Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva »Obrtni Vestnik« izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Neirankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri 1 x objavi‘/i str. 600'— „ */, . 300' — „ 'U . 150--. 7, . 75--. . . Vi. . 37-50 IX. letnik. V Ljubljani^ dne 1. februarja 1926. Štev. 3. OBČNI ZBOR Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 21. februarja 1926. ob 9. uri dopoldne v dvorani Gremija trgovcev, Aleksandrova cesta 2,1. (poslopje Ljubljanske kreditne banke). Dnevni red: 1. Poročilo načelnika; 2. poročilo tajništva; 3. računski zaključek za leto 1925.; 4. poročilo računskih preglednikov; 5. proračun za 1.1926. in določitev zvezine doklade; 6. predlog glede ustanovitve «Samopoinoči za obrtnike* ; 7. poročilo o ustanovitvi državne obrtne banke; 8. poročilo o zakonu o pobijanju draginje; 9. obrtno sodišče; 10. vajeniške in pomočniške preizkušnje; 11. raznoterosti. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje brez ozira na število navzočih delegatov. V Ljubljani, 22. januarja 1926. Za načelstvo: Engelbert Franchetti s. r. načelnik. Obrtniški praznik. Predlog Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, da naj obrtniki praznujemo naš obrtniški praznik, kateri je na Jožefovo, dne 19. marca, najsveča-neje, pozdravljamo z vso iskrenostjo in odločnim navdušenjem. Obrtniki! Ali se zavedate, kaj pome-nja ta praznik za nas obrtnike! Ta praznik pomenja, da očito pokažemo vsem in vsakomur, da smo obrtniki en stan, da smo ena celota, z istimi težnjami, istimi dolžnostmi in tudi istimi pravicami. O težnjah in dolžnostih ni treba niti govoriti, da teh ne zmanjka, zato skrbe drugi, toda gre za naše stanovske pravice in gospodarski obstoj. Cincali, blodili in životarili smo brezciljno, zanašali se, da nam pride pomoč od drugod. Naše obrti pa so propadale in še propadajo, tako, da smo dandanes skoro brez izjeme na robu propasti. Dalje ne gre več, naša ura je prišla! Ali bode to ura našega popolnega propada, ali pa ura našega preporoda in naše osamosvojitve. To obrtniki je ono nad vse važno vprašanje, katero moramo rešiti v doglednem času. Hočemo li še nadalje životariti, ali pa hočemo od-iočno in jasno dokumentirati, da mi obrtniki zahtevamo svoje pravice in tudi, da smo zmožni, si svoje pravice priboriti z lastno močjo? Da praznujemo naš praznik posebno svečano, to obrtniki, naj bode naša prva odločna manifestacija na zunaj. Toda na zunaj nič več kot to, ker glavno delo naj bode posvečeno notranji organizaciji naših zadrug in društev. Bodimo odkriti! Tukaj se mora začeti naš preporod. Naše zadruge in društva morajo oživeti, morajo delovati smotreno, trezno in intenzivno. Z našimi stanovskimi organizacijami moramo dokazati, da se mi obrtniki znamo vladati sami. Le na ta način bodemo postali tudi zmožni za uspešno borbo za naše stanovske pravice. Močne, življenja in borbe sposobne organizacije, delavna agilna društva, to bodi prvi cilj! In temu cilju posvetimo naše delo in naše moči za naš obrtniški praznik. r* k * • i u • • i O b r t n l k - b o ] e v n i k. Proti demontažni politiki. Načelnik Zveze obrtnih zadrug g. E. Franchetti je na izredni skupščini Zveze industrijcev v Ljubljani dne 15. januarja 1926., na kateri so združeni gospodarski krogi Slovenije in Hrvatske enoduštio protestirali proti demontažni politiki, ki se izvaja s strani naših najmerodajnejših centralnih faktorjev in ki preti Slovenijo popolnoma uničiti, izjavil: Ideje, da se naj iz obmejnih krajev Slovenije premestijo velika industrijska podjetja v notranjost države, vzbujajo tudi v obrtniških krogih v zadnjem času vedno večjo pozornost, ker mnogi znaki kažejo, da se hoče z raznimi ukrepi prisiliti obstoječa velepodjetja, da opustijo svoje obrate v Sloveniji, češ, da so preblizu meje. Na nedavnem shodu obrtništva na Jesenicah je prišlo nezadovoljstvo obrtnih krogov s tako politiko do javnega izraza, ker tudi mi jasno uvidevamo, da je z usodo velepodjetij tesno spojena tudi usoda celih panog malega obrtništva. Zadostuje, da poudarim en sam moment, da plačuje samo eno industrijsko podjetje na Gorenjskem svojemu delavstvu mesečno celo pri sedanjem reduciranem obratu znatno svoto 3,300.000 Din na mezdah, od česar pride znaten del v dobro obrtništvu cele Gorenjske. Ako ustavi obrat tako velepodjetje, zmanjša se dohodek prebivalstva na Gorenjskem za okroglih 40 milijonov letno in posledic tega izpada mi ni treba.