<- C. postale, — Esce ogni giovedì mattina.
Posamezna Številka 30 stot., sfora 50 stot.
>Aovi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= ya sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni= ®tvo in podružnica uprave v trstu via Valdirivo 19/III; te» •efon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L„ za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 22.
V GOBICI, ČETRTEK 29. MAJA S930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
30. maja, petek: Ivana Orleanska, devica; Feliks, papež. — 31. maja, so» bota: Angela, devica; Kocijan, muce» nec. — 1. junija: nedelja: 6. povelik. bedel ja, Fortunat, sp.; Kuno. — 2. Junija, ponedeljek:	Erazem, škof;
kvgen; Marcelin, mučenec. — 3. junija, torek: Klotilda, kraljica; Pavla, de» vica. — 4. jun., sreda: Frančišek Kar., spoznavavec; Kvirin, škof. — 5. jun., četrtek:	Bonifacij,	škof, mučenec;
V torek dne 3. junija je prvi krajec: vreme hladno.
Novice.
24. maj.
Deloma v soboto 24. in deloma v nedeljo 25. maja se je po vsej državi slovesno obhajala obletnica vstopa Italije v vojno. Po vseh večjih mestih, ki so bila praznično okrašena, so se vršili nastopi fašistovskih organizacij, sprevodi in razne druge slavnost» j}e prireditve. V Trstu je ob tej pri» uki govoril vojni odlikovanec z zlato >ned al j o stotnik Gvidon Slataper. V Gorici je bil odposlanec velikega po» nabijenea Delcroixa odvetnik Boni, ki je govoril zbrani srednješolski mladi» ni. V zvezi s temi proslavami je bilo v Gorici tudi odkritje spomenika slav» nemu italijanskemu jezikoslovcu A» scoli ju. Mimogrede omenimo, da je bil ta učenjak v dobrih zvezah z rajnim učenim Štefanom Kocjančičem, pro» fesorjem v goriškem bogoslovju.
Nove šole.
Prosvetni minister Giuliano se je te dni vrnil s Sicilije. Nadziral je šole. Ob povratku v Rim je odredil, naj vlada otvori na otoku 400 novih šol.
Grandi — Marinkovič.
Poročali smo o dolgem razgovoru, ki ga je imel v Ženevi ital. zunanji mi» nister Grandi z jugoslovanskim mi» nistrom Marinkovičem. Kakor piše beograjska »Politika«, se je Marinko» vic takole izjavil o teh srečanjih: »Imel sem z Grandijem dva dolga razgo» Vora. Poleg tega sva se še ob drugih Prilikah menila o vseh splošnih vpra» šanjih, ki se trenutno tičejo Evrope. Predvsem sva pa seveda razpravljala o zadevah, ki so neposrednega pomena za obe državi. O vseh razgovorih imam ugoden utis. Zadovoljen sem in upam, da se ne varam, če mislim, da smo na najboljši poti, da dosežemo ustalitev naših medsebojnih odnoša» jev, in sicer na temelju, ki bo v dobro obema sosedoma.«
Ob čast.
Dopisni urad »L’Italia d’oggi« po» roča, da bodo! odvzeli vsa odlikovanja tistim trgovcem, ki so povzročili po« lom svojih podjeti j
Svobodna domovina.
Vse nemško ljudstvo je z nepopis» nim navdušenjem sprejelo vest, da je j francoska vlada dala svojim polkom i v Porenju povelje, naj se pripravijo | na odhod. 12 let je bilo Porenje zase» deno od tujih čet. Zadnjih 25.000 Francozov bo zdaj v 40 dneh zapusti» lo nemška tla. Po versajski pogodbi i bi imeli Francozi oditi šele 1. 1935., ko se bo tudi v okrožju Saarbriicken iz» vršilo ljudsko glasovanje za državno pripadnost. Ker je pa z Youngovim načrtom vojnoodškodninsko vpraša» nje rešeno, so Francozi prej umaknili svoje čete.
»Ladjedelnica zmage«.
Upravitelji ladjedelnic v Tržiču, Trstu in Miljah so sklenili, da se vsa tri podjetja strnejo v eno, kil se bo nazivalo »ladjedelnica zmage«. Zviša se tudi delniška glavnica. Banca Com» merciale Italiana iz Milana bo glavna lastnica združenega podjetja. Nadalje so pri novi družbi udeleženi Kozulič, Lloyd Sabaudo iz Genove in več dru» gih italijanskih industri j cev.. Banca Comerciale Italiana je svoj čas že pr e» vzela tržaški denarni zavod Banca Commerciale Triestina in si poleg družbe Lloyd Sabaudo tudi pri Kozu» liču zagotovila prvo besedo. Namen tega sporazuma je, izločiti konkuren» co med dosedanjimi ladjedelnicami na Tržaškem.
Pomagalo je.
Ko je sv. oče Pij XI. slovesno ugo» varjal proti preganjanju krščanskega ljudstva v Rusiji in pozval katoličane vsega sveta, naj se združijo ž njim v molitvah za Rusijo, so boljševiki za» čeli srdito napadati papeža. Marsikdo je mislil, da ne bodo protesti krščan» skega sveta nič zalegli. Pa so. Boljše» viški listi so tik pred veliko nočjo, ki je bila 3. maja, prinesli zanimiv pogo« vor ruskega diktatorja Stalina s pred» s edinko m Zveze brezbožnikov Jaro» slavskim. Stalin je rekel: »Spričo na» petega položaja z Evropo ni umestno, da bi vodili boj proti krščanski cerkvi in drugim veram tako silno kot do» slej. Sovražno razpoloženje v Evropi proti nam raste in ne smemo pustiti, da bi plameni protestov narastel v po» žar. Spremeniti moramo svojo napa» daino črto in presaditi boj proti Bogu v Evropo.« — Protesti so torej poma» gali. Toda motili bi se, ko bi mislili, da se bodo boljševiki zdaj odpovedali boju proti veri. Le bolj previdno bo» do postopali.
Važni gospodarski sklepi.
V ponedeljek je pod predsedstvom g. prefekta zboroval Deželni gospo» darski svet v Gorici. Prefekt je nazna» nil, da se bo v juniju začela zidati hiša gospodarskega sveta. Tudi dela za poštno palačo se bodo postavila na dražbo v juniju. Začelo se bo zidati
i poslopje za mlekarsko šolo v Tolminu : in vrše se tudi priprave za ustanovitev ! kmetijske šole v Tolminu. Tudi z i vprašanjem kraškega vodovoda in njega podaljška do Dornberga se via» da živo peča. —- Komisar za deželno upravo kap. Morassi je poročal, da se deželna norišnica v Šempetru že zida; stroški so preračunani na 4 milijone. V teku je gradba mostu pri Versi za ' 250.000 lir in bolnice z Idriji za 300.000 lir; v kratkem se oddajo dela za zgrad» bo zavetišča za najdenčke v Šempetru pri Gorici, ki znašajo okoli 300.000 lir. Državni zavod za socialno zavarova» nje namerava zidati na Vitovskem vrhu zdravilišče za jetične s 150 poste» ljami, ki bo stalo okoli 5 milijonov lir. — Želimo, da bi se ti pomembni načrti kmalu in tako izvedli, da bi pre» bivalstvo dobilo kaj dela in zaslužka.
Zveza med severom in jugom.
V	juniju se otvori stalna letalska črta iz Bratislave na Češkoslovaškem v Zagreb. Polet bo trajal dve uri in pol.
Tržačani v Albaniji.
Tržaška tvrdka inž. Mazorana zida v Draču v Albaniji moderno luko. Tvrdka je prevzela dela za 8,400.000 frankov. Drač bo imel največje prista» nišče na albanski obali.
Največje italijansko mesto.
Morda bi kdo mislil, da je to Rim ali Milan. Pa ni res! Največ Italijanov prebiva v Njujorku. Tam jih je 1,100.000. Šele v precejšnji razdalji slede Neapolj (980.000 preb.), Milan (970.000 preb.) in Rim (930.000 preb.).
Spomenik mornarju.
V	luki Brindisi, ki leži na vzhodni obali Italije ob Adriji, bodo postavili veličasten spomenik v počastitev ita» lijanskega mornarja. Spomenik bo 40 m visok. Središče bosta tvorila 2 po 10 m visoka kipa. predstavljajoča ita» lijanskega mornarja. Nad njima bosta plavala dva orla, obrnjena proti na» sprotni obali.
Židje ne smejo v sv. deželo.
V	povojni dobi so se Židje odločili, da ustanove v sv. deželi, v Palestini, sa» mostojno državo. Angleži, ki imajo nad deželo vrhovno oblast, so v ta sklep privolili in Židje so se začeli iz vseh delov sveta doseljevati. Doma» čim Arabcem pa to ni ugajalo in zato je prišlo do ostrih, krvavih bojev med obema skupinama. Po večmeseč« nih pogajanjih je sedaj Anglija, ki se boji zamere pri svojih številnih arab» skih rodovih, omejila židovsko do» seljevanje v sv. deželo. 3200 zadnjih dovoljenj za vselitev, ki so bila že pripravljena, je preklicala.
»Grof Zeppelin«,
veliki nemški zrakoplov, je srečno pristal v Južni Ameriki. Za pot preko Atlantika — od Španije do Brazilije — je potreboval 60 ur. Sedaj je na po» letu proti Severni Ameriki.
Katoliška, knjigrarno. w Clorica

se je preselila r.a Travnik, Piazza Vittoria št. 11 (zraven škofijske kapele), tel. 335.
Zmaga Katalancev,
Razgrnite 17. številko- letošnjega »Novega lista« in tam boste brali, ka» ko se je Katalancem godilo pod vlado Prima de Rivčre. Sedanja Berenguer» jeva vlada hoče v dobrobit države vse krivice popraviti. Dovolila bo zopet v vseh javnih uradih katalanščino, ka» talanska zastava bo smela spet svo» bodno vihrati.. Najvažnejše pa je, da bodo zopet sklicali deželne zbore in s tem vrnili Katalaniji široko samo» upravo.
Zaspi pri krmilu.
