec Milica
2.	Forstnarič Jožica
3.	Gril Danica
4.	Kumer Danica
5.	Ojnik Marjeta
6.	Sedek Darinka
7.	Zelenik Marija
Posebna delegacija SIS za skupnost socialnega skrbstva
L Herga Slavka
2.	Ivanuš Zdenka
3.	Janežič Marija
4.	Prosenjak Silva
5.	Trafela Katica
6.	Zelenik Vida
7.	Zorko Majda
Posebna delegacija SIS za skupnost materialne proizvodnje
L Černivec Mirko
2.	Kokolj Marija
3.	Kume Rozika
4.	Muhič Olga
5.	Rozinger Franc
6.	Vanpotič Dušanka
7.	Vrbnjak Danica
TOZD LIBNA
DELEGACIJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA L Arh Jožefa
2.	Baznik Anica
3.	Kostrevc Ivan
4.	Lapuh Nuška
5.	Novak Stane
6.	Orešnik Olga
7.	Savnik Anica
8.	Srpčič Zdenka
9.	Živoder Fanika
SIS ZA IZOBRAŽEVANJE, KULTURO, TELESNO KULTURO IN RAZISKOVANJE
L Butkovič Bernarda
2.	Božič Božana
3.	Fuks Vera
4.	Hočevar Lidija
5.	Kostrevc Ivan
6.	Lazar Asta
7.	Mikolavčič Anica
8.	Mlakar Brigita
9.	Vujanovič Kristina
SIS ZA ZDRAVSTVO, OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO L Arh Cvetka
2.	Bernard Marija
3.	Barbič Antonija
4.	Cimeša Milka
5.	Držanič Terezija
6.	Povhe Vesna
7.	Petrič Jožica
8.	Štampfelj Marija
9.	Voglar Vera
SIS ZA ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, SPIZ
L Bobar Radmila
2.	Frankovič Jožefa
3.	Hruševar Cirila
4.	Jalovec Velinka
5.	Kolarič Fanika
6.	Račič Stanka
7.	Strgar Irena
8.	Turšič Milena
9.	Zorko Jožefa
TOZD
TEMENICA
Delegacija za zbor združenega dela L Hrib Terezija
2.	Jaklič Milena
3.	Podlipnik Terezija
4.	Slak Danica
5.	Smrke Majda
6.	Vrščaj Lilijana
7.	Zorc Metka
Združena delegacija SIS za zdravstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo in invalidsko zavarovanje:
L Andoljšek Vida
2.	Hauptman Jelka
3.	Koprivec Slavka
4.	Novak Ana
5.	Tratar Marija
6.	Zakrajšek Breda
7.	Zupan Nada
Združena delegacija SIS za izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalne dejavnosti, kulturo, telesno kulturo in izobraževanje
L Arnež Marija
2.	Boljte Vida
3.	Femec Ivanka
4.	Pirc Branko
5.	Smrekar Mateja
6.	Vidmar Vida
7.	Zakrajšek Helena
TOZD ZALA
Splošna delegacija za samoupravne interesne skupnosti
L Bizjak Blagica
2.	Erjavec Marija
3.	Gnezda Milica
4.	Gnezda Mojca
5.	Jeram Mira
6.	Kosmač Marija
7.	Kumer Lea
8.	Loverčič Anica
9.	Makuc Pavja
10.	Mlinar Jaka
11.	Podobnik Danica
12.	Ogrič Danica
13.	Petrove Jelka
14.	Pišlar Karmen
15.	Tončič Marta
Delegacija za zbor združenega dela L Humar Tatjana
2.	Leskovec Vlasta
3.	Mohorčič Nada
4.	Munh Marta
5.	Tratnik Tatjana
6.	Tušar Albina
7.	Tušar Olga
odnos slo in ds
Precejšnja podobnost in prepletanje pojmov sistema SLO in sistema družbene samozaščite zahteva, da te pojme sicer razmejimo. brez posebnih teženj, da bi to mejo ostro začrtali. Družbeni cilji, za katerimi težita oba sistema, so skoraj istovetni: zaščita in ohranjanje temeljnih družbenih vrednot jugoslovanske socialistične samoupravne družbe.