še nadalje pojasnjevati. Čudimo se pa tem bolj, da se take zahteve stavi na naša podjetja pod pretvezo, da to zahtevajo interesi narodne obrambe, ko je vendar vsakemu lajiku znano, da pri današnjem razvoju zrakoplovstva razdalja par sto kilometrov ne igra nobene vloge in tudi ne nudi nobenemu podjetju boljega jamstva varnosti za slučaj vojne. Naše obrtništvo izraža v vprašanju industrijske politike po Sloveniji svojo popolno solidarnost z izvajanji predgovornika ter zahteva, da ministrstvo trgovine iti industrije ne ovira slobodnega razmaha podjetnosti v naših krajih, marveč da pri trgovskih pogodbah ščiti interese domače produkcije industrijske, kakor obrtniške, posebno v Sloveniji, kjer smo najbolj eksponirani konkurenci visoko industrijalizi-ranih sosednih držav. Nezaposlenost in pomanjkanje priložnosti zaslužka je v naših krajih dovolj veliko in bi bilo neodpustno, da se ga še povečava s takimi ukrepi od strani ministrstva trgovine in industrije, kakor tudi s centralizacijo dobav in oddajo premnogih državnih nabav, ki bi jih lahko izvršilo domače obrtništvo in industrija, v inozemstvu. Zahtevamo, da se s tako prakso preneha in da se posveti razvoju našega obrtnega šolstva in strokovne prosvete potrebno pažnjo, da se ohrani tehnična dovršenost našega obrtništva in njegova konkurenčnost napram inozemstvu. Zato se v imenu Zveze obrtniških zadrug izjavljam odločno proti nadaljevanju demontažne politike v Sloveniji in apeliram na vse narodne poslance, da storijo v tem oziru svojo dolžnost. Izvajanja g. E. Franchettija so izzvala burno odobravanje. Načelna izjava glede konfekcijskih tvornic. Obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je v eni zadnjih sej razpravljal o vprašanju, da-li je obrat neke konfekcijske tvrdke smatrati za tvorniški ali ne, ter je zavzel načelno stališče, ki bo važno za presojo drugih podobnih primerov. Na podlagi sklepa obrtnega odseka je dala zbornica velikemu županu v Mariboru izjavo, ki ugotavlja, da konfekcijskega podjetja tvrdke P. A., družbe z o. z. v C., pri sedanjem obsegu in načinu obratovanja ni smatrati za tvorniški obrat. Zbornica navaja naslednje razloge: Imenovano podjetje ima postavljenih v delavnici, ki meri 15'5 X 6'5 X 3 ni, 22 šivalnih strojev za izdelovanje obleke in perila. Tudi sta projektirana za izdelovanje gumbnic dva specijalna stroja in trije stroji za izdelovanje prešitih odej. Pogon teh strojev se namerava vršiti z električno silo, čim bo taka instalacija dovršena. Delo se vrši na ta način, da poseben prikrojevalec obleke prikrojuje po šestih šablonah, prikrojeno blago in neprikrojeno podlago šiva nato petero krojačev, katerim je zopet prideljenih devet delavk. Podjetje je sodno protokolirano kot družba z omejeno zavezo za tvorniško izdelovanje prešitih odej, oblek, perila, trikotaže itd. z osnovno glavnico 250.000 Din. Lastnika podjetja se sama ne udeležujeta manuel-nega dela. V zalogi se je ob priliki uradnega ogleda našlo: 101 moška obleka, 200 moških hlač, 9 moških plaščev, 3 ženski plašči, okrog 100 moških spodnjih hlač, 100 moških srajc in 30 otročjih oblek. Tvrdka je glasom poslovnih knjig dobila doslej šele eno naročilo na debelo za 23.000 Din, ostala naročila pa so na drobno za razne odjemalce. Zastopnik tvrdke sam izjavlja, da za enkrat prevladuje delo na drobno, projektirano pa je, da se bo delalo v pretežni večini na debelo. Poleg delavnice je manufakturna trgovina, v kateri se prodajajo lastni in tuji izdelki na drobno. Pravkar navedeni podatki izvirajo iz uradne ugotovitve na licu mesta in iz družabne pogodbe. Razen tega pa kažejo reklamni listi tvrdke, da izdeluje obleke «gotovo in po meri». Iz vseh teh podatkov o obratu tvrdke «P. A.» je razvidno, da je dokaj velik. Vendar pa. po mnenju zbornice še kljub temu niso podani oni znaki, ki so merodajni, da se more ta izdelovalniea obleke smatrati za tvorniški obrat. Kar sc tiče opreme tvrdkinega obrata s stroji, ta oprema še ne kaže, da bi bil obrat tvorniški. Zbornici so znane rokodelske delavnice, ki obratujejo s skoro enakim, deloma celo z večjim številom šivalnih strojev, nego tvrdka «P. A.». Da je, odnosno sc šele namerava uvesti električni pogon, je samo znamenje napredka in tehnične izpopolnitve, ki prodira tudi v rokodelske delavnice. Tudi število zaposlenih oseb ni tako, da bi prekašalo nekatere večje rokodelske obrate. Uprav v krojaških rokodelskih delavnicah se v primerih dobre konjunkture naleti večkrat na dosti večje število osebja (pomočnikov in vajencev), nego ga ima tvrdka «P. A.». Kar se delitve dela tiče, pa je v krojaški stroki že v srednjih, še bolj pa v večjih rokodelskih delavnicah navada, da se delo deli tako, da eden ali celo dva prirezujeta, ostali pa šivajo. Tudi stroje za izdelovanje gumbnic že uvajajo naprednejši in bolje zaposleni krojaški mojstri. Kar se tiče sodne protokolacije tvrdke, pa je ta v konkretnem primeru ne glede na velikost obrata obligatorna, ker gre za družbo z omejeno zavezo. Zato na ta znak tu ni jemati ozira. Tudi osnovna glavnica 250.000 Din je za obrat, ki naj predstavlja tovarno, daleko prenizka. Že iz pravkar navedenega sledi, da obrat tvrdke «P. A.» še ni tvorniški, ker ne presega v do sedaj obravnavanih znakih večjih rokodelskih krojaških delavnic. Najmanj pa bi ustrezalo obratovanje te tvrdke tvorniškemu v najvažnejši točki, t. j. v delu na zalogo, na debelo, ki je vsekakor glavni in najvidnejši znak konfekcijske tovarne. Vodja obrata sam je pri komisijonelnem ogledu izjavil, da prevladuje detajlno delo. To dokazuje tudi reklama in pa malenkostna zaloga, glede katere niti ni ugotovljeno, ako v resnici obstoja vsa iz lastnih izdelkov. Kajti v prostorih poleg delavnice sc nahaja tudi trgovina z