Mejni grof Tacoli se je vozil s svo» jim avtomobilom po Emiliji v srednji Italiji. Z njim je bil njegov sin. Ne» pričakovano je pa odlični vozač za» dremal pri krmilu. Posledica je bila, da je zavozil in trčil v neki zid. Pri tem je bil sam težko ranjen, sin pa lahko. Rušeči se zid je poleg tega pre» cej nevarno poškodoval deklico, ki je slučajno šla tam mimo.
Drzna letalka.
Zadnjo soboto je angleška letalka Amy Johnson dovršila svoj polet An» gli j a—Avstralija. Dolgo pot je napra» vila postopama. Potrebovala je zanjo 20 dni; od teh je prebila 18 dni v zra» ku. S svojim poletom si je priborila korajžna Angležinja prvenstvo med letalkami.
60»letnica.
V petek dne 30. t. m. bo praznoval mons. Ivan Koršič, superijor v poko» ju, bivši kobariški dekan, svoj 60» letni rojstni dan. Požrtvovalnemu de» lavcu v vinogradu Gospodovem kli» čemo: Na mnoga leta!
Ladja v plamenih.
Danes teden popodne je na vse ra» dijske postaje pribrnela pretresujoča brzojavka S. O. S., (save our sou-ls, angleški klic, ki pomeni: rešite naše duše!), kakršno pošiljajo ladje, ki so v težki nevarnosti. In res, sredi Rde» čega morja je na francoski ladji »Asie« s 1500 mohamedanskimi roma» rji na krovu izbruhnil silovit požar. Skoro 200 popotnikov je našlo smrt v ognju in vodi. Ladja je izgubljena.
160 milijonov
prebivalcev bodo štele Združene dr» žave ameriške 1. 1975., tako so prera» čunali učeni možje, ki proučavajo šte» vilčno porast in nazadovanje raznih narodov. Sedaj imajo Združene drža» ve 115 milijonov duš. V prihodnjih 35 letih se bo tedaj njih število dvignilo za slabo tretjino.
Volk — mizar.
Prav neverjetna zgodba se je pri» petila te dni v bližini mesta Cesena (severozapadno od Rimini). Mizar Edvard Fuse oni se je nekega popol» dneva po kosilu zleknil v bližnjem gozdu pod grm in prijetno zaspal. Da bi ne bil! Mimo je namreč prišel sosedov Peterček in ves prestrašen ugledal nekaj črnega pod grmom. Brž je stekel domov h očetu, češ da je v gozdu velik volk. Oče spr» va ni verjel, potem se je pa le oboro»
žil s puško in sklical še par sosedov, da pojdejo nad volka. Ko se približajo grmu, res ugledajo nekaj dolgega, čr» nega pod njim. Pomerijo in ustrele. Kakšen strah jih je obšel, ko je ubogi mizar zar j ul kot obstreljena zver. Saj je pa tudi v resnici bil zadet in so ga morali kar brž prepeljati v bolnišnico.
20 tisoč vreč moke je pred dnevi uničil požar, ki je iz» bruhnil v skladiščih ob reki Temzi pri ■ Londonu. Gorelo je vso noč in gasilci so imeli veliko mu j o, da so preprečili razširjenje ognja.
Aretirani poslanci.
Pri neki nočni seji parlamenta Zdru» Ženih držav je bilo navzočih tako ma» lo ljudskih zastopnikov, da je bila se» ja nesklepčna. Pred 8 leti je bil pa sprejet zakon, da sme predsednik spra» viti nemarne poslance k seji tudi s si» lo. Tega predpisa se je predsednik po» služil in je prvič v osmih letih naročil častniku policije, naj gre po bližnje poslance. Častnik jih je iskal po gle» dališčih, hotelih in stanovanjih ter jih pripeljal v parlament. Tam je vzbujalo seveda veliko smeha in hru» pa, ko so prihajali_ »aretirani ljudski zastopniki« v spremstvu policije k po» nočnemu zakonodajnemu delu. Tudi med občinstvom je bilo mnogo za» bave.
Novost.
Uprava državnih železnic v Beogra» du je s 15. majem uvedla na brzovla» kih radijske aparate. Sediš v brzečem vozu in lahko poslušaš poročila, go» vore in koncerte od vseh strani sveta.
Boj pri odvetniku.
K odvetniku Segatiju v mestu Bellu» no je prišel po opravkih neki trgovec Fabris. Nekaj časa sta se razgovarjala, kar potegne trgovec brivsko britev in zamahne po odvetnikovem vratu. Od» vetnik se je spustil ves krvav v boj, ne govorniški, marveč v pravi pravcati s pestmi in stolicami, dokler se mu ni posrečilo poriniti besnega trgovca v sosedni prostor in ga zakleniti. Potem je tekel po policijo, a napadalec je že zdihoval v mlaki krvi. Tudi odvetnika so morali spraviti v bolnišnico.
Toča.
V nedeljo popoldne je huda toča obiskala pokrajino Verona. V veli» kem delu dežele je uničila poljske pri» delke, zlasti žito. Padala je četrt ure. Posamezna zrna so bila debela ko orehi.
»Imel sem tovariša ...«
ali »Ich hatte einen Kameraden«, tako pričenja nemška vojaška popev» ka. Te besede so vklesane tudi na kri» že avstrijskih vojnih pokopališč, raz» tresenih po našem ozemlju. Ta poko» pališča je prišlo prejšnji teden obiskat 100 Avstrijcev, med njimi mnogo ta» kih, ki so se borili na soški fronti. Po» lagali so vence na grobove padlih to» varišev. Spremljali so jih italijanski častniki, ki skrb e za vojna pokopa» lišča. — Kako smrt zopet združi, kar je življenje ločilo!
Redki zločini.
Ker je zločinov, ki so zreli za poro» to, v okrožju goriškega tribunala pre» majhno- število, se bodo kazenski pro» cesi glede zločinov, zagrešenih na Goriškem, topot vršili v Trstu. Porot» ne razprave se začnejo 9. junija.
Zaradi poneverbe.
Bivši didaktični ravnatelj in občin» ski načelnik v Bovcu Giuseppe Co» goli je bil obsojen na 1 leto in 4 me» sece ječe, ker je poneveril javni de» nar. Prizivno sodišče mu je kazen zni» žalo za eno leto.
Mučeniška kri.
Po poročilih, ki jih je prejela kitaj» ska vlada v Nankingu, so kitajski ko» munisti ubili tri finske misijonarke. Ukaz za grozno dejanje je baje izšel iz Moskve, ker je bila med misijonar» kami sestra bivšega finskega ministr» skega predsednika Ingmana, ki je pred leti na Finskem vodil ostre boje proti boljševikom.
»T urksib«
je kratica za turkestansko»sibirsko že» ieznico, katero so Rusi sedaj dokon» cali. Železnica je dolga 1442 km, pri» bližno toliko- kot proga iz Gorice sko» zi celo Italijo do Mesinske ožine ob Siciliji. Gradili so jo štiri leta. Proga se začne v Semipalatinsku v Sibiriji in gre skoraj 1000 km vzdolž rusko»kitaj» ske meje v smeri proti Indiji, Pravijo, da dela ta železnica Angležem več skrbi, kot vse Gandhijevo gibanje v Indiji. Poleg strogo vojaškega pome» na pa je »Turksib« tudi gospodarsko važna, ker veže na kulturni svet po» krajine, ki so bile do sedaj radi odda» Ijenosti popolnoma odrezane.
Gostovanje.
Pretekle dneve je gostovala v Za» grebu in Beogradu najslovitejša so» dobna italijanska gledal, igralka Ema Gramatica. V obeh jugoslovanskih središčih je žela burne uspehe. Ko je dospela iz Zagreba v Beograd, je po »Piccolovem« poročilu govoril z njo ital. časnikar. Pravila mu je, da je bila njena mati doma z Reke. Ko je bila majhna, jo je mati, ki je znala hrvatski, rada klicala: »Draga«. Tudi oče, ki je bil Trentinec, seje privadil na to lju» beznivo besedo. Če je bila pa poredna, je godrnjal: »Mora imeti v svojih žilah prav hrvatsko kri.« Zagreb jo je oča» ral. Tudi Hrvatice in njih noša so ji zelo ugajale. Po njenem mnenju mora vsak narod ohraniti svoje navade, zna» čilnosti in običaje, ker le na ta način vzbuja zanimanje sosedov.
Domača umetnost.
Slikar Tone Kralj, katerega dela so našemu občinstvu že znana, je izdal pred nedavnim tri umetniške slike: »Sveto Družino«, »Vstajenje« in »Do» brotnika«. Litografije so bile razstav» 1 j ene na razstavah v Londonu, Beo» gradu, Antwerpnu in v Benetkah. To pač dovolj dokazuje njihovo umetni»
DVA NOVA GOVORA.
Načelnika vlade so na obisku v Milanu pozdravili tudi vojni pohab» ljenei in inu darovali pri tej priliki uragoceno poveljniško palico. Palica je iz malahita in nosi na vrhu glavo rimskega orla, izrezljano iz zlata in posuto z žlahtnimi kamni. Orel poči» va na strelah, okrašenih z rubini. Ko» nec palice tvori velik črn diamant.
Dar so izročili Mussoliniju kot »ob* no vitel ju domovine.« Načelnik vlade se jim je zahvalil in rekel med dru» gim:
»Vas, pohabljence in invalide Lom* bardije in cele Italije, smatram za svoje naj dražje brate. Slišali ste moja govora v Livornu in Florenci. Ta govora sta imela med drugim tudi ta uspeh, da so v različnih deželah Evro* pe zagagale vse gosi v obrambo miro* ljtubnosti. Nikoli se ni nudila še tako jasna slika človeške hinavščine (odo* bravanje). Zdi se, kakor da so samo v Italiji letala, dočim imajo drugod seveda le nedolžne zmaje iz svilenega papirja (smeh). Samo v Italiji so to* povi, medtem ko imajo drugod le pa* lice za šetanje (smeh). Samo v Italiji stoje vojašnice, drugod pa zidajo po* slopja za zabavo in oddih. Italija je edina tako predrzna, da ima vojno mornarico, dočim Imajo drugi narodi le ribiške ali potniške ladje. Vi veste, eia je resničnost popolnoma drugačna. Ge so vse države oborožene ali se obo* rožujejo, ne razumem, zakaj bi morala biti ravno Italija razorožena in bi se ne smela primerno oborožiti. Tovari* ši pohabljenci! Ponudili ste mi dar, ki ste ga imenovali poveljniško palico. Zame je pa to palica, ki mi pravi, da moram biti poslušen duhu zmage in volji domovine.«
Besede prvega ministra so navzoči pozdravili z nepopisnim navdušenjem.