Gre predvsem za podobnost v samem nastanku sistema družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe. Oba imata korenine v naši socialistični revoluciji. Razvoj SLO in DS pri oblikovanju jugoslovanske družbe pa kaže, da gre za dva posebna sistema, ki se, če upoštevamo njune skupne idejnopolitične in razredne temelje pa tudi družbeni cilj, včasih povezujeta v enoten sistem obrambe in ziiščite.
Delovni ljudje in občani, ki so temeljni nosilci uresničevanja družbene samozaščite, imajo to vlogo tudi v sistemu splošne ljudske obrambe. V resoluciji kongresa ZKS je zapisano, da je obramba domovine najvišja domoljubna dolžnost in čast vsakega delovnega človeka, njegova ustavna pravica in obveznost. Delovni človek in občan sta torej zmerom nosilca samozaščitnega mehanizma in sistema splošne ljudske obrambe.
Oba sistema sta torej funkcionalno povezana. Tako eden kol drugi se razvijata predvsem v preventivni sistem. Glede na to je razvoj sistema SLO usmerjen predvsem preventivno, kot jez proti sovražniku vseli barv in proti vsakemu možnemu napadalcu. Tako postaja sistem SLO nezamenljiv dejavnik in inštrument miru in varnosti.
Preventivna usmerjenost SLO ni torej nič drugega kot odvračanje od agresije. V podrobni analizi sistema SLO in DS moramo upoštevati, da izvira njuno izenačenje, tudi iz njunega bistva. Oba sistema predstavljala podru-žbljanje zaščitne in obrambne vloge države.
Po drugi strani pa je bistvo pod-(ružbljanja v lem. da se širi krog subjektov z zaščitno obrambno vlogo tako. da skoraj nihče ne
more ostati zunaj teh dveh sistemov ali nad njima. Zaščita družbe in njena obramba nista več nikogaršnji privilegij ali zadeva samo specializiranih državnih organov.
Vzemimo predvsem preventivno usmerjenost teh dveh sistemov. Sistem družbene samozaščite se razvija in se mora razvijati kot čisto preventivni sistem, SLO pa, čeprav seje razvijal kot preventivni sistem, lahko postane vsak trenutek izključno represivno usmerjen — kot uspešno splošno ljudsko obrambno vojskovanje ob morebitni agresiji.
Preventivna zaščita, ki jo razvija samozaščitni mehanizem, je predvsem notranja zaščita in pomeni ohranjanje temeljnih družbenih vrednot pred posameznimi ali skupinskimi napadi od znotraj. Preventivna zaščita, ki jo razvija sistem SLO, je predvsem zaščita in ohranjanje družbenih vrednot pred posameznimi, toda še pogosteje pred skupinskimi napadi od zunaj, pred agresijo.
Če ostane delovanje teh dveh sistemov samo pri njuni preventivni usmerjenosti, potem se pojavlja še ena razlika. Sistem SLO ali nosilci njegovega uveljavljanja opravijo najprej več dejavnosti,da bi odvrnili sovražno dejavnost, in ravnajo tako, kot zahteva poglavitna in temeljna naloga celotnega sistema zavra čilo agresije. Sistem družbene samozaščite ali njegovi subjekti pa poleg tega odpravljajo in preprečujejo sovražno dejavnost in vplive.
Tako subjekti družbene' samozaščite onemogočajo kršenje pravic in zakonov, preprečujejo zlorabe, onemogočajo brezvestno poslovanje, podkupnine, kršenje javnega reda itd. To pomeni, da so razlike med sistemom SLO in sistemom družbene samozaščite.
Preneseno na področje kriminala bi t« razliko opisali takole: sistem SLO ali njegovi nosilci odpravljajo ali pa se trudijo odpravljati vzroke in možnosti, ki lahko privedejo do kaznivih dejanj proti narodu in državi. Sistem družbene samozaščite in njegovi subjekti odpravljajo ali si prizadevajo odpravili vzroke in možnosti, ki lahko pripomorejo, da ta kazniva dejanja nastajajo, ali privedejo do nedovoljenega ravnanja, ki sc šteje za kaznivo dejanje.
Tudi, kar zadeva to razliko, ne smemo obeh sistemov strogo razmejevati. Uspešno opravljena naloga SLO. odvračanje od agresije. je bistven temeljni pogoj za to, da so uspešne tudi druge preventivne dejavnosti nosilcev družbene samozaščite. Pri tem ne sinemo pozabiti, da so nosilci uveljavljanja enega in drugega sistema isti subjekti. V obeh sistemih namreč naslajajo dejavnosti, ki odvračajo in preprečujejo sovražno dejavnost in vplive, to pomeni odvračanje napada.