manufakturnim blagom, ki ima zalogo lastnih in tujih izdelkov. Iz vseh teh razlogov prihaja zbornica do zaključka, da konfekcijska delavnica tvrdke «P. A.», družba z o. z. v C., nima značaja tvorniškega obrata. Pozor, davkoplačevalci! Od uglednega finančnika smo dobili v priobčilo sledečo opozoritev in navodilo za davkoplačevalce: Davčna administracija v Ljubljani je obvestila davkoplačevalce o predpisu dohodnine z vsemi pri- bitki za davčno leto 1925 in opozorila, da poteče prizivni rok proti predpisu dne 30. januarja 1926. Predpisane vsote v celoti so ogromne. Že osnovna dohodnina kaže večinoma dosti višje številke od prejšnjih davčnih let, dasi naše gospodarstvo vidno slabi in pada. Davkoplačevalci so našli premalo zaščite v 1. stopinji. Davčna administracija v Ljubljani pa je po navodilih g. delegata predpisala in preračunila dohodnino s pribitki deloma brez pravilne zakonite podlage. Tako se je predvsem k osnovni dohodnini prira-čunil in predpisal takozvani 35 %— 120 % vojni pribitek, ki za Slovenijo v veljavnih zakonih ni utemeljen. Vojni pribitek se je vsled vojnih razmer med vojno s cesarskim ukazom z dne 28. avgusta 1916., d. z. 280, začasno do nadaljnjega dovolil, veljavnost te začasne dovolitve, ki se sploh parlamentarno ni nikdar uzakonila, pa je s finančnim zakonom z dne 30. julija 1918, d. z. 285., člen L, zakonitim potom prenehala dne 31. decembra 1918. Predpis in pobiranje te vojne doklade sta bila torej z 31. decembrom dalje radi točne določbe avstrijskega finančnega zakona ukinjena. Nadaljnje dejansko pobiranje te vojne doklade je bilo do nove zakonite finančne določbe brez zakonite podlage (ex lex), ker avstrijski, pri nas veljavni dohodninski zakon kakega pribitka k dohodnini ne pozna. Prehodna naredba deželne vlade za Slovenijo tozadevno ni prav ničesar zakonito določila. Prvi finančni zakon kraljevine SHS za leto 19202j 921, ki obširno določa razne pribitke in doklade, in finančni zakon za poznejšnja leta 1922/23, in 1924 do 1925 za Slovenijo in Dalmacijo nikjer ne ustanovlja predpisa in pobiranja z avstrijskim finančnim zakonom ukinjenega začasnega vojnega pribitka na dohodnino. Predpis in pobiranje vojnega pribitka ali državnega pribitka s 35 % — 120 %■ po lestvici nima torej v Sloveniji in Dalmaciji niti v temeljnem dohodninskem zakonu, niti v naših finančnih zakonih ali dvanajstinah zakonite podlage. istotako je nezakonit invalidski in komorni davek, v kolikor se je predpisal od nezakonitega 35% do 120% vojnega pribitka. Namen te opozoritve je, pokazati, zakaj da je Slovenija že nekaj let sem z davki preobremenjena v primeri z drugimi deli naše države, in pokazati, kje da tiči pravi vzrok, da plačuje Slovenija vsako leto na desetice milijonov dinarjev nad proračun finančnega ministrstva samega, katera preobremenitev mora tekom let vzpričo še drugim težkočam dovesti do naše gospodarske propasti. Opozarjamo torej vse tiste davkoplačevalce, ki se čutijo po predpisani dohodnini s prikladami preobremenjene, na njihovo pravico do priziva v navedenih dveh smereh, ki se naj glasi približno tako-le: K št. . . . Davčni administraciji v Ljubljani! PRIZIV proti predpisu dohodnine in pribitkov. Podpisani (naj sledi ime in bivališče) se pritožujem proti predpisu dohodnine z vsemi pribitki za davčno leto 1925, ki se mi je predpisala z zneskom Din.............in sicer v naslednjih točkah: 1. Ker se je predpisal k osnovni dohodnini kot državni pribitek po lestvici 35%— 120 % takozvani vojni pribitek, ki za Slovenijo in Dalmacijo v veljavnih zakonih ni utemeljen, 2. ker je nezakonit tudi predpis invalidskega in komornega davka, v kolikor se ima pobirati od nezakonitega 35 % —120% vojnega pribitka. Prosim: 1. da se predloži ta priziv višji stopnji, ki naj predpisano dohodnino v smislu pritožbe zniža, 2. da se mi dovoli z ozirom na visokost dohodnine s temi pribitki odlog plačila tretjine (ali polovice) predpisane dohodnine do pravomočnosti tega priziva. (Kraj iti datum.) (Podpis.) V tem smislu sestavljena pritožba naj se kolkuje s kolkom 20 Din in odpošlje Davčni administraciji v Ljubljani. Ako bi bila tudi kaka druga davčna administracija ali davčna okrajna oblast v tem času predpisala dohodnino, naj se naslovi priziv na dotično davčno oblast, ki je predpis dohodnine izdala. Ako pa se misli eden ali drugi obdavčencev pritožiti tudi glede osnovne dohodnine, ker cenilna komisija njegove napovedi ni vpoštevala in se mu zdi tudi osnovna dohodnina previsoka, mora tozadevno točko navesti in posebej utemeljiti. Finančni zakoni po vrsti zabranjujejo predpis in izterjevanje davkov ali pribitkov, ki niso izrečno v finančnih zakonih in proračunih utemeljeni. Odgovorni za to so dotični državni organi tudi osebno. Vzpričo nerazmernega natezanja davčnega vijaka v Sloveniji, ki postaja neznosno, je umestno, da se oprti na zakon po tem navodilu pritožijo cenziti, ki se čutijo preobremenjene in hočejo svoje pravice braniti in da vlože pravočasno do 30. januarja 1926. priziv. Ali sme pivovarna izvrševati sedlarska dela po lastnem sedlarju ? Neki obrtni zadrugi je