Dne 24. maja je vladni načel* nik pred 300.000 Milanci držal drugi govor, v katerem je izvajal:
»Gotov sem, da ste od mene pri* čakovali, da bom dopolnil svoja go* vora v Livornu in Firencah, ki sem ju dolgo premišljal, preden sem ju izgo* voril. Imela sta namen, ki sta ga po* polnoma dosegla, da se italijansko ljudstvo ne uspava ob meketanju jag* n j et, ki so pravi volkovi, da se ne bo .jutri nenadoma prebudilo pred več ali manj usodnimi presenečenji zgo* dovine.«
»Reklo se je tudi, da se je moje po* tovanje, ki je po vsejj Italiji sprožilo množice, široke kot ocean, izvršilo gle* Ue na gospodarski položaj naroda. Ne, to je popolnoma krivo in tisti, ki to trdijo, lažejo, vedoč, da lažejo, (/z* vrstno! kliče množica.) Gospodarski položaj Italije, to bodi povedano v tem mestu, ki je najvažnejše proiz* vodno središče narodnega gospodar* stva, ni slabši kot položaj v drugih deželah. Sicer pa vlada gospodarski položili od dne do dne nadzira, in na* pravi in je že storila ukrepe, ki jih niti poklicani pozabljivci niso mogli izgu»
; biti iz spomina, ker so ti ukrepli še j sveži, od včeraj.«
Vladni načelnik je nato poudaril, da se nekateri čudijo slogu njegovih go* vorov. »Ti pozabljajo, da mi nismo ministrstvo starega kova, marveč re* žim.« In je nadaljeval:
»Ti pozabljajo, da se sedanji režim ni rodil iz alkimističnega razkrajanja ali stapljanja parlamentarnih skupin, marveč iz krvavega napora črnih srajc (odobravanje), da je ta režim vstaja (ploskanje), revolucija, ki se je borila dolgo dobo, celih šest let, kot računajo naši nasprotniki. Torej: jaz sem pogla* var, stvaritelj in torej moram biti bra* nitelj revolucije (burno odobravanje), zakaj nauki te revolucije so nepozna* ni, njeni voditelji se žalijo in zasme* huje jo, njen razvoj se zvijačno zale* zuje. Ne postavljam praznih trditev, zakaj dovolj dobro nam je znano, kaj se drugod pripravlja in kakšen duh obvladuje nekoga od naših sosedov. (Viharno ploskanje).
Ali se ni prav včeraj razširila bur* kasta novica, da je Milan v obsednem stanju? (Smeh in kriki.) Poživljam štirinajst novinarjev, ki so se včeraj prišli poklonit, da to bedarijo ovržejo in sporočijo preko mej dejansko res* nico, ki je ta: da sta v Italiji ljudstvo in režim, ljudstvo in fašizem ena sama in neločljiva resničnost, kar dokazuje ta brezmejna množica. (Res jel Pio» skanje. Živel Duce!) Ali ni od včeraj druga, še bolj ostudna vest, ki so jo razširili prav na predvečer obletnice naše vojne napovedi, da je namreč Italija izkrcala svoje čete v Albaniji, da podpre kraljestvo našega kralja zaveznika in prijatelja? Druga laž. Zato se pred temi dokazi jasne in po* polne zle volje ne smemo slepiti in predvsem ne smemo slepiti ljudstva.«
Vladni načelnik je svoj veliki govor zaključil tako*le:
»Izšli smo iz Verzaja s pohabljeno zmago. Toda zmaga je še v naši pesti. (Dobro!) Okrnili so jo v diplomatskih zapisnikih, toda niso je pohabili v na* ših rokah in naših srcih. (Odobrava* nje.)«
»Milanske črne srajce! Da vam do* kažem, da smo svoje bližnje bodočno* sti gotovi, vam napovem sestanek na tem*le trgu za 28. oktober leta 1932. Zakaj Milan, ki je videl vstati prvo fašistovsko četo, mora tudi slovesno praznovati začetek drugega desetletja fašistovske revolucije, ki je določena — ker tako hočemo, — da napravi ita* lijansko ljudstvo vedno večje. Bo* ste*li tu? (Da, da! kliče množica.) Z istim navdušenjem in isto vero? (Da, da!) Dvignite prapore, dvignite puške, znamenje in orodje naše nepremaglji* ve vere!«
Po zadnjih besedah se je v množici dvignilo viharno ploskanje. Govornik se je moral petkrat pokazati in je pozdravljal ljudstvo po rimsko.
V nedeljo je vladni načelnik pre* gledoval mladinska društva in sindi* kate ter se nato povrnil v Rim.
MALTEŠKO VPRAŠANJE SE OSTRI.
V predzadnji številki je »Novi list« opisal borbo, ki se vrši med škofi in vlado na Malti. Poročal je o skupnem pastirskem listu obeh malteških ško* fov, ki vernikom pod kaznijo smrt* nega greha prepovedujeta voliti za vladno stranko lorda Stricklanda. Medtem sta oba škofa svoje odredbe poostrila s tem, da sta ljudstvu pre* povedala čitati vladne časnike. No* vinarjem škofa ukazujeta, da ne sme* jo več pisati v take časnike, ker jih sicer zadenejo cerkvene kazni. Ravno tako jim je prepovedano izdati ob* sojene novine pod drugim imenom.
Vladno stranko so ti ukrepi škofov silno zadeli. Zakaj malteško ljudstvo je škofom globoko vdano — in lord Strickland ve, da bo njegova stranka, če gre pod škofovsko obsodbo na vo* litve, popolnoma poražena. Zato je vladna stranka pozvala angleškega kraljevega namestnika, naj volitve preloži, dokler se spor med Cerkvijo in vlado ne razčisti. Dne 5. maja je nenadoma izšel odlok kraljevega na* mestnika, ki pravi, da se volitve radi javnega reda odgodijo. S tem je lord Strickland dobil oblast, da vlada brez parlamenta vse do volitev.
Ti dogodki so vzbudili pozornost tudi v svetovnem časopisju in zadeva je prišla tudi pred angleški parlament. Londonska vlada je izjavila, da je že aprila meseca skušala posredovati pri Vatikanu, da se spor reši, a ni dosegla nič, ker je sv. stolica neomajno vztra* jala pri sklepu, da sploh ne razprav» lja, dokler stoji lord Strickland na če* lu malteške vlade. Ko je izšlo pastir» sko pismo obeh škofov, je angleška vlada sklenila, da pritisne na Vatikan. Odpoklicala je svojega poslanika na papeškem dvoru, gospoda Chiltona, in ga premestila v južno Ameriko, na* mestnika mu pa še ni imenovala. Posle poslaništva pri Vatikanu bo vodil prvi tajnik. To pomeni, da je Anglija napol pretrgala diplomatske zveze s sv. stolico, kar kaže, da so od» nošaji precej napeti. Radi narodne manjšine na Malti Sta prišli v spor dve svetovni sili, kar je zelo pomen» ljivo.
Angleško poslaništvo pri Vatikanu se je ustanovilo šele med svetovno vojno, ker so Angleži hoteli prepre» čiti, da bi Avstrija in Nemčija dobili preveč vpliva pri sv. stolici. Obnov» ljeno prjateljstvo med Anglijo in sv. stolico pa je tudi Cerkvi prineslo mnogo koristi. Saj prebivajo v Angliji in na njenih posestvih milijoni kato» ličanov. Ti uživajo široko versko svo» bodo, imajo n. pr. v Angliji katoliške šole, dobrodelna društva in zavode, katoliška društva za vzgojo mladine. Pozabiti ne smemo, da vladajo Angle* ži v Afriki, Aziji in Avstraliji nad velikanskimi deželami, ki so glavno torišče katoliških misijonarjev. Od* kar se je obnovilo angleško poslani* štvo pri sv. stolici, se je položaj kato» liških misijonov v angleškem ozemlju zelo zboljšal in misijonarji splošno poroča jo, da so angleška obla.s Iva na*
Stran 4	»NOVI LIST«	__________ Štev. 22.
Katoliška knjigarna v Gorica Z ie,
r	^	s., ]	*'-*i v«”.* ^ ^ \ « v;	l - f J J>' - * j< •* 't* ->>• ' rys • * e- »	■* ■>	-^v-;
pram njim nepristranska in pravična. | Spor na Malti je vse te važne pridom j bitve spravil v resno nevarnost. Kas : toliško življenje v Angliji, v Kanadi, j v Zedinjenih državah Avstralije in po drugih deželah angleškega svetovnes ga carstva, ki se bogato razvija, bi utegnilo trpeti občutno škodo. Sv. stolica to dobro ve, a od načela, naj v cerkvenih vprašanjih odloča Cerkev sama in ne vlade, ne more popustiti.
Kaj zahtevajo Angleži.
Poslanik Chilton je pri svojem po< sredovanju želel od Vatikana, naj malteškima škofoma in duhovščini prepove, da se s svojo duhovno oblastjo mešajo v politične boje. V maju 1929. je predložil sv. stolici nas črt za konkordat, ki naj se sklene med Malto in Vatikanom. V 3. členu nas črta je zapisano, da se škofje ne smes jo posluževati svoje duhovne oblasti v političnih zadevah. Naslednji člen pravi, da je duhovnikom prepovedano kandidirati za poslansko zbornico. Načrt nadalje določa, da se škofje in duhovniki ne smejo udeleževati pos litičnih bojev in da smejo pisati v časnike le članke z versko vsebino. Člen 12. pa pravi, da se duhovniki, ki so angleškim interesom nasprotni, ne morejo imenovati na odločilna mesta. Posebno kočljiv je predlog: »Cerkev bo skušala omejiti molitve v italijan* skem jeziku in bo podpirala rabo malteščine v molitvah in javnih pridis gah.«
Vatikan je te predloge odbil, češ da se ne mara pogajati, dokler ne ods stopi lord Strickland, ki je žalil papes ža in škofe. Sicer pa je konkordat tudi po vsebini tak, da ga Cerkev ne more sprejeti. Škofje in duhovniki so državljani, ki imajo enake pravice kot vsi drugi, zato jim vlada ne more vzeti političnih pravic, ki jih uživa vse ostalo prebvalstvo. Popolnoma nedo* pustna pa je zahteva o jeziku y cerkvi. Po katoliških načelih, od katerih Va*
tikan vendar za nobeno ceno ne sme popustiti, se morajo verouk in pridi* ge vršiti v tistem jeziku, ki je za dušni blagor vernikov najbolj pripravno sredstvo; ta pa je materin jezik. Cer* kev in ne država odloča, v katerem jeziku naj se poučuje krščanski nauk in se pridiga. V tem Vatikan ne more in ne sme popustiti.