Naloga sistema družbene samozaščite v miru je, da odpravlja in preprečuje sovražno dejavnost in vplive, torej, da odvrača napad. To pa je tudi naloga sistema SLO.
Niti v takih okoliščinah se identiteta ne izgubi, saj se tedaj zelo tesno povezuje s SLO in s svojim organiziranim sistemom, s človekovimi in gmotnimi silami fioma-ga krepiti SLO, skratka, vključuje se v sistem družbene obrambe.
Moč usmerjene dejavnosti subjektov včasih lahko povzroči "združevanje« samozaščitnih nalog z obrambnimi, in obrnjeno. Vse je odvisno od zahtev, trenutka ali časa. v katerem se subjekt mora izkazati. To izkazovanje pa ne more privesii do popolne izgube identitete enegit ali drugega sistema, temveč samo krepi intenzivnost samozaščitnih in obrambnih dejavnosti.
Tudi če lahko govorimo, da bi se eden ali drugi sistem poenačila. se ni bati. da bi izgubila svojo identiteto samo zato, ker pri uresničevanju istega cilja nosilci njune uporabe postajajo še bolj dejavni v samozaščitnem in obrambnem sistemu.
Družbena samozaščita se namreč uresničuje tudi v vojni, tako kot mora sistem SLO uspešno delovati tudi v miru.
.1. R.
Slavko koračili — enota Commerce v ljubljani
Slavko Koračin je v Tiplopu oz. v enoti Commerce že 30 let. Je na delih in nalogah tehnologa ali drugače povedano modelar-nor-niirec. Njegovo delo je zahtevno in odgovorno. Zajema pripravo vsega, osnovnega in pomožnega materiala, za proizvodnje vrhnjih oblačil. Odgovornost za ves material v takem obsegu pa je seveda dokajšnja.
Sicer pa Koračina poznajo daleč naokoli tudi kot krvodajalca. Svoj human odnos je potrdil že 22-krat. Včasih ga pokličejo tudi na nujen odvzem krvi ob nesrečah, operacijah.
Kaj si želi ob jubileju? Ni kaj dosti izrazitih želja, predvsem si želi zdravja in miru.
ivan peček
Tudi Ivan Peček praznuje 30 let dela v tem kolektivu. Včasih je bil brigadir, sedaj oprav Ija dela in naloge ahivarja-modclarja.
PO SLEDEH DOGOVARJANJA
človek
na
prvem
mestu
Vizija razvoja tekstilne industrije Slovenije do leta 2000
Pred kratkim so delegati v Splošnem /druženju tekstilne industrije Slovenije pri Gospodarski zbornici sprejeli študijo o razvoju slovenske tekstilne industrije do leta 2000. V okviru Tekstilnega inštituta iz Maribora je študijo pripravila skupina raziskovalcev, ob pomoči univerzitetnih profesorjev tekstilnih fakultet iz Ljubljane in Maribora in številnih strokovnjakov iz združenega dela. Vodil jo je prof. dr. Rino Simoneti, predsednik izvršnega odbora splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije (ki je spodbudilo pripravo študije).
Vizija tekstilne industrije se zdi malce rožnato obarvana, če jo gledamo z današnjega položaja tekstilne industrije. Tekstilna industrija že dve, tri leta izgublja konkurenčni korak zaradi vse večjega tehnološkega zaostajanja, ki povzroča upadanje ekonomičnosti in produktivnosti. Čez petnajst let naj bi namreč Slovenija imela moderno tekstilno industrijo ne le po opremljenosti v proizvodnji, ampak tudi po pristopu k poslovanju. organizaciji proizvodnje, uveljavitvi dosežkov lastnega raziskovalnega in razvojnega dela. Ta industrija naj bi se trdno zasidrala v svetovni menjavi, trošila bi malo energije in praktično ne bi onesnaževala okolja, delovne razmere pa bi bile bistveno boljše kakor danes.