odgovorila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na vprašanje, da-li sme izvrševati pivovarna sedlarska popravila z,a sebe po lastnem sedlarju, med drugim naslednje: Ako je F. K. zaposlen v pivovarni L. kot uslužbenec in v takem odvisnem razmerju izvršuje za pivovarno sedlarska dela, radi tega ni kazniv po obrtnem redu. Kajti za neupravičeno izvrševanje obrta je tudi potrebno, da se opravljajo dotična dela samostojno in ne v odvisnem (službenem) razmerju. Pivovarna pa je upravičena izvrševati sama po svojih uslužbencih in stalno zaposlenih delavcih sedlarska dela, ako so ta dela taka, da so potrebna za vzdrževanje strojnih naprav in drugih pripomočkov obrata, n. pr. popravljanje transmisijskih jermenov (§ 37., II., obrt. reda). V take namene imajo tovarne navadno posebne delavce. Posebno pogoste so n. pr. ključavničarske delavnice. Obrtniško društvo v Središču. V nedeljo dne 24. januarja 1.1. je priredilo Obrtniško društvo v Središču ob Dravi družabni večer v korist obrtnonadaljevalne šole. Prireditev je uspela najsijajnejše v vsakem oziru in služi v ponos in čast ne samo predsedniku društva g. Jak. Zadravcu in društvenim članom, ampak tudi obrtništvu vobče. Obisk in potek cele prireditve sploh priča o visoki stanovski zavednosti in o visoki stopnji, ki jo za-vzema*središko obrtništvo v družabnem življenju. Vse to so rezultati dolgoletnega, trdega dela, ki se dajo doseči samo v krajih, kjer stoje v sredini obrtniškega gibanja preizkušeni vodje, možje ciljnega dela in železne volje kakor je g. Jakob Zadravec. Našemu obrtništvu, ki koraka na tej poti, je zasigurano, da doseže v državi prav kmalu stopnjo, ki mu pripada po svoji številčnosti, pa tudi po svojem kulturnem in gospodarskem pomenu. Velika sokolska dvorana je bila nabito polna, ko je društveni predsednik g. Zadravec otvoril družabni večer z iskrenim pozdravom navzočih. Sledilo je predavanje tajnika zbornice g. doktorja 1 v a n a P 1 e s s a o važnosti obrtništva in o aktualnih obrtniških vprašanjih. Gospod dr. Pless se uvodoma spominja svojega prvega obiska središkemu obrtništvu. Bil je to izreden praznik ne samo za Središče, ampak za celokupno slovensko obrtništvo, svečana predaja odlikovanja, ki ga je podelil Njegovo Vel. kralj predsedniku Obrtnega društva g. Jakobu Zadravcu za njegove izredne zasluge na narodnogospodarskem polju. Taki dnevi so zlasti pri obrtnikih zelo redki, zato nam je ta dan ostal vsem v najlepšem spominu. Slovenija je agrarno pasivna zemlja, ne rodi toliko, da bi mogla prehraniti vse prebivalstvo, ki je všled tega primorano, posvetiti se intenzivno trgovini, obrti in industriji. — Obrtništvo je važen faktor v gospodarskem in socialnem življenju vsake države. V gospodarskem oziru spada obrtništvo med najbolj produktivne sloje, v socialnem oziru pa je obrtništvo poklicano, da premosti prepad med bogatejšimi in revnejšimi sloji, da diference izenači. Zlasti je slovensko obrtništvo poklicano, da igra ulogo pionirja v južnejših krajih. — V težki krizi, ki jo preživlja Jugoslavija, trpi najbolj obrtnik. Položaj zlasti otežujejo nesinotrena gospodarska politika, ki stremi za gospodarsko demontažo Slovenije, in težka bremena. Gremo pa še težkim časom nasproti. Sklenitev trgovinskih pogodb z Avstrijo' in Italijo bosta konkurenčni položaj obrtništva še poostrile. Z obema državama smo sklenili, kakor se čuje, obrtnopravno reciprociteto. — Tudi bo smel inozemski obrtnik uvažati potrebno orodje v našo državo carine prosto, medtem ko bo moral naš obrtnik, ako si naroči orodje iz inozemstva, plačati visoko carino. Dotok inozemskih obrtnikov bo konkurenčni položaj znatno poostril. Treba bo višje strokovne usposobljenosti, opremiti obrate z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki, da bomo mogli inozemskemu obrtniku uspešno konkurirati. — Podlaga zdravemu razvoju obrtništva je obrtno-nadaljevalno šolstvo. Obrtno-nadaljevalno šolstvo v Sloveniji se bori z velikimi finančnimi težkočami. Zbog pomanjkanja denarja se mnogo obrtno-nadaljevalnih šol sploh ne more odpreti, mnoge se zaključijo pred koncem leta, a druge zopet končajo zbog pomanjkanja sredstev s slabimi uspehi. V tem oziru gre pri nas vedno na slabše, t. j. medtem ko so potrebe vedno večje, je vsota za kritje izdatkov vedno manjša. — Referent je tu navajal podatke iz zbornične statistike, po katerih je pokazal, da znatno raste tako število obrtno-nadaljevalnih šol, kakor tudi razredov in vajencev, medtem ko iznos podpore s strani države pada, kar pomeni, da gremo v tem oziru v vedno težavnejše razmere. Treba bo tu mnogo privatne inicijative, da preprečimo katastrofo, ki je sicer neizogibna. — Stremljenje za pospeševanje obrtništva se giblje v dveh smereh: Strokovno pospeševanje: kurzi, razstave, tehnična oprema obratov i. d. in gmotno pospeševanje: krediti s strani Narodne banke, podpore iz čistega dobička razredne loterije in prizadevanja za ustanovitev Državne obrtne banke, — Referent je obrazložil potek in sedanji položaj akcij ter pozval navzoče, da se poslužujejo kreditov, ki jih jim nudi Narodna banka, ter