Vprašanje o jeziku je na Malti pos stalo v zadnjem času sploh zelo te* žavno. Malteška govorica je zmes las tinščine, italijanščine, arabščine in fes ničanskih besed. Vendar je v maltes ščini največ italijanskih korenov, tako da n. pr. Kalabreži za silo razumejo malteški. Ko so Angleži 1. 1800. zas sedli otok, je bila italijanščina edini uradni jezik. Šele 1. 1838. so začeli uvajati angleščino kot učni predmet na vseučilišče in ostale višje šole. Po ustavi iz 1. 1921. poslanci v parlamen* tu lahko govorijo angleški, italijanski ali malteški. Isto velja: za urade. Šele po 1. 1927. je lord Strickland začel izpodrivati italijanščino, kar je vzbus diio velik odpor v narodni stranki. Napačno bi pa bilo, ko bi mislili, da je narodna stranka, ki jo vodi Enrico Mizzi, proti Angliji in za združenje z Italijo. Le majhna skupina skrajne* že v gre v to smer, jedro narodne stranke pa gre za zastavo, na kateri je zapisano: zvesti angleškemu kralju — zvesti italijanskemu jeziku.
Ker so se duhovniki in škofje po* stavili proti Stricklandu, se je jezi* kovni spor razširil na versko polje. In manjšinsko vprašanje na Malti je povzročilo spor med Vatikanom in Anglijo.
Ves položaj se je še bolj zaostril, ko je pretekli petek prenapet narod* n jak Miler pred sodno palačo v mal* teškem glavnem mestu La Valleta napadel lorda Stricklandu. Oddal je iz samokresa nanj tri strele, ki so vsi zgrešili. Po mestu so se nato vršile burne demonstracije proti narod n j a* kom. Značilno je, da je angleški kralj
Jurij lordu Striklandu brzojavno če* stital, da je ušel nevarnosti.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Ko je avstrijski kancelar dr. Schober popotoval v Francijo in Anglijo, smo rekli, da je šel iskat posojilo. Držav* niki so mu pri tem povedali, pod kakšnimi pogoji dobi Avstrija denar. V Parizu in Londonu so se zanimali tudi za avstrijsko politiko in dah tudi
v	tem oziru Schoberju točna navodila. Med drugim je kancelar Schober dal Francozom in Angležem častno bese* do, da razoroži hajmverovce in socia* liste, kar bi koristilo seve predvsem šibkejšim socialnim demokratom. Po povratku v domovino je Schober res pripravil primeren zakon o razorožit*
vi	in ga te dni predložil parlamentu.
Hajmverovci so radi tega vsi iz se*
be. Poslali so Schoberju pismo, kjer protestirajo1, da jih stavi vlada v eno vrsto- s socialisti. »Državnega in dru* žabnega reda nismo hoteli mi prekuc* niti, temveč oboroženi avstr, marksisti. Orožnikov nismo mi ubijali in morili, temveč oboroženi marksisti. Justične palače nismo mi zažgali, temveč ob o* roženi rdečkarji.« Kot pogoj za raz* orožitev so stavili hajmverovci tri zahteve: najprej je treba razorožiti socialno*demokratsko republikansko hrambo, razorožitev naj se izvrši pod nadzorstvom in s sodelovanjem ha j m* verovcev, in sicer s tem, da postaneta notranji minister in ravnatelj državne policije dva hajmverovca.
Te zahteve je Schober odbil in rav* notako ostali člani, vlade. Posebno hudi so na hajmverovce v el enem ci in kmetska zveza, katere voditelj Schu* my je danes notranji minister. Sei pel je pa hajmverovcem naklonjen, saj je že septembra lanskega leta predlagal, naj se jim odstopita dva sedeža v via* di. Takrat je večina kršč. socialcev ta predlog odklonila in ravno tako bo ostal Seipel tudi danes v svoji stranki v manjšim.
V. J. Kriisnovska:
KRALJICA HATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
VIII.
Sargon pri Hatasu.
Vest, da prosi Sargon za avdijenco, je kraljico silno iznenadila. Molčeči in mračni princ je ni do sedaj ni* česar prosil in še nikoli ni bila prisiljena mu v čem prizanesti. Kaj je hotel? Ukazala je, naj ga takoj puste pred njo, in že vnaprej sklenila, da mu usliši prošnjo, če bo le mogoče. Razen onih tajnih vzrokov, da je bila Hititovu tako naklonjena, je Hatasu Sargona še po* sebno ščitila.
Daši je bil Sargon gotov, da mu je Flatasu naklo* njena, vendar mu je srce, močno bilo, ko je stopil v kra* Ijičino sobo.
Kraljica je bila sklonjena nad mizico in marljivo citala iz razgrnjenega papirusa. Pri rahlem šumenju ko* rakov se je okrenila in z lahkim pokimom povabila
princa, naj stopi bliže. Sargon se je vrgel na tla in jih poljubil.
»Vstani in sedi!«
Hatasu je pokazala z roko na stolček iz slonove kosti.
»Mogočna gospodarica, dovoli, da te kleče prosim za milost, od katere z a visi sreča vsega mojega življenja.«
»Prav tako te bom poslušala, če boš sedel na stol* čku,« je rekla kraljica z vzpodbujevalnim nasmehom. »Tako! Zdaj povej, kaj morem narediti za enega naj* skromnejših podanikov! Saj veš, da ti želim srečo, pa si tako čuden, Sargon! Ne časti ne ženske nimajo nate nikakega vpliva.«
Nagla rdečica se je pojavila na bledih prinčevih licih.	1	.j, j | ! ^
»Velikodušna kraljevska zapovednica! Tvoja mo* gočna roka me je rešila nesrečnega ujetništva, poniža* nja in revščine. Tvoja volja mi more darovati tudi po* polno srečo, če mi nakloni žensko, ki jo ljubim. Daj mi Nejto za ženo! Odkar si me obiskala, mi je njeno obličje neprestano pred očmi. Ne morem živeti brez nje, ki je živa podoba mojega ubogega brata Naromata. Poljub, ki ga je dala njegovi sohi, je očaral mojo dušo.
Hajmverovci groze, da se bodo raz« orožitvi uprli s silo, toda to jim ne bo Pomagalo. Avstrija potrebuje denar* ja! Če ga hoče imeti, se mora ukloniti volji zapadnih državnikov, ki so moč* nejiši nego dunajska vlada in hajmve*
i’OVci.
Schober dobro ve, da za njim trdno stoje gospodarski krogi, ki težko ča* kajo na inozemsko posojilo. Pa Sebo* ber je tudi že zastavil besedo Zvezi narodov, kateri je poslal obvestilo, da bo vlada vsem oboroženim stran* karskim organizacijam pobrala orož* je. Zato se je moglo pričakovati, da se Schober zahtevam in grožnjam hajmverovcev ne bo vdal.
Kancelar je pretekli petek predložil parlamentu načrt o novem orožnem zakonu. V novi postavi sta dve važni določbi: prvič boi odslej dovoljenja za nošo orožja izdajal državni kancelar (in od njega naravnost odvisni uradi) m ne več deželni glavarji; drugič se kazni za nedovoljeno nošo orožja zelo poostrijo. Kdorkoli bo nosil orožje brez dovoljenja, bo obsojen na več* mesečno ječo in na visoko denarno globo, ki gre do 2500 šilingov (6700
lir), pa naj bo socialist ali hajmero* vec. Če se ta zakon sprejme in točno izvede, bo oboroženih strankarskih čet v Avstriji konec.
Schober je ob tej priliki imel govor, v katerem je odločno odbil vse zahte* ve hajmverovcev. Vlada je sama do* volj močna, da vzdrži javni red v dr* žavi; ima zanesljivo vojsko, zanesi ji* vo policijo in orožništvo -— strankar* skih čet ne potrebuje. Hajmverovci so zapisali na svoj prapor geslo o redu in svobodi. Naj se zdaj tega drže, naj vlado podpirajo, ko hoče nepristran* sko in pravično urediti notranji red v državi. Kancelar jev a izvajanja so po* slanci vseh strank — razen velenem* ške — živahno odobravali.
Še hujši poper je pa hajmverovcem nasul notranji minister Schumy (ki je po rodu koroški Slovenec). Očital je hajmverovcem, da hočejo prevreči ustavo in ustanoviti diktaturo. A v* sirijski kmetje in delavci tega nikdar ne bodo dopustili.
Vse kaže, da so hajmverovci s s v o* jim predlogom doživeli občuten po* raz.
Našo mesta,
(Po nabranih podatkih piše R. B.)
Lani in letos smo obiskali pod ru* hriko »Naši trgi« vse trge, ki so raz* trošeni po naši deželici. Pomudili smo se pri njih burni in često slavni pre* teklosti, presodili njih razvoj in mor* da uganili njih prihodnjost.
Marsikateri, ki še ni dosti poznal našh krajev in selišč, je ob tistih skromnih opisih ugledal v duhu lepoto naše domačije in si dejal, da je vred* na naše ljubezni, čeprav ni ne bogata in ne slavna, pač pa jo je Stvarnik ob* daril z mikavno lepoto kot malokate* ro drugo deželico. In pa kar je glavno: naš rod živi na tej grudi, zato jo spo* znavajmo in po spoznanju vzljubimo! Ta namen ima tudi opisovanje naših mest.