Avtorji študije pravijo, da je samo takšna razvojna pot prava, da samo takšna industrija obeta »preživetje« tej dejavnosti v naši republiki. Kot jamstvo, da je ta dejavnost sposobna razvojno vizijo tudi uresničiti, jemljejo dosedanji razvoj, oprt v glavnem na lastne moči, donedavno nadpovprečno uspešnost panoge, samofi-nanciranjc dosedanjega razvoja in pokritje uvoznih (sicer zelo velikih) potreb z lastnim izvozom. Zato naj bi bila tekstilna industrija sposobna izvesti preobrat tako v strukturi kot kakovosti izdelkov
Ob 10-letnici združitve Tip-topa z Labodom je spregovoril tudi nekdanji direktor Laboda Zdravko Petan.
in omogočiti delavcem povsem drugačne življenjske razmere.
Res pa je, da razmere ne na svetovnem in ne na domačem trgu v bodoče tekstilni industriji ne bodo najbolj naklonjene. Za potrebe domačega trga so zmogljivosti, zlasti konfekcijske industrije, že pred leti presegle optimalni obseg (v zadnjem času pa še pada kupna moč prebivalcev). Na svetovnem trgu možnosti za večanje izvoza sicer v globalu niso majhne, hkrati pa so tudi omejitveni dejavniki veliki: visoke zahteve po kakovosti (in hkratne omejitve uvoza v posameznih državah) v zahodnih državah, povečana lastna proizvodnja v vzhodnoevropskih ter večja proizvodnja in zmanjšanje dohodkov dežel v razvoju. Torej bo izvoz mogoč le ob nekaterih bistvenih kakovostnih spremembah tako v proizvodnji, kot v trženju.
Zvone Černe, sekretar Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije, je študijo Tekstilna industrija Slovenije leta 2000 na kratko predstavil delegatom na skupščini sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije.
»Med usmeritvami razvoja ni na prvem mestu tehnologija,« je dejal, »ampak skrb za okolje. Zavezali smo se, da za nas, tekstilce, ni sprejemljiv noben projekt, ki bi dodatno onesnaževal okolje. Celo nasprotno: potrudili se bomo, da bi tudi dosedanjo stopnjo onesnaževanja zmanjšali. Druga najpomembnejša usmeritev je človek oziroma skrb za njegovo delovno in življenjsko okolje. Tema dvema ciljema je podrejena tako tehnolo-
gija kot vsi ostali razvojni parametri.«
Avtorji študije so posebno skrb namenili tudi kadrom: le-ti, je omenil Zvone Černe, so pogosteje, kot se splošno misli, krivi za težave. Zato bo v prihodnje treba posvetiti kar največjo pozornost šolanju in izobraževanju kadrov.
»Imamo dovolj tekstilnih šol,« je poudaril Černe, »so pa slabo opremljene. Zato gremo v akcijo, da bi šolske delavnice in laboratorije sodobno opremili.«
V študiji je pomembno mesto namenjeno povečanju obsega raziskovalnega dela. V tekstilni industriji se bodo v naslednjih petnajstih letih trudili, da bi raziskovalna dejavnost dosegla najvišjo stopnjo rasti od vseh razvojnih dejavnikov v tekstilni industriji: skoraj 10 odstotkov na leto, medtem ko naj bi proizvodnja rasla po le-

tni stopnji 2 do 3 odstotke ob enoodstotnem zaposlovanju ter 3-odstotni rasti uvoza in 6-odstotni rasti izvpza (povprečni seveda).
Nazadnje — čeprav ni najmanj pomemben razvojni dejavnik, omenjamo še modernizacijo proizvodnih sil. Brez tega je vse drugo brez pomena in v tekstilni dejavnosti nameravajo zamenjati skoraj vso strojno opremo, ponekod celo dvakrat v tem času. Modernizacija bo podprta z uvajanjem računalništva v nadzorovanje proizvodnih procesov ter z robotizacijo, zniževanjem porabe energije, nadomeščanjem množičnih izdelkov z bolj kakovostnimi in modnimi ter drugačno surovinsko sestavo. Vse to je potrebno za preživetje tekstilne industrije kot enega izmed stebrov naših prizadevanj za izpolnjevinje stabilizacijskih prizadevanj.
Boris Rugelj
V proizvodnji je vedno vroče. Posnetek je iz Zale.
razstava opreme za civilno zaščito in seminar
Od 27. do 30. maja 1986 bo v Kranju 14. sejem opreme • in sredstev za civilno zaščito in službo za opazovanje in obveščanje.