da širijo interes za Državno obrtno banko, katere ustanovitev bo mogla dati razvoju obrtništva popolnoma nove smeri. — Ob koncu svojih zanimivih izvajanj je referent povdarjal važnost čim ožjega sodelovanja med obrtništvom in kmetijstvom. Navajal je skupne interese, ki silijo pripadnike obeh stanov v skupno fronto. Intenzivno sodelovanje kmetijstva z obrtništvom zasigura uspehe v najvažnejših vprašanjih. Razmere so danes take, da stopi posameznik v ozadje in da najdejo njegovi interesi upoštevanje samo, ako se naslanjajo na močno enotno organizacijo. Zato je dolžnost vsakega smo-trenega gospodarja, da se tesno oklene enotne organizacije. Središko obrtništvo je to pravočasno uvidelo. Ustanovilo si je društvo, ki je ponos vsemu obrtništvu. Tak smisel za svojo organizacijo in tako visoko razvita stanovska zavednost dajeta najboljša jamstva za uspešno delovanje! Referentu, ki je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje, se je zahvalil vodja obrtno-nadaljevalne šole g. Kosi, ki se je tudi zahvalil Zbornici za trgovino, obrt in industrijo za izdatno podporo in vsestransko prizadevanje za napredek obrtnega šolstva. Sledila je nato ob zvokih dobro izvežbane godbe prosta zabava, katere dohodki bodo prav znatno po-mogli središki obrtno-nadaljevalni šoli. Izdelovanje peči za kurjavo z žaganjem. Na vprašanje obrtne oblasti je izjavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na podlagi sklepa seje obrtnega odseka glede vprašanja, kdo sme izdelovati pločevinaste peči za kurjavo z žaganjem, naslednje: Izdelovanje pločevinastih peči za kurjavo z žaganjem spada v delokrog ključavničarjev. V primeru, da gre za peči iz jako tanke črne pločevine, bi jih smeli izdelovati tudi kleparji. Razno. Obrtniki, obrtna društva in obrtne zvezo, kakor tudi obrtno-nadaljevalne šole, ki še niso naročile letošnjega Obrtniškega koledarčka, naj to čimprej store. Zaradi informativno važne in koristne vsebine, ki jo ima koledar, bi bilo škoda, ako bi ne bil popolnoma razprodan. Cena mu je le 10 Din. «0brtni Vostnik». Pri zadnji seji načelstva zveze obrtnih zadrug v Ljubljani smo razpravljali o važni točki dnevnega reda, to je o nadaljnem obstoju edinega obrtniškega glasila cObrtni Vestnik>. Zvezni načelnik je predlagal, da se naj z izdajanjem lista preneha ali pa da se ponudi redakcijo in upravo lista «Občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju», ki je financijelno dobro podprto in eventualne zgube lažje prenaša, kakor pa zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se mora za obstanek vsestransko boriti. V debato so posegli vsi navzoči člani načel- siva, ter so bili vsi soglasno mnenja, da naj list obdrži zveza ter so obljubili, da bodo vsi delali na to, da listu pridobe nove naročnike, kakor tudi zadostno oglasov, ki naj listu pripomorejo do nadaljnega obstoja. Zvezni načelnik je poudarjal, da mora list imeti najmanj 2000 naročnikov in tri strani oglasov, toda tako število naročnikov in oglasov je težko pridobiti. Član zveznega načelstva gospod Milko Krapeš se je z vso vnemo zavzel za to, da zveza še nadalje vodi in izdaja «Obrtni Vestnik», ter je pozval vse navzoče zadružne načelnike, da na za-,družnih zborih pozovejo zadružno članstvo na naročbo Obrtnega Vestnika». Povodom omenjene razprave se je storil soglasni sklep, da upravništvo ^Obrtnega Vestnika» pridobi v vsakem večjem kraju svojega zaupnika, ki bo proti primerni odškodnini nabiral pri obrtnikih nove naročnike za list in ki naj tudi pobira zaostalo naročnino. Vse zadružne načelnike se pa tem potom prosi, da vsakega novega obrtnika, ki priglasi pri zadrugi na novo svoj obrt, da ga istočasno opozore in pridobe na naročbo obrtnega glasila. Če bodo pridobljeni zaupniki in pa zadružni načelniki storili svojo dolžnost, bode obstoj «Obrtnega Vestnika» zasiguran. Sramota bi bila za vse obrtništvo, ie bi vsled brezbrižnosti in malomarnosti ugonobili edino glasilo, ki zastopa z vso ,vnemo interese obrtništva. Zveza bode storila svojo dolžnost, kaj bodo drugi storili, bomo še videli. Obrtniški ples. Kakor vsako leto, priredi tudi letos Občeslovensko obrtniško društvo v Celju dne 1. februarja v Narodnem domu velik obrtniški ples. Sodelovala bo vojaška godba iz Maribora. Za letos pripravlja veselični odbor posebnost v dekoraciji. Priznani naši strokovnjaki so pridno na delu, da bo notranjost prostorov čim sijajnejša. Ostali se marljivo trudijo, da bo sploh ves aranžma na višku. Seja načelstva Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je pod predsedstvom zveznega načelnika g. Eng. Franchettija vršila dne 21. januarja t. 1. Seje se je udeležil tudi tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Ivan Pless. Po prečitanju zapisnika se je sklenilo, da se v torek 26. januarja predstavi g. velikemu županu ljubljanske oblasti deputacija, ki bo prosila za ustmen odgo.vor na svoječasno vloženo spomenico glede šušmarstva. — Ker se je za tečaj za srbohrvaščino priglasilo premalo udeležencev, se tečaj ne bo priredil, skušalo pa se ga bo prirediti prihodnjo zimo. — G. dr. Pless je nato izčrpno