Malo jih je! Saj ni bilo danih pogo*
jev za njih razvoj. Zemljepisci pravi* jo, da v glavnem nastanejo mesta
1.	tam, kjer je pripravna točka za obrambo (trdnjavska mesta),
2.	kjer so križišča prometnih cest (bodisi ob cestah, železnicah ali ob morju, n. pr. Trst),
3.	kjer je središče, dežele (n. pr. Go* rica, ki je nastala na gričku, kjer so imeli grofje upravno središče svoje grofije),
4.	kjer so naravni zakladi (n. pr. rudniška mesta kot je Idrija). So pa tudi še drugi številni vzroki za posta* nek mest, največkrat seve zgodo* vinski.
Mesta po naših krajih skoraj na pr* ste ene roke sešteješ: Trst se je razvil kot prometno selišče ali obmorska lu* ka; Gorica je nekdanje grofovsko sre* dišče, ki se je razvilo tudi kot promet*
Deklica je prosta. Hartatefov zločin je pretrgal vse vezi.«
Pri zvokih tega glasu, ki se je tresel od zatajevane strasti, pri pogledu na njegove plamteče oči, ki so izda* jale burna čuvstva mladega Hitita, se je na Hat asu* ninem obličju pojavil izraz začudenja in radosti.
»Nejto ljubiš in se hočeš z njo poročiti? Razume se, da jo Naromatovemu bratu rade volje dam. Samo bodi potrpežljiv. Pustiti je treba dekletu časa, da sc umiri in pozabi na ženina, ki ga je pravkar izgubila.«
S plamtečimi očmi je Sargon vstal s stolčka in pa* del na kolena.
»Kraljica! Nejti ni treba pozabiti človeka, ki ga jc sovražila. V to možitev so jo prisilili; sorodniki, da ohra* nijo svojo čast.«
»Kaj praviš? Nejto so prisilili? Kdo si je drznil kaj takega?« je vprašala Hatasu strogo in vsa kri ji je sto* pila v obraz. »Govori! Vse hočem vedeti!« je pristavila ukazovalno.
v. Sargon ji jc opisal Pagirovo in Menovo razvratno življenje. Pripovedoval ji je o njuni brezumni za* pravljivosti, katere posledica je bila zastavitev mumije starega Mena, za kar plačuje P a gir oderuhu visoke obresti. Nato jc še povedal o sramotnem dogovoru s
no središče na sotočju Soške in Vipav* ske doline; Idrija se ima zahvaliti rud* niku za svoje meščanstvo; Sv. Križ pravzaprav le cesarski milosti; Postoj* na je postala mesto, ker je bila sedež upravnih oblastev in pa nekako po* stajališče ob veliki cesti Trst — Du* naj ; Tolmin je pa šele Benjamin med mesti.
Danes poglejmo v pivško prestolni* co, v Postojno!
POSTOJNA.
Že oddaleč se popotniku na vlaku ali peš pokaže ljubko mestece Postoj* na, raztegnjeno pod Sovičem (670 m) od postaje pa do križišča cest na Šem* peter in Razdrto. Pivška prestolnica je prav sredi rodovitne planjave; na zapadu jo zapira skalni Nanos, proti vzhodni strani pa gozdnati Ja* vornik.
Že v davnih časih je bilo tu, na naj nižjem alpskem prehodu proti ju* gu, selišče starih Japidov. Nadnje so pridrle legije rimskega cesarja Avgu* sta. Tedaj so na hribu Soviču, strmo nad mestom, postavili gradič. Od njega so danes komaj sledovi. Niti ime rim* skega selišča ni več ostalo. Sedanje ime se jc razvilo v srednjem veku, ko so ustanovili postojnsko graščino, ki so jo imeli v lasti furlanski in koroški vojvode, dokler ni pripadla pod Oglej. Patriarhov vazal (viteški podložnik) je bil tukaj; 1. 1138. neki Herman Aris* perški. Iz pridevka »Arisperch«, ka* kor vse je grad naziva!, je dobil ves kraj ime, ki se je pokvečilo kasneje v »Adlersberg«. Drugi pa pišejo, da je nastalo iz »Aarsberg« »Adlersberg« (Adler = postojna), kar je star slo* venski izraz za orel. Po Soviču je nam* reč gnezdilo dosti »postojn». Adlers* berg so prevedli v Postojno; danes bi morda bilo pravilneje Órlovgrad ali Orlovo (prim. Orlek pri Sežani).
Pod Sovičem so sc stisnile prve slamnate bajte. Temu najstarejšemu mestnemu delu pravijo še danes »Maj* lond«. Grad je pa prehajal v roke raz* nih plemiških družin, dokler ga ni zadnji zasebni lastnik baron Franc Wolkensberg prodal 1. 1722. c. kr.
Hartatefom, katerega žrtev bi morala postati Nejta.
»To je strašno!« je vzkliknila kraljica, tresoča se od gneva. »Moj ubogi Mena! Tako plemenit in veren sluga, ki je užival zaupanje mojega božanskega očeta, zdaj pa so njegovi telesni ostanki osramočeni in zastavljeni oderuhu ! In Satati, to ničvredno človeče, se je drznila mi zamolčati takšen zločin in mučiti Nejto, tega veliko* dušnega otroka, ki se je hotel molče žrtvovati! Oh, v kakšne roke sem izročila svojo...« Umolknila je za nekaj trenutkov, nato je nadaljevala: »Sargon, ali mi prisežeš, da jo boš zvesto ljubil in ščitil vse življenje? Dobro, tvoj pogled mi govori več kakor vse tvoje obljube. Zdaj me poslušaj. Nejta postane tvoja žena. Še danes ji naznanim svoj sklep. Pripravi svoj dvorec. Jutri zjutraj pripeljem sama k tebi nevesto, da položim njeno roko v tvojo desnico pred soho onega, kateremu je podobna in kateremu sem obljubila, da jo bom šči* tila.«
Tresoč se od sreče, se je Sargon sklonil in hotel poljubiti vzvišeno mesto, na katerem je stal kraljevski prestol, toda Hatasu mu je podala roko.
»Sama sva«, je pristavila z otožnim usmevom v hipu, ko je princ pritisnil njene vroče prste k svojim ustnam.
dvorni komori (upravi dvornih po* sesti).
Svoj grb je dobila Postojna 1. 1462. Komaj se je trg začel razvijati, so se ga za kratko dobo polastili Benečani (1. 1508—1509). Za njimi in tudi še pred njimi so okoli Postojne plenile in morile turške tolpe kakih desetkrat. L. 1522. na cvetno nedeljo so bili lju* dje ravno pri maši; janičarji so pri» drli in odpeljali iz cerkva kakih 6000 ljudi v sužnost. Gradu samega niso napadli. Razrušila ga je pa naravna sila, ker je 1. 1616. vanj treščilo in je pogorel. Potem ga niso več sezidali.
Ob francoskih vojnah je videla Po* stojna trikrat Napoleonove grenadir* je. Iz njih časa je ostal lepi drevored in pa spomin na nižjo gimnazijo, ki so jo ©tvorili v današnji Gasparijevi hiši.
Do 17. stoletja je Postojna spadala pod faro v Slavini. Šele 1. 1794. je po* stala župnija. Dekanijo so pa prenesli sem šele 1. 1844. Župna cerkev sv. Šte* fana jje že iz 1. 1747.
Postojnska kronika ve tudi o treh strašnih požarih, ki so trg skoraj ves vpepelili. Še pred 60 leti je pogorel ves zgornji del trga.
Ob Radeckijevih vojnah v Lombar* diji so pa vojaki zanesli sem hudo ko* lero.
Po 1. 1900. je Postojna začela naglo rasti. Tedaj se je zgradila ljudska šo* la, 1. 1902. jamska, 1. 1907. pa mestna elektrarna, vodovod in kanalizacija. L. 1908. je Postojna dobila meščansko šolo. Naslednje leto, t. j. I. 1909. pa je postala mesto. Imela je tedaj že okoli 2000 prebivalcev, skoraj 400 več nego 1. 1890., dobrih 20 let prej. Danes ima Postojna malo manj kot 3000 prebi* valcev.
Nagli porast mesta je predvsem po* vzročila svetovnoznana Postojnska ja* ma, ki so jo poznali, sodeč po vklesa* nih letnicah po jami, že v začetku 14. stoletja. Po vojni se je v mestu začelo dosti zidati, zlasti poslopja, potrebna za obmejno postajo. Jamska uprava je zgradila pri jami krasno palačo, pravtako tudi Banca d’Italia in mestna uprava. V mestu sta dva spomenika: pesnika Miroslava Vilharja in kralja Humberta I.
Razen od tujcev žive Postojnčani od lesne trgovine (v okolici je polno velikih žag). Kmetijstvo in živinoreja sta precej zanemarjena. Nekdanjih upravnih uradov za Notranjsko ni več. Zato je iz mesta šlo dosti sred* njih uradniških družin. Les in jama bosta pa še vedno glavni vir dohod* kov za meščane naše lepe pivške pre* I stolnice.
Kaj nam pišejo
žz Vipavske dolžne,
Št. Vid. — (Razdejano sve* tišče.) — Poreška kapelica je prav tiste dni, ko smo citali 18. št. »Novega lista«, dobila praznično obleko; škoda le, da se slikar ni bolj potrudil. Tako imajo zdaj Orehovčani, Podbrežani in Porečani tri prav lične kapele. — Ne more se pa tega trditi o daleč naokrog spoštovanem svetišču sv. Hijeronima na Nanosu, ki je v takem stanju, da ni: več primerno za službo božjo. Kar so naravne sile napravile škode, se bo dalo nemara že še popraviti, ni pa mo* goče popraviti razdejanja, ki ga je po*
z dežele?
vzročila človeška zlobnost v zadnjih osmih letih. Brezverni moderni človek je res slabši kot pagan, ki mu je bilo njegovo svetišče vsekdar nedotaklji* j vo sveto.
Planina pri Vipavi. — (Otroška nagajivost in prenaglje* n ost.) — Pretekli teden so majhni otroci nagajali nekemu mizarju v Britku. Ta se je prenaglil in vrgel med gručo otrok kladivo. Priletelo je v če* lo' mali deklici Petričevi. Ker je rana nevarna, so na nasvet zdravnika od* peljali otroka v bolnišnico.