Sejem je organizirala tako kot vedno doslej delovna organizacija Gorenjski sejem v sodelovanju s sektorjem za civilno obrambo pri Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo in Centrom za civilno
zaščito pri ZSLO.
Na sejemski prireditvi sodeluje največ domačih proizvajalcev opreme iz vseh republik in pokrajin in tuji razstavljalci oziroma proizvajalci opreme. Na sejmu opreme za civilno zaščito je razstavljena varnostna oprema, ki jo načrtujemo in nabavljamo tudi v tozdih , zato je še toliko bolj koristen ogled opreme za člane štaba CZ ali pa za strokovne delavce v tozdih.
V okviru sejemske prireditve bo organiziran dvodnevni strokovni seminar, za katerega je predvidena naslednja tema: civilna zaščita v zveznih, republiških in pokrajin-
Pravkar je šest deklet zaključilo proizvodno delo v tozdu Temenica. Inštruktorica pravi, da so bile učenke zelo prizadevne in da je bilo s to skupino zares lepo delati, čeprav je bila najštevilčnejša do sedaj. Povejmo še, da sta dve na 5. stopnji v kranjski poli, 4 pa na 3. stopnji v sevniški šoli. Vse, razen ene, so naše štipendistke.
škili zakonih o SLO in statutih DPS, OZD in KS.
Seminar je namenjen kadrom civilne zaščite v KS, OZD in DPS in drugim, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s to problematiko. Seminar bo 28. in 29. maja 1986.
Informacije v zvezi z ogledom sejma in udeležbe na seminarju dobite v DSSS pri referentu za SLO Janezu Rotarju.
/tv/ /'✓'ywwwwwvwvwwv'yv'zvw'^ywwvw\
S
CIVILNE ZAŠČITE za:	j;
—	osebno in vzajemno zaščito
—	protipožarno zaščito	>
—	zaklonišča	>
—	prvo pomoč, splošno zdravstveno pomoč in pre- s ventivno medicinsko zaščito za delo v izrednih £ razmerah
—	detekcijo, dozimetrijo, dekontaminacijo
—	prečiščevanje vode
—	zatemnjevanje objektov
—	odstranjevanje ruševin in reševanje zasutih oseb izzpod ruševin
—	začasno bivanje in oskrbo prebivalcev v vojni in ob velikih nesrečah
—	maskiranje
Opremo in sredstva za potrebe službe
OPAZOVANJA IN OBVEŠČANJA
in za ostale oblike DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
kot so za tehnično zaščito:
—	območij, objektov in naprav —■ vnetljivih snovi
—	zaupnih dokumentov in vrednosti in drugo
Spremljajoče aktivnosti sejma so tudi razna druga posvetovanja, specialne razstave, praktične demonstracije razstavljene opreme in sredstev in druge oblike dejavnosti.
prišli — odšli
DELTA
Prišlo je 8 pripravnikov, 1 delavka s 3. st. izobrazbe in 3 NK.
Odšli so trije delavci: I NK, I PK in 1 KV. Od teh treh odhodov sta bili dve starostni upokojitvi. ZALA
Prišle so tri delavke. Ena s 4. st. izobrazbe, 2 pa na priučevanje. Odhodov ni bilo.
LIUNA
Prihodov ni bilo. odhoda pa sta bila 2: eden s 4. st. izobrazbe in 1 z 2. st. izobrazbe.
TEMENICA
Prišel ni nihče, odhritla pa sta bila 2: eden s 5. stopnjo izobrazbe in I (upokojitev) s L st. izobrazbe.
TIP—TOP
Prišle so 4 pripravnice, vse z 2. st. izobrazbe. Odhoda sta bila dva s 4. st. izobrazbe (upokojitev) in 2. st. izobrazbe.
LOČNA
Prihodov in odhodov ni bilo. COMMERCE
V Novem mestu sta bila 2 prihoda (5. in 4. st. izobrazbe) in 2 odhoda (3. in 5. st. izobrazbe). V Ljubljani je bil 1 prihod 4. st. in I odhod 2. st. izobrazbe.
DSSS
Prihod je bil I s 5. st. izobrazbe, odhodov pa ni bilo.
