Povečati izvoz in produktivnost
Ceprav sta od sej vseh treh zborov občiiiske skupščine minila ie skoraj dva meseca (seje so bile 23. julija) in je tudi njihove sklepe že mogoče prebrati v septembrski šlevilki Delegatske tribune, ne bo odveč. H kljub temu obSirneje Doročamo o tem, saj se je v tem polet-nem mesecu na delegatskih klopeh znašel prvi planski dokument za naslednje srednjeročno obdobje. Gre za osnutek smernic za pripravo družbenega plana naše občine in mesta Ljubgane, hkrati i njim pa so delegati obravnavali tudi uresničevanje družbenega plana v letih 1981 do 1984, še posebej v letošnjem letu, in se seznanili z možnostmi ra-zvoja do konca tega srednieročnega obdobia in v nasledniem obdobiu 1986—1990.
Vsi trije zbori so najprej sku-paj poslušali obrazložitev na-mestnice predsednice komiteja za družbeno planiranje in druž-benoekonomski razvoj Helene Gašperšič k omenjenim točkam dnevnega reda, nato pa so na lo-čenih sejah zborov razpravljali o obravnavanih dokumentih. Na-povedani dnevni red je bil razšir-jen še s tremi točkami, in sicer s predlogom za uvedbo postopka za spremembo statuta naše obči-ne, s predlogom sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odprav-ljanje posledic suše v lanskem letu v občini Šentjur in s soglas-jem k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva.
Ne kaže se podrobneje ustav-ljati ob tem, kako smo doslej uresničevali družbeni plan, saj so tudi delegati menili, da je to pravzaprav že zgodovina, ki jo vsi poznamo, nmpak naj več besed namenimo načrtom do leta 1990. Ugotovljeno pa je, da smo cilje, ki smo si jih zastavili v plan-skih dokumentih, le defno ure-sničili.
Tudi v naslednjem srednje-ročnem obdobju bo glavna na-loga povečevanje konvertibil-nega izvoza (le-ta naj bi vsako leto porasel za 12 odstotkov); kot doslej bo tudi v prihodnje največji izvozni delež nosila in-dustrija, bolj kot pretekla leta pa se bodo morali v izvoz vključe-vati ozdi protneta in zvez. Ugo-tovljeno je, da bomo v prihodnje
le stežka še kar naprej zmanjše-vali vse oblike porabe, saj so reaini osebni dohodki občutno padli. Zaposlovanje naj bi se v prihodnjem srednjeročnem ob-dobju povečevalo za odstotek (vsako leto), družbeni proizvod pa za tri odstotke. Če pa seveda hočemo preprečiti zmanjševanje osebnega in družbenega stan-darda, moramo predvsem pove-čati produktivnost, ki je lani upadla. K rasti družbenega proi-zvoda naj bi namreč produktiv-nost prispevala dve tretjini,. po-večanje števila zaposlenih pa tretjino.
Glede investicij tfodoše vedno v veljavi vst znani kriteriji, novo pa je to, da bodo prednost imele tudt prenove starih industrijskih con. Tako naj bi v naši občini do konca zgradili industrijsko cono MP 3 (staro Ietališče), prenovili pa bomo tudi nekaj starih. Naj še omenimo, da bo na področju družbenih dejavnosti najpo-membnejša naloga izenačevanje standarda v Ijubljanskih obči-nah.
Preveč prostora bi potrebovali za podrobnejši opis, l:aj vse še načrtujemo v naslednjem sred-njeročnem obdobju, obenem pa to tudi ni potrebno, saj je v Dele-gatski tribuni, ki je na voljo vsem delegatom in tudi drugim delov-nim Ijudem in občanom, to iz-črpno obrazioženo. Nanizajmo rajši pripombe,kiso jih natopo-ročilo, analizo in osnutek smer-nic imeli delegati.