Vipava. — (Križev pot.) — Pri* ; hodnjo nedeljo dopoldne bo v Logu
blagoslovitev novega križevega pota. Zanj je dosti darovala neka blaga go* spa. S tem bo ustreženo bližnjim in daljnim romarjem, ki vsako leto v večjem številu obiskujejo romarsko cerkev Matere božje v Logu. — Po* poldne bo podobna blagoslovitev za našo podružnico na Gradišču.
Goče. — (O b i s k.) — V nedeljo 18. t. m. nas je obiskalo več deklet družbenie iz cele dekanije. Bil je bla* goslov v cerkvi Marije Snežnice na Bohincu. Govorila sta jim č. g. deka* nijski voditelj in č. g. dekan. Videli smo dekleta iz daljnih Šturij, Budanj. Vrhpolj, Vipave, Št. Vida, Podrage, Slapa in Planine.
Vrabče. — Letina kaže zelo slabo; črešnje so popolnoma uničene. Boji* mo se, da bodo ostale posledice tudi za prihodnje leto. — Mladina si več* krat prireja plese; ona ne pozna ubo* štva in težkih razmer. Gospodarji pa »balincajo« in se ne zmenijo preveč za službo božjo. — One ženske, katere hodijo v hladno senčico na sprehod in v družbo, naj raje doma ostanejo in svojim možem hlače krpajo ... ! — Naše hribe je tudi obiskala moda kratkokrilk. Za danes samo to, pa o priliki še kaj.
Ozeljan. — Sv. maše ne bomo imeli, dokler ne bo cerkev popravljena. Za* nemarjena cerkev je bila kriva, da je hodilo tako malo ljudi k sv. opravi* lom. Tudi zvonove težko pričakuje* mo. — Po daljši bolezni je umrla v 19 letu Danica Spacapanova. Dekle je bilo zelo priljubljeno; saj so nosili fantje in dekleta za pogrebom 11 ven* cev in 40 šopkov. Bog daj dragi Dani* ci sveti raj !
„ Domače branje."
Kdor hoče brati tudi prvi del sil* no napetega detektivskega roma* na »Boj za pravico«, naj brž na* roči 1. zvezek, ker bo kmalu TUDI DRUGA NAKLADA »Domače* ga branja« pošla!
Ko je Hatasu ostala sama, se je zamislila in namr* šila obrvi. Nato je vzela iz škatlice majhen zlat obro* ček in ga vrgla v široko srebrno vazo, stoječo poleg prestola. Še ni zamrl tresoči se zvok, ko se je pojavil službujoči dvorjanik.
»Semnu naj pride takoj k meni,« je velela Hatasu.
Čez četrt ure je prišel kraljičin zaupnik. Na ukaz Hatasunin je sedel na slonokoščeni stolček ter z nara* ščajočim začudenjem poslušal dejstva, ki jih je Sargon razkril kraljici.
»Slišal sem o zapravljivosti Pagira in Mene, toda nikoli mi ni prišlo v glavo, da bi mogla tako nizko pasti,« je rekel in zmajal z glavo. »Tudi Hartatef, ta zločinski blaznež, je bil zapleten v to zadevo!«
»Da, to je sramoten čin, zato so ga bogovi kazno* vali, da so dopustili tak zločin, ki si ga na noben način ne morem razložiti,« je rekla kraljica zamišljeno.
»Kraljevska zapovednica, dovoli svojemu robu, da pove neko misel, potem pa ga kaznuj, če ne bo tvoji mo* drosti po- godu je začel Semnu po kratkem razmišljanju. »Mislim, da Kartatefovo veliko imetje in krasna pa* lača, ki jo je zgradil, pripadata njegovi nevesti. Po mo* jem mnenju bi morali to pridati doti, ki si jo določila za plemenito Nejto,«
»Tvoj svet je dober, moj zvesti Semnu: Povedal si . mi ga baš o- pravem času, ker v kratkem poročim Nejto s Sargonom. Toda pravičnost zahteva, da prejme Ama* nov tempelj nekaj za žalitev bogov. Prepuščam mu tre* tjino vsega Hartatefovega imetja; ostalo dodaj dekličini doti. Poleg tega pokliči jutri oderuha in odkupi iz moje zakladnice Menovo mumijo. Daj mu razumeti, da ne odobravam, da se ljudska nrav kvari, s takimi dejanji, četudi zakon dopušča prejemanje tasih zastav. Reci mu, da ga utegnem spraviti; v etijopske kamnolome, kjer se bo učili novega rokodelstva.
Ob določeni uri sta obe ženski prišli v kraljevo palačo. Satati je bila sila nemirna. Nejta pa je bila srečna, da bo mogla tako hitro predložiti kraljici svojo prošnjo. V sprejemni sobi ju je pozdravila ena izmed dvorskih žena. Velela je Pagirovi počakati, dokler ne bo pozvana, ter odvedla deklico v spalnico. Hatasu jc bila sama. Ležala je na krasni postelji ter bila očividno zatopljena v misli. Ko- pa je zagledala Nejto, se je na* smehnila in ji velela, naj stopi bliže. Nejta je zardela in pokleknila k postelji, kraljica pa jo je pobožala po svilnatih laseh in rekla prijazno:
(Dalje.)
Sanabor. — Že več časa je, kar smo dobili nove zvonove. Sprejem je bil nad vse lep. Spredaj so se peljali fant* je, zadaj pa dekleta na okrašenih vo* zovih. Ravno čez mesec dni so novi zvonovi, ki so večji od prejšnjih, za* Peli pogrebnico naj starejšemu možu v vasi, 89*letnemu Matiji Ambrožiču. N. p. v m.;
S Krasa»
Pliskovica. — (M a r s i k a j je g r a j e v r e d n o.) — Kakor marsikje tako je voda tudi naše občinske poti Pošteno razrila. Kdo- se bo zganil za* radi njih? — Zdaj pa je treba malce Pograjati tiste samozavestne kolesar* ke, ki so se malo preveč postavile v 20. številki:. Nekaj imajo seveda prav, toda lastna hvala ... Mamicam pa pri* poročamo, naj malo popazijo na vede* nje šo-larčkov pri krščanskem nauku.
Tomaževica. — (P r i p r o s t a slo* v e s nos t.) — 18. t. m. je č. g. dekan ob asistenci g. kateheta in gorjanske* ga kurata blagoslovil nove zvonove. Slovesnost je prisrčno, a priprosto po* tekla. Tako je prav, ker brezpotreb* nega sijaja, zlasti takega, ki povzroča govorice in morda še popivanje, res ni treba.
Divača. — Šest mesecev nam že sve* ti električna luč. Vendar pa posest* niki, na katerih zemljiščih so postavili droge, še niso dobili odškodnine. — Vsa vas se zgraža nad neodpustljivo brezbrižnostjo nekaterih staršev, ki dopuste, da delajo njih razpeljanke kar se jim zljubi. Njih nesramno ob* našanje bo zajelo še ostalo nepokvar* jeno mladino. Temu je treba narediti konec!
Povir. — Zadnjič je nekdo pisal, da bo starešinstvo povišalo plače pev* cem. Resnici na ljubo je pa treba po* vedati, da je ostalo za enkrat le pri ou* ljubi. Pevci se zahvaljujejo vsem, ki SQ kaj darovali za petje.
Sežana. — Pred kratkim se je mu* dii v Sežani cirkus, pri katerem je de* loval znameniti glumač »Pirapikijo.« Ker je precej inteligenten in ne prav grd, so se zatelebala vanj tri naša de* kleta. Ob njegovem odhodu v Postoj* no so točile krokodilove solze! Ker Pa jim je zviti komedijant povedal, da bo tista njegova ženka ki bo znala dobro telovaditi, se sedaj te tri »pupe« Pridno učijo skakati čez metlo! Kate* ra ga bo dobila, se ne ve!
Dutovlje. ....Dosedanji občinski t
■nk Orehi (Orel) je bil s prefekti ;'kim odlokom premeščen, kakor zdi, v Košano. Občinarji, ki razna Poznajo, ne bodo tožili za njim. bar se tiče vpeljave električne n ■rvetljave, smo se nekoliko prenagl ko smo delali pogodbo s tvrdko; a , se nekoliko počakali, bi bili mi oobrern, tako pa je tvrdka.
Šempolaj. — Opaža se, da naš c k veni zbor peša. Ne smemo pust ro -I s^ral- Dekleta in fantje iz ol uskih vasi, ne ustrašite se tiste \ urice hoda k vajam! Tudi farani morali pokazati več smisla za petje, .le Bogu ih tudi fari v čast!
Iz Reške doline.
Suhorje. — (Sadni mrčes. — Sto jih bo učakal.) — Z občin* sko pomočjo smo napravili nov ce* mentili zbiralnik za vodo. Dozdaj smo ob vsaki suši hitro čutili pomanj* kanje vode. — Po našem sadnem drevju je začel pedic prav grdo gospo* dariti. Ponekod je drevje tako obje* deno, da izgleda kakor po zimi. Češ* pije je pa še kapar napadel. Če ne bo* mo brž kaj ukrenili, bomo ob vse lepe tisočake, ki bi jih sicer prejeli za sa* d j e. — Blizu nas, v Šmevgurju, živi mož, ki mu kukavica že šestindevet* desetič poje. — Upamo, da bo učakal 100 let.