#1
•' mmmMA
Novo mesto, p o
l '
LABOD
TOVARNA ZDRAVILr novo rossTo |
68000 NOVO MESTO
ji

pssv
delovni nalog 4O“34/06
Cede kom Staneta 2.6B0Q1 NOVO MESTO, p p 2. teletom n računovodatvo 21-524, 21-277, 21-578. operaliva 23-504. 74 666 raivopn komerciala 21-514.24-201 )0 601-11430 pri SDK Novo metlo
t 4o/l00/86
26.2.1986
6.3.1986
naročilnica 15/S
Kaj menite, da bi bilo pri nas tako zdravilnega, da so nas preimenovali iz tovarne oblačil v tovarno zdravil?
o moji mami
Iz glasila učencev OŠ Janez Trdina iz Stopič
Če le more, mi i/.polni vsako željo. Najbolj jo razveselim, če jo rad ubogam in grem brez besed po drva. (Zvonko)
Mami bi bil rad podoben po delavnosti. po obrazu, po nežnosti. Rad ji pomagam delali rezance. (Aleš)
Mamo imam rada zato. ker imam na svetu samo eno mamo, ker mi pomaga pri vsakem delu in se z mano igra. (Tatjana)
Mama mi pomaga pri učenju in me uči pošteno živeti. (Tatjana) Mojo mamo najbolj razveseli, kadar se vrne na svoj dom. kjer je bila rojena. (Majdi)
Za mamo sem zaskrbljena, kadar je bolna. (Lidija)
Naši tečaji smučanja na Zelenici so vse popularnejši. Vse več labodovcev se poda že na plaz, nekateri pa si nabirajo novega znanja še na lažjih smučiščih. Letos je bilo tudi precej otrok, ki so sc pogumno spoprijeli s snežnimi strminami, čeprav so zjutraj popili svojo merico mleka še po steklenički. (Več o tečaju v naslednji številki glasila).
Na mamo sem ponosen, ker veliko zna in je pridna. Name je ponosna, ker ji velikokrat pomagam. (Aleksander)
Po mami mi je bilo dolgčas, ker je dolgo ni bilo iz službe. (Tine)
r~		 \
Resnica je nekaj lepega, toda	zdrave pameti ne more vedno
nadomestiti.	
	R. Moore
Rogat je tisti, ki je zadovoljen.	
Reven ni tisti, ki ima malo. ampak tisti, ki si želi veliko.	
Tragika življenja je r tem. da pogosto vidimo vrata, ki so nam	
zaprta, in spogledamo tista, ki so	nam odprta.
Človek Se mora motiti, preden postane moder.	
Daleč je moje hrepenenje po	
počitku. Zdaj spet vem, kaj	
hočem, kaj je treba, kaj mo-	Treba se je vrniti k vprašanju
ram... Jaz sem sin revolucije...	morale. Vedno se je treba vra-
Ves sem radost in pesem, ves	čuti k njemu. V tein je ključ, ko
meč in ogenj...	gre za pomen človeških ravnanj.
HEINE	M. RISTIČ
V	J
Jezikovni kotiček
V	kolikor
Na primer: » V kolikor bi se pokazalo"... To je že zdavnaj opuščen germanizem (imviefern) in je sploh nepotreben. Slovensko se reče: »c«. »Če hi se pokazalo" — vsaka drugačna zveza je nepotrebna.
V	svrho
Ta germanizem so pravniki nekoč zelo uporabljali. Skovali so ga. da bi imeli ustrezno nadomestilo za zastarelo nemško besedo •>/)('-liufs". Na primer: "Najeli smo posojilo r svrho nakupa zemlje".
To se da lepo izraziti na več načinov: *•najeli smo posojilo za nakup zemlje", »najeli smo posojilo, ker smo hoteli kupiti zemljo«, “najeli smo posojilo, da bi mogli kupiti zemljo".
V zvezi tega
Po srbsko: ■>» vezi t'a.šeg dopisa od...«
Po slovensko: »r zvezi z vašim dopisom z dne...«
pripravil KV
PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, Opekarska 4//a
RAZPISUJE
deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.- dinarjev
VABI K SODELOVANJU
nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige.
Glavna kontrolorka za program VO Milica Stupar je letos praznovala 20 let dela v svojem kolektivu.
K sodelovanju vabimo večje število honorarnih, predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce.
Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah. knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata. krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov.
Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. ^ Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA. LJU-s BUJANA. Opekarska 4/a. p. p. 9. s
>wwww'y'yvwwwwvw/