MARSIKAJ ŠE NI JASNO
Marjan kopeckj, delegat 7. kon-ference delegacij — Papirnica Vevče je med drugim dejal, da je sicer lepo zapisano, pokrivati uvoz z izvozom, toda kako to doseči, če so pravice izvoznikov tako majhne. O planira-nju je govoril delgat 1" konferece SCT, tozd Strojni inženiring Janez Možina; menil je, da ni dovolj zgolj ugotovitev organov skupščine, da planov nismo naredili, temveč bi mo-rali imeti tudr analizo, zakaj jih nis-po. Razumljivo je, je nadaljeval, da Jo 1. junija niso v delovnih orga-nizacijah pripravili dolgoročnih pla-nov, saj tudi ni instrumemov zanje, kajti možnosti se spreminjajo iz dneva v dan. Delegat foorde Kiašnja iz 17. konference SCT, tozdTesarska dejavnost je opozoril na teiaven po-ložaj ozdov s področja gradbeništva, predsednik ZZD Rado Tihelj pa je delegate sežfianil z zapažanji 23. konference delegacij — Jože Mo-škrič; ti ugotavljajo, da so trgovine na obrobju našega mesta slabše zalo-žene kot v središčih; ponovno so opozorili, da ni sprejemljivo krčenje gradnje objektov iz III. samopri-spevka, glede poslovnega dasa go-stinskih lokalov pa so menili, da ga je treba prilagoditi željam občanov.
ZARADI NEUPOŠTEVANJA
PRIPOMB SO DELEGATI
V ZADREGI
Več tehtnih pripomb k osnutku smernicjeimelpredsednikskupščine samoupravne interesne skupnostj otroškega varstva Danilo Jurca. Sodil je, da je treba pri lemcljnih ci-Ijih našega razvoja nujno dodati: brez znanja, sodobne tehnologije in računalništva ne bomo naredili ko-raka naprej! Menil je tudi, da bi bilo treba udariti plat zvona zaradi upa-danja števila rojstev v naši republiki; skrbeti bi nas moralo tudi to, da so majhni otroci v vrtcu tolikšno število ur na dan. V prihodnjem srednjeroč-nem obdobju bi morali mislili na to. Ponovno je Danilo Jurca opozoril na velike razlike v osebnih dohodkih v družbenih dejavnostih med Ijubljan-skimi občinami (mi smo tu na hajslab-šetn) in predlagal, da naš izvršni svet stori vse in v Ljubljani prikaže, kako je tako stanje nevzdržno.
Na zboru krajevnih skupnosti so delegaii imeli niz konkretnih pri-pomb. »Naša krajevna skupnost je bila že pred trremi leti proti širitvi Petrola v Zalogu, v gradivu pa je to ponovno načrtovano,« se je oglasil delegat KS Zalog Albin Maroll. »Tudi mnenje delegacije, da se či-stilna naprava premakne za dva do tri kilometre na slabšo zemljo, ni bilo upoštevano. Zato se je nam delega-tom težko pojaviti na zborih obča-nov. Ljudje so premalo seznanjeni z dogajanji, o gradnji posameznih ob-jektov zvedo šele iz gradiva, ne pa že prej,« je poudaril.
Jože Valentinčič iz KS Štepanja vas je v imenu svoje krajevne skup-nosti in KS 25. maj in Sotočje naštel več pripomb in vprašanj, ki žulijo prebivalce tega območja. Zanima jih, ali je gradnja elektrofiltra v To-plarni finančno podprta; zahtevajo tudi, da Podjetje za ptt promet ne pričenja z zidavo novih objektov, dokler stare obveznosti niso uresni-čene. Gradnjo enote v Steoanjskem naselju namreč prestavlja iz leta v leto. Krajani KS Zadobrova-Sne-berje so prek delegata Janeza Goslin-čarja opozorili, da v srednjeročnem planu ni predvidena gradnja trgovine v Novem Polju. Polona Končan iz KS Novo Polje pa je spraševala, zakaj je tnodernizacija ceste XIV v Novem Polju preložena v leto 1985. Tudi adaptacija gradu Kodeljevo je spet preložena na nasledn je leto, je pove-dal delegat KS Kodeljevo Vinko Blatnik.
Delegacija le KS je že nekajkrat predlagala, da velja grad in grajski kompleks urejati postopno in da naj se poišče ponudnika. ki bi bil pri-pravljen prostore primerno urediti, ne pa da se za izvedbo te naloge po-novno zadolžuje GP Figovec, ki očitno tega ne zmore opraviti. Pred-sednica zbora KS Marica Rihar pa je opazila, da v gradivu za sejo mestne skupščine ni tned načrtovanimi nalo-gami omenjen tudi podhod na Prole-tarski cesti.
O vsem tem gradivu so obširno razpravljali tudi na družbenopolitič-nem zboru naše občine in opozorili na vsa neurejena in pereča vpraša-nja, na katere ne bomo smeli pozabiti v pnhodnjih letih.
D. J.