Košana. — Na pustno nedeljo smo imeli ogenj. Pogorela je Žagarjeva žaga na Bujah. Na pustni torek smo šli gledat, ako je človek pod kožo res krvav; prav čudno je bilo gledati med misijonom farnega mežnarja, ki je no* sil glavo ovito v nekak turški turban, a ni bil kriv on, ampak brezobzirni po* n očnjaki, ki so ga na glavo Stempiali, seveda brez dovoljenja, zato morajo plačati 200 lir kazni. Po misijonu smo bili nekaj tednov kar iz sebe, posebno ker se je nekemu fantu začelo kar v glavi vrteti, ko je slišal, da grešno živ* ljenje ni kar tako za špas. Sedaj smo pa prišli zopet v stari tir. Ob nedeljah pijemo in kvakamo, da 'se nas še tiči bojijo. Tudi s plesom smo že parkrat poskusili, kar se je prav dobro obne* slo, ker so menda zlasti mlajša dekle* ta dobila pri misijonu za pokoro, da morajo plesati. Da smo izgubili po mi* sijonu iz svoje srede dve mladi živ* I jen ji, 26*letnega fanta in komaj 3 me* sece poročeno, mlado, še ne 23 let sta* ro ženo, to nas nič ne gane. Mi misli* mo tako*le: pleši in nori, dokler si zdrav in mlad, da se ne boš v bolezni in starosti kesal, da nimaš nič od živ* 1 jen ja.
Iz Kanalske doline.
Žabnice. — (V i š a r s k a božja p o t.) — Pri nas »hrušče« sadimo. Večinoma je že vse v tleh. Sicer pride pomald k nam bolj pozno, a potem hitreje zavlada. Na Višarjah pa je le* tos izredno dosti snega. Nerodno je moralo biti včasih ob takem snegu, ko so se Višarje odprle že na vnebohod. — Letos se bo odprla božja pot na kres 24. junija.
Lepo smo praznovali veliko noč. Ker imamo električni tok, smo ga upo* rabili tudi za božji grob. Mnoge hiše so bile ob procesiji obilneje kakor obi* čajno razsvetljene z malimi svečkami; na to bo treba v naprej še bolj gledati. Najlepše je pa bilo močno obiskano nočno češčenje Jezusa v grobu od ve* likega petka na veliko soboto. Neka starodavna, lepa žabniška posebnost je pa v tem, da se v noči od vel. sobo* te na nedeljo ob 1.30 zbere polna cer* kev ljudi, kjer par ur sami molijo- in skupno pojejo stare velikonočne pe* smi.
Poročila sta se 11. maja Egidij Pe* čar in Terezija Moschitz. Bog daj sreče!
Ukve. — (Potres.) — Dne 14. t. m. točno ob eni zjutraj se je čutil mo* čan potresni sunek po celi kanalski do* lini. Marsikaterega je zbudil iz slad* kega spanja in ga prestrašil.
iz Brd.
Gor. Cerovo. — (Sadna 1 et i n a.) — Deževno vreme nas na polju zelo ovira. Radi tega smo zaostali s pom* ladanskim delom. Nekateri morajo še krompir vsaditi. Zarod na trti je obi* len, sadje pa ne obeta dobro, zlasti črešnje so od gosenic močno objede* ne. Kljub temu da se mnogo kmeto* valcev poslužuje lepilnih pasov in škropljenja, so gosenice vseeno napra* vile svoje. Je pa še eno sredstvo, ki ta mrčes pokončuje, to so ptiči; zato se obračamo- na obč. načelnika, da stro* go prepove pobiranje ptičev. Letos bomo menda imeli sadni trg v Štever* janu na »rancah«. Bomo videli!
Dol. Cerovo. — (M arija v P r e * valu.) — V Preval pri Blankižu se je na sv. Marka dan vila prvič po 16 letih starodavna procesija iz Moše ter ona iz Cerovega v prenovljeno cerkev Ma* tere božje. Pri prvi: maši je pel moški zbor latinsko mašo, pri drugi pa se je cerovški zbor vrlo postavil z zbirko Vodopivčevih. K Mariji v Prevalu pri* bajajo 15. avgusta kaj radi Brici, Fur* lani in celo daljni Vipavci. Zato so verniki prav hvaležni vsem, ki so pri* pomogli, da se je cerkvica sredi žele* ni h travnikov obnovila.
Medana. — Preteklo nedeljo je na naglem umrl posestnik Jožef Cukjati, oskrbnik veleposestva barona Godel* lija. Bil je star 51 let in zapušča ženo s petimi otroci. V cerkvi in na grobu so pokojniku zapeli združeni pevci. Blagemu možu večen mir!
Iz Gor.
Tolmin. — (Tatvine. — Obisk. Pevski nastop.) — V teku dese* tih dni so aretirali in zaprli kar tri mlade fante, ki so jih zasačili pri tat* vini. Vsi trije so obdolženi, da so kradli v trgovini Battoia v Tolminu. Ne ljubi se jim delati, a kljub temu bi radi dobro živeli, pa jih lenoba prive* de do tega koraka. — Zadnji četrtek je obiskalo Tolmin okoli 100 Nemcev, ki so prišli na grobove padlih voj a* kov. — V nedeljo je nastopilo v naši cerkvi več pevskih zborov iz deka* nije. Izbrali so pesmi naših novejših skladateljev. Nekaj so nam jih zapeli dopoldne med sv. mašo, druge pesmi in Vodopivčeve »Lavretanske lita* nije« pa popoldne pri blagoslovu.
Cerkno. — (K o 1 a v d a c i j a.) — Na binkoštni ponedeljek bo kolavda* cija prenovljenih orgel. Prvič jih je kolavdiral neki goriški mojster ne le brez dovoljenja, marveč celo brez vednosti c er k v. oskrbništva. Še ključa ni potreboval in je bil zato po za slu* žen ju odslovljen. Pridite zdaj!
21. maja sta si obljubila dosmrtno zvestobo Anton Bevk iz Cerkna in Julka Bevkova iz Planine. Zadnja je bila pred par leti prednica Mar. druž* be. Vrlemu paru iskrene čestitke!
Delo na polju nam zelo ovira dežev*
no vreme — Zvedeli smo, da so oblast* va kaznovala nekoga v fari z globo nad: tisoč lir radi zlorabe pri lanskem plesu.
Log pod Mangartom. — Ker ni bilo v predpustu porok, jih je pa zdaj več. Dne 17. maja je g. Šulin Ivan, urar in šofer v Bovcu, odpeljal iz Loga Vikto* ri j o Černuta, vneto cerkveno pevko in pomožno organistinjo. Obilo sreče!
—	Ob tej priliki bodi omenjeno, da imamo v Logu jako lepo cerkveno petje. Daši je naša organistinja, g.a Ana Černuta, po stanu ugledna gostil* ničarka, se vendar z veseljem in rada žrtvuje za lepo petje pri službi božji. Čast njej in pevcem, ki vrše vse le za božji Ion!
Log Čezsoški. — (S m r t.) — 12. t. m. je umrla šivilja Zofija Berginc. Bolna je bila le! 12 dni. Tiho in mirno mladenko so vsi radi imeli. Bog ji bodi plačnik!
Sužid. — (Razno.) — Člani zava* rovalnice za govedo so si izvolili že tretji odbor. Kdor je bil že enkrat v odboru, ni hotel biti več v tretje. —-Poti smo popravili z robotami ali pa je morala vsaka hiša plačati 45 lir. Po* zabili pa smo popraviti stari vodovod.
—	Majnik je bil tudi pri nas bolj april* ski. Menda je tudi to vreme krivo obi* lega mrčesa! po sadnem drevju?
Ponikve. — (Bog jim daj sre* č o.) — 14. t. m. se je poročil posestnik Viktor Lapanja s Kristino Fratnikovo s Slapa (Roč). Ženin je eden tistih fantov, ki so se trudili za razmah in plemenito izobrazbo. — Njegovi vrst* niki in vrstnice so se v nedeljo pred poroko v prijateljskem krogu lepo od njega poslovili. — Tudi mi želimo novoporočencema srečno jadranje v varen pristan! — Pred kratkim se je vrnil z Francije začasno naš izseljenec
—	fant Golja Miha. Ravnokar si jemlje družico za življenje na Kneži, nato se vrne nazaj v novo domovino. 4 udi temu novemu paru iz srca vošči* mo obilo sreče!
Zapoiok. —• V cerkvenem oziru smo prave reve. Odkar nas je zapustil č. g. Trdan, ki je šel v Banjaluko, smo' brez dušnega pastirja. Edino to» lažbo imamo v pevskem'zboru, ki ga je on spravil skupaj. Enkrat na me» s ec se pri nas mašuje. Drugače smo pa celo za branje bolj mrtvi.
Zadlog pri Črnem vrhu. — Ni se še polegla zemlja na grobu Franca Za* gode, že je smrt pograbila drugega uglednega in obče spoštovanega po» sestnika v Zadlogu Antona Rupnika, po dom. Cigaleta, očeta gosp. župnika Karla v Št. Lambertu nad Litijo. Bil je vzoren gospodar na lepi kmetiji ter vedno odločen krščanski mož. Bog daj njegovi duši večni mir!
Ajfoa. — V soboto smo pokopali 91 »letno Katarino Berlot. V svojem dolgem, delavnem življenju je vzgo* jilči sodem otrok. Bls^i ženi večen po^ kaj:.
Čepovan. — Dne 24. maja so skle* nili življetisko zvezo1 trgovec Peter Podgornik z Marijo Bratuževo in me» sar Miroslav Ru sbadì z Marijo Kofo* lovo. Obilo sreče na potu v novo živ* ljenje! — Od mrtvouda zadeta je pre*
minula Marija Maver, roj. Bratuž iz Vrat. — Sadna letina ne obeta veliko prida. Hrušk letos sploh ne bo, jabol* kam je pa škodoval preobilni dež. — Za silo smo z robotami popravili jav* nei ceste; seveda bi bil potreben stalni cestar, ako bi jih hoteli ohraniti v do* brem stanu. — Sl. julijem dobimo tudi občinskega zdravnika.
Straža pri Cerknem. — 9. t. m. smo spremili na zadnji poti 65»letno mater Frančiško Guzljevo. Bila je zadnja iz številne družine, ki je zdaj z njo izumr* la. Rajnica je bila spoštovana žena, zvesta veri in močna v trpljenju. N. p. v m. !
žz goriške okolice.
Vogrsko. — (Lep praznik.) — 11. maja smo slovesno praznovali sv. Gotarda. Tudi nove orgle so nam pr* vič mogočno zapele. Popoldne je bil blagoslov kipa Srca Jezusovega in no* ve zastave. Obrede je izvršil č. g. mons. Berlot. Slavnostni pridigar je v jedrnatem govoru poudaril pomen slavnosti. S kora je pa donelo tako le* po petje, da bi kar poslušali. — Zadnji teden je ugrabila smrt rojaka Žižmon» da, ki se je pred par leti preselil v bli* žino Maribora, kjer si je kupil kme* ti1 jo.