referiral o zakonu o pobijanju draginje in je v svojem referatu zlasli poudarjal, -da je zakon v časih, ko se pridobitni krogi borijo za svoj obstoj, nepotreben in škodljiv. Sklenilo se je, da se pošlje takoj vsem pristojnim ministrom oster tozadeven protest. — Pri razpravi o «Obrtnem Vestniku* se je razvila jako obsežna debata, v kateri se je poudarjalo, da je treba list dvigniti, pridobiti mu novih naročnikov in oglasov, da se mu pomore iz slabega gmotnega stanja. List naj posveča pozornost zlasti strokovnim člankom, stati mora prejkoslej na strogo strokovnem stališču in naj tudi odslej ostane uprava in uredništvo y Ljubljani. — Glede prireditve obrtniške razstave na letošnjem velesejmu se je sklenilo, da se radi prekratkega časa in visoke najemnine razstava letos ne bo vršila. G. dr. Pless je predlagal, da naj bi se na razstavo prepustili narodni motivi. Ustvariti moramo nekaj našega. Na predlog g. • zveznega načelnika se je sklenilo, da se bo razstava priredila v smislu predloga g. dr. Plessa povodom 251etnice zveze, to je leta 1928. Na eni izmed prihodnjih sej naj se izvoli ožji pripravljalni odbor, v katerega naj se pritegnejo tudi strokovnjaki. — Predložil se je računski zaključek za leto 1925. Sklenilo se je, da se mestni magistrat naprosi, da ga pregleda. — Z majhno spremembo se je nato odobril tudi proračun za leto 1926. in dnevni red zvezinega občnega zbora. — Pri ^Raznoterost ih> je g. zvezni načelnik omenil odpis davkov v slučaju neizterljivosti, in je opozoril gg. zadružne načelnike, da opozorijo članstvo na pravočasno vlaganje napovedi za dohodnino. — Na predlog g. A. Smerkola se je sklenilo intervenirati pri mestnem magistratu, da pošilja v bodoče prošnje za spregled zadruga, ker je vpogled spisov na magistratih za oddajo mnenja nemogoč. Obenem naj se ponovno protestira, da se pripuščajo vajenci .in pomočniki k državni preizkuševalni komisiji, med tem ko je merodajna za vršitev preizkušenj, za one obrti, ki imajo zadrugo, le zadružna preizkuševalna komisija. — G. zvezni načelnik je nato zaključil sejo. Obrtniški praznik. Občeslovensko obrtno društvo v Celju je poslalo pred meseci raznim obrtnim društvom v Sloveniji okrožnico, kjer jih prosi, naj stavijo primerne predloge, kako bi se mogel najsvečaneje praznovati obrtniški praznik na Jožefovo, dne 19. marca. Tej prošnji se je doslej odzvalo le par društev, ki so izjavila, da pozdravljajo tak praznik, nasvetov pa niso dala nikakih. Celjsko obrtno društvo je v zadevni okrožnici označilo, kako si tak praznile zamišlja. Čas se bliža in treba bo začeti s pripravami. Obračamo se tem potom znova na vsa obrtna društva v Sloveniji, da pri sejah o tem razmišljajo in nam pošljejo primerne predloge. Naše obrtništvo se vse premalo zaveda važnosti, katero zavzema v državi. Samo s samozavestnim nastopom^ kjer pokažemo, da smo strnjeni kakor en mož v krepki stanovski organizaciji, samo s tem moremo dobiti ono veljavo, ki nam pritiče. Na vsakoletnem obrtniškem prazniku naj bi se v vseh krajih, kjer je le nekaj obrtnikov, priredila zborovanja, spojena morda s kako drugo obrtno prireditvijo. Tam bi se pretresala razna za naš stan pereča vprašanja. Treba na vsak način, da obrtniki že venaar enkrat enotno nastopijo in ovržejo vse očitke, dostikrat žal preopravičene, da se obrtništvo za sv .je organizacije premalo zanima. V našem življenju je vse polno primerov, da so dosegle le one organizacije uspehe, ki so imele za seboj vse članstvo. Apeliramo ponovno na naše obrtništvo, da naš poziv temeljito pretrese in stori sveje. Občeslovensko obrtno društvo se bo z vso vnemo zavzela, da pride obrtniški praznik do veljave, vsled česar upravičeno pričakujemo vsestranske podpore. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Obrtno-nadaljevalna šola v Tržiču naznanja, da priredi s pomočjo urada za pospeševanje obrti v Ljubljani šest-tedenski prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje. Poučeval bo potovalni učitelj g. Alojz Knafelj, in sicer vsak dan dve uri, ki se določita sporazumno z udeleženci. V tečaj se sprejemajo vsi pomočniki in pomočnice kakor tudi g. mojstri in mojstrice. Pouk je brezplačen, le za snaženje prostorov prispevajo udeleženci. Priglase sprejema do 15. februarja t. 1. vodja obrtno-nadaljevalne šole v Tržiču vsak dan in nedeljo ob navadnih uradnih urah, ter da tudi natančnejša navodila in pojasnila. Obenem se tudi razglaša, da se bo organiziral tudi tečaj za mizarje, in sicer za luženje (bajcanje) lesa ter za kovače za avto-gensko varjenje. Kdor se za ta dva tečaja zanima, naj se prav tako javi pri vodstvu obrtno-nadaljevalne šole v Tržiču. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani proti šušmarjem. V torek, dne 26. januarja t. 1. dopoldne je sprejel g. veliki župan dr. Vilko Baltič deputacijo obrtnikov, katero je vodil načelnik Zveze obrtnik zadrug v Ljubljani g. Engel-bert Franchetti. Deputacija, katere se je udeležilo 12 zastopnikov zadrug raznih strok, je imela namen, da opozori g. velikega župana na veliko nevarnost, ki preti malemu obrtniku s strani šušmarjev. Težka davčna bremena, visoke socijalne dajatve in močna, ne samo domača tovarniška konkurenca, ampak še bolj inozemska, ki sili zlasti z obrtniškimi izdelki z vseh strani na domača tržišča, resno ogroža obstoj obrtniškega stanu. Zveza je že pred mesecem napravila vlogo na velikega župana s prošnjo, da podvzame vse potrebne korake, da se v zaščito domače obrti šušmarstvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi pobija. Zbornični tajnik g. dr. Pless je s svoje strani poudarjal, da ogroža šušmarstvo ne samo obstoj posameznih obrtnikov, ampak preprečuje tudi razvoj novih, pri nas še ne uvedenih strok, kar zlasti škoduje narodnemu gospodarstvu vobče. Gg. Oblak, Breskvar, Bernik, Hibšer i. dr. so navajali konkretne primere očitnih kršitev zakona, ki se v škodo domačim obrtnikom tudi s strani oblasti tolerirajo. G. veliki župan je deputaciji obljubil, da bo izdal tako na srezka poglavarstva kakor tudi na orožništvo okrožnico s pozivom, da se mora vsak prijavljen slučaj strogo preiskati in šušmarje najstrožje kaznovati. Oblasti naj ne čakajo na prijave s strani interesentov in organizacij, ampak naj tudi same pazijo na to, da se določila obrtnega reda ne bodo kršila, zlasti naj nadzirajo osebe, ki so bile že kaznovane radi šušmarstva. Pričakujemo, da bo g. veliki župan vendar ukrenil vse potrebno, da se slične pritožbe in peticije glede te nadloge že enkrat odpravijo. Pomočniški zbori. Veliki župan je pred kratkim potrdil nova pravila pomočniškega zbora Obrtne zadruge brivcev, lasničarje.v in sorodnih strok v Mariboru. Načelnik pomočniškega zbora je g. Franc Lah iz Maribora. Občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarje^ v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek, dne 8. februarja ob 2. popoldne v salonu restavracije «Hotel Slon. v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor zadružnega načelnika; 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo tajnika; 4. Poročilo blagajnika o upravnem letu 1925.; 5. Poročilo računskih preglednikov; 6. Sklepanje o proračunu za upravno leto 1926.; 7. Določitev zadružne doklade za leto 1926.; 8. Določitev vajeniške učne dobe; 9. Sprememba pravil; 10. Volitev odbora: a) zadružnega načelnika in njegovega namestnika, b) šestih odbornikov in treh namestnikov, c) dveh računskih preglednikov in enega namestnika, č) zaupnikov; 11. Raznoterosti. Ako bi sklicani občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, so .navzoči zadružni člani, potem ko so čakali eno uro, upravičeni veljavno se posvetovati in sklepati o predloženem dnevnem redu (§ 18. zadružnih pravil). Prisotnost pri zadružnem zboru je dolžnost vsakega člana in se morajo opravičbe, da se zadružnega zbora ni mogoče udeležiti, poslati pismeno zadružnemu načelstvu pred pričetkom zadružnega zbora. Proti članom, kateri neopravičeno izostanejo, se bo postopalo v smislu § 25. zadružnih pravil. Poštne zveze v Sloveniji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja trgovska, industrijska in obrtna podjetja na seznam poštnih zvez cele Slovenije, ki ga je izdala v obliki brošure Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. Iz te brošure so razvidne razdalje med posameznimi kraji, obenem pa je v njej povedano, med katerimi kraji se vzdržuje redna poštna vožnja. Knjižici, ki stane 20 Din, je priložen pregleden prometni zemljevid Slovenije. Naroča se pri Narodni in Jugoslovanski knjigami, kupi pa tudi lahko pri ekonomatu poštne direkcije in pri poštnih uradih. Občni zbor Obrtne zadruge v Logatcu se je vršil v nedeljo, 24. januarja popoldne v gostilni Kunc v Dol. Logatcu. Udeležilo se ga je nad polovico zadružnih članov, za Zvezo obrtnih zadrug pa tajnik g. I. Kaiser. Za- družni načelnik g. Fr. Iglič in tajnik nadučitelj g. Štraus sta podala izčrpno poročilo o zadružnem delovanju v preteklem letu. Zadruga je štela koncem leta 89 članov, vpisanih je 29 pomočnikov in 78 vajencev. Vršilo se je osem rednih in ena izredna seja; rešilo se je 276 dopisov. Blagajniško poročilo izkazuje Din 23.716'75 dohodkov in Din 16.257;50 izdatkov tako, da ima zadruga skupno Din 8129'29 premoženja. Onemoglim zadružnim članom se je dalo 300 Din podpore. Proračun za leto 1926. izkazuje 4100 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Soglasno se je sprejel predlog zadružnega odbora, da naj se poveri Zvezo obrtnih zadrug s ustanovitvijo «Samo-pomoči za obrtnike» za celo ljubljansko oblast. Če bi zveza samopomoči ne ustanovila, naj osnuje zadruga isto samo za Logaški okraj. Po občnem zboru je priredila zadruga obrtniško veselico. — Zadruga se pod vodstvom jako agilnega načelnika, tajnika in odbora lepo razvija in bo postala ena izmed najvzornejših naših organizacij tako, da jo lahko marsikateri drugi postavimo za vzgled. Občni zli or zadruge krojačev in krojačic za srez Radovljica. Dne 3. januarja 1928. se je vršil 2. redni občni zbor zadruge krojačev in krojačic za srez Radovljica, sedež Jesenice, in sicer ob 3. popoldne v prostoru gostilne «Pernuš> v Lescah. Takoj po prihodu gorenjskega vlaka otvori načelnik Ivan Gogala zborovanje in pozdravi nepričakovano veliko število zborovalcev, želeč, da bi odnesli o občnem zboru kakor tudi o delovanju zadruge/ najlepši utis. Pri zadnjem občnem zboru nas ie bilo 42 članov, a danes se je število udeležnikov še več ls«kor podvojilo. Združila nas je mizerija, čutimo se vsi preobremenjene in hočemo vsi pokazati, da položaja ne moremo več prenašati. Povzel je nato g. Gogala sam besedo. Zelo zanimivo je bilo njegovo poročilo v uvodnem članku, ki nam je popisal vse delo celega leta. Vsi so poročilo pazno poslušali. Med drugim je pripomnil, da je delo zadruge dobro in da se smemo ponosno primerjati z marsikatero zadrugo, ki obstoja izza istega časa kol naša. Nadalje je na žalost pripomnil, da so med poslovnim letom nastali nekateri spori med posameznimi člani, in da se je to zgodilo med člani odbora, kar je graje vredno. Nato preide k posameznim točkam dnevnega reda. Ker vodi načelnik cel zadružni aparat sam, je podal tudi tozadevna poročila. Tajniško poročilo: zadruga je imela v minulem letu osem rednih odborovih sej, sedem pod vodstvom načelnika, eno pod vodstvom tovariša Vidica; štiri vajeniške preizkušnje, pri katerih je bilo izprašanih 66 vajencev in vajenk, med njimi 34 učenk in 32 učencev, in sicer 24 s prav dobrim, 19 z dobrim in 23 s povoljnim uspehom, v dveh slučajih sta se izdala še pohvalna pisma. Zadruga ima sedaj prijavljenih 20 vajencev in 51 vajenk, šteje pa danes 121 članov. Obrt se je podelil v minulem letu 7 šiviljam in 3 krojačem. Odpovedali pa so obrt 1 šivilja in 3 krojači. Zadruga je ,v poslovnem letu odposlala 391 raznih dopisov po pošti. Sprejela je 121 dopisov. Blagajniško poročilo: dohodki za lelo 1925. dinarjev 808250, izdatki za leto 1925. Din 7453\50. Proračun za leto 1926. pa znaša: dohodki Din 4460'—, izdatki Din 525(1—. Poročilo se je v posameznih točkah podrobneje obrazložilo. Proračun se je enoglasno odobril. — Izprememba pravil: zadruga naj pritegne v svoj delokrog vse sorodne obrte in naj se imenuje z dosedanjim naslovom dodatno (in sorodnih obrtov). Šivilje smejo fmeti, ako delajo brez pomočnic, po 2 učenki in nadalje za vsako pomočnico po eno učenko. Pri krojačih ostane neizpremenjeno, to je, za vsako delavnico največ dva vajenca. Inkorporacija za nove člane se določi na Din 200'—. Ker v zadružnem okolišu zelo primanjkuje dela, je občni zbor odobril predlog, da se vsakega mojstra, ki bi prišel iz drugega sreza krošnjarit ali iskat dela od hiše do hiše, ponovno kaznuje z globo od BOO do 400 Din. — Raznoterosti: Sestavil se je poseben odbor pod predsedstvom načelnika, kateri ima proučiti, kako dobiti državno delo. Delo bi namreč prevzela zadruga in bi ga razdeljevala med svoje člane, ki bi plačali gotovo kavcijo. Ko to odbor prouči, kako priti do dela, naj se skliče sestanek vsega članstva. Po raznem debatiranju je načelnik ob 6. uri zaključil lepo uspeli občni zbor. Obrtno društvo na Jesenicah. Meseca januarja 1925. se je vršil redni občni zbor obrtnega društva, pri katerem je bil izvoljen ves nov odbor z geslom, da se mora intenzivneje delati kakor doslej, ker do meseca oktobra, to je devet mesecev ni bilo nikake seje. Stari odbor je po preteku devetih mesecev sklical sestanek in povabil tudi par novih odbornikov in predsednika. Uvidelo se je, da odbor ni pripravljen delati in se je zato sporazumno sklenilo, da se skliče obrtno zborovaenje za 13. novembra 1925., katerega naj organizira prejšnji predsednik Ivan Gogala. 01) isti priliki naj se vrši izredni občni zbor. Zborovanje, ki se je vršilo 13. novembra je bilo tako dobro obiskano, da je bila dvorana pri Mesarju za vse udeležence premajhna. Vzlic temu, da sta obljubljena dva poročevalca izostala, je tovariš Ivan Gogala vodil zborovanje sam v največjo zadovoljnost navzočih. Niti strokovnjaki ne bi mogli ugovarjati njegovim izvajanjem. V eno in tri četrt urnem govoru je očrtal stanje obrtništva v vseh panogah. Pri občnem zboru je bil navdušeno pozdravljen in ker ni hotel prevzeti, je bil ponovno predlagan in soglasno, brez glasov dvojice, ki se priklatita na taka zborovanja vedno, da delata nered in kalenje, s starim odborom, ki mu je že preje predsedoval, izvoljen. Od tega časa je društvo imelo štiri redne seje. Dne 1. decembra smo proslavil i narodni praznik s tem, da smo imeli lepo uspeli zabavni večer v hotelu «Triglav» na Jesenicah, dne 31. decembra pa še sijajnejši Silvestrov večer v' hotelu Paar na Jesenicah, kateri je bil združen s plesom. Dne 6. januarja 1926. je društvo priredilo obrtno zborovanje, katero je bilo tudi prav lepo obiskano, tako da je bila določena dvorana zopet polna. Na tem zborovanju smo videli prvič one gospode tovariše iz obrtniških vtst, ki so se svoječasno našemu društvu posmehovali, a so sedaj važnost in delo društva uvideli. Na tem zborovanju sta bila glavna poročevalca gospod Fran Žagar, zbornični konzulent, ki nam je tako temeljito predaval o vseh davkih za obrtnika, to je rokodelca, trgovca in gostilničarja in je razdelil med zborovalce tudi posamezne listine in navodila, kako je napovedati razne davke. Drugi poročevalec p