Sovodnje. — (D o 1 g o p r s t e ž i.) — V noči 26. aprila so neznanci odne* sli delavcu Jožefu Petejanu novo ob* leko. Dne 20. t. m. so obiskali kamno» seškega mojstra Janeza Cotiča. Tu jih je starejši sin, ki ni še spal, presenetil in z bratovo pomočjo udrl za njimi. Ko sta tatova (bila sta dva moža sred» nje postave) čutila zasledovalca za pe* tami, sta zavila v temo. Izginila sta praznih rok, pač pa sta pustila franco* ski ključ pri plezanju čez neki zid.
Vrtojba. — (Smrt.) — K večnemu počitku smo spremili Rafaela Ferie* tiča. V 2 dneh je podlegel v najlepši dobi 39 let močni pljučnici. Kljub sla* bemu vremenu je bil pogreb prav ve* lik. N. p. v m.!
Okno v svet.
NOVA BOLGARSKA VLADA.
Pretekli teden so se zvršile v bolgar* ski vladi važne spremembe. Prvi mi* nister Ljapčev je sprejel v vlado- nič manj ko 6 novih ljudi. Najbolj po» membno je, da je postal minister pro» fesor Cankov, dosedanji predsednik zbornice ali sobranja, kakor imenuje* jo Bolgari svoj parlament. Cankov je spadal med zarotnike, ki so v juniju 1923. skupno z makedonskimi revolu*
donarci vrgli kmetsko vlado in urno» rili njenega načelnika Aleksandra Stamb olijskeg a. »Make d onstvuj ušči« so ubili Stamboli-jskega, ker je delal na združenje Bolgarije z Jugoslavijo. Prvi načelnik nove vlade je bil Can» kov. Opiral se je v sobranju na tako z vani »Demokratičeski zgovor«, to se pravi : demokratični sporazum, ki je zveza treh strank in treh voditeljev: Ljapčeva, zunanjega ministra Burov a in Cankova. Demokratičeski zgovor vlada od junija 1923. nepretrgoma nad Bolgarijo. V teh letih se je pa z vršila zanimiva sprememba: nek» dan ji zaveznik makedonskih revolu* cionarcev Cankov je postal prijatelj Jugoslavije in zahteval ponovno, naj se sklene med sosednima slovanski» ma državama prijateljska pogodba. Ker se Ljapčev ni hotel držati Canko* vega programa, sta se voditelja sprla, vlada je zagazila v velike težave. Pred par meseci je Cankov glasoval celo proti vladi in malo je manjkalo, da m ostal Ljapčev v manjšini. Po dolgih in napornih pogajanjih so se sedaj pobotali: Cankov je postal minister prosvete in zasedel še 2 ministrstvi s svojimi ljudmi. Makedonski revolu* donarci so radi tega zelo razburjeni in njih časopisje je začelo groziti. Bo* je se, da se je Ljapčev vdal Cankovu in da bo nova vlada delala za prija* teljstvo z Beogradom ter razgnala makedonsko revolucionarno organi* zacijo. Če je to- res, čakajo Bolgarijo zelo težki boji. Makedonstvujušči bo* do namreč uporabili vsako sredstvo, da rešijo svojo organizacijo. Če je treba, bodo segli tudi po samokresih in bombah.
To je vzrok, da čaka evropska jav* nost s pozornostjo, kakšna bo politi* ka nove bolgarske vlade.
Sirija postane republika.
Francija je 1. 1918. zasedla Sirijo, ki se razprostira severno od Palesti* ne. Zveza narodov je Francijo po* oblastila, da to deželo upravlja. O* zemlje obsega pet edini c: državo Si* ri jo, državo Libanon, državo Druzov, deželo Alavitov in samostojni okraj Alexandratte. V teh deželah prebiva okoli 2 milijona in pol ljudi, večino* ma Arabcev. Francoski vrhovni ko* misar za Sirijo je zdaj objavil novo ustavo Sirije, ki bo postala veljavna takoj po novih volitvah.
Sirija postane republika. Parlament se voli vsaka štiri leta, predsednik republike mora biti mohamedanec. Posamezne državne enote, ki sestav» Ijajo Sirijo, ohranijo obširno samo* upravo. V ustavi so tudi ugotovljene pravice, ki jih ima do Sirije Francija.
Kaj se sliši po svetu.
Zanimiv pesnik.
Po navadi so pesniki bolj revne pare. No, so pa tudi izjeme med njimi, največ j a je menda ameriški j pesnik John Key. Pesnik je potoval j s svojim spremstvom po Albaniji. Ker j je slabo govoril čez Albanijo, so- ga Albanci pognali čez mejo. Key je šel v Dubrovnik in odtod v Split. D očim je
pesnik v Albaniji prav skromno poto» val na najetem mezgu, je zdaj nasto» pil kot kak bogat indijski maharadža-Najel je na ladji kar celo nadstropje. Dosti potnikov se zato ni moglo niti vkrcati, ker je bilo na ladji premalo prostora. Čudaški pesnik pa j,e v svo* jih kabinah bogato gostil vse ladijsko osebje. Iz Splita se je bogati mož na»
menil v Ljubljano. Zopet je najel sa* mo zase cel spalni voz. Ko je prišel čas kosila, je v jedilnem vozu pokupil vsa pripravljena kosila ter jih ukazal razdeliti med popotnike 3, razreda. Bogati sopotniki so se srdili nad njim, češ da jih je pripravil ob kosilo, ker ni njim nič več ostalo, a on se za njih jezo še zmenil ni, marveč je za ar al že naprej še vse večerje.
V Ljubljani je šel v hotel Union. Tu je delil prav kraljevske napitnine. Brivskemu vajencu je porinil kar 300 dinarjev napitnine. Za 10 cigaret j c plačal 1000 dinarjev. Vsakemu izmed natakarjev je dal tudi po 1000 dinarjev napitnine. V nedeljo popoldne je šel bogati pesnik v Domžale. Tam je skli» cal vse Občinarje v krčmo in jih obil» no pogostil. Ko so se napili in najedli, je dal še vsakemu Domžalcu po 500 dinarjev v zahvalo, da je sploh prišel v krčmo.
Iz Ljubljane je pesnik odpotoval v Avstrijo. Škoda, da ga ni nič k nam.
Potratni šah.
^ Perzijski šah (kralj) je naročil na Francoskem prav razkošen avto. Na» mesto jeklenih plošč so uporabili zla» te. Sedež je ves iz hermelinovih kož. Ob straneh sta pa dva velika šahova grba iz samih biserov. Celo gumb, s katerem se vžge elektrika, je bi» sernat.
14 dni kralj.
Te dni je v slovesnem sprevodu stopil v starodavno kraljevsko palačo Stuartovcev v mestu Edinburgu na Škotskem (v severni Angliji) priprost rudar James Brown s svojo zakonsko polovico.
Sijaj, s kakršnim je Škotska spre» jela tega rudarja, se vidi le pri naj» večjih kraljevih nastopih v Londonu. Pa je tudi bil ta sijaj popolnoma upra» vičen; saj je nastopal sam angleški kralj Jurij, le da ga je zastopal rudar Brown. To je pa še najbolj čudno, bo» ste nemara rekli, da na Angleškem, kjer je vendar toliko lordov, zastopa kraljevsko veličanstvo človek iz nižjih slojev. To je pa tako»le:
Ko je John Knox, znani reformator škotske kalvinske cerkve, pisal pra» vila novi cerkveni ločini, je določil, naj se vrši vsako leto zborovanje škotske cerkve pod predsedstvom škotskega kralja. Ko je pa pripadla Škotska angleški kroni, so angleški kralji, ki so anglikanske vere, pošiljali na ta zborovanja katerega izmed pie» mičev kot »lorda komisarja« (lord high commitssar).
Kraljevi zastopnik mora tekom 14 dnevnega zborovanja predstavljati kralja. Biva v kraljevi palači. Obdan z vsem dvornim sijajem prireja spreje» me in gostije in vse mu izkazuje časti kot pravemu kralju. Ko mine teh 14 dni sej in posvetovanj, postane »štiri» najstdnevni kralj« zopet navaden an» gleški državljan.
. k. 1924. je ministrski predsednik nac Donald v sporazumu s kraljem ooločil za lorda komisarja vodjo Škot» skih rudarjev Browna. Angleška jav» nost se je spočetka čudila, a kmalu v svojem demokratizmu pritrdila Mac
Donaldu, češ da lahko kralja zastopa vsak pošten in polnopraven državljan.
Brown je letos že drugič kralj. Pa mu ni prav nič za to čast. Ima pa po» šteni rudar veliko zaslug pri dobro» delnih ustanovah škotske cerkve. Za» to je pri zborovalcih tem bolj priljub» Ijen. Brown je tudi poslanec delavske stranke. Čeprav je zdaj po lastni prid» n osti — v šolo je hodil le do 10. leta — ugleden član parlamenta, vendar živi še prav priprosto v majhnem stano» vanju. Gospa Brownova, ki vedno sa» ma kuha in pere, je znana pod pridev» kom »mati revnih«. Ko so jo časni» Barji pred odhodom v Edimburg vpra» Sevali, kakšne toalete bo imela kot »kraljica«, j c odvrnila, da pri svojih gospodinjskih opravkih in pri skrbi za ubožce ni imela časa na to misliti in da se na to tudi dosti ne razume. De» jala je, da so ji njene dvorne dame: vojvodinja At ho 11, markiza Elise in nečakinja lorda Balfourja, sama slav» na angleška imena, že posodile po» trebne obleke. Tudi gospod »kralj« je izjavil, da komaj čaka, da dostojno odsluži »kralja« svojemu kralju, da se bo potem spet vrnil iz sijajnih gradov v svoj mimi domek na škotski obali.
O slovstvu.
Dr. Ivan Tavčar: Zbrani spisi.
II. zvezek. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Ljub« ljana, 1929. Izdala Tiskovna zadruga. Str. XII + 480.
Tavčarjevih zbranih spisov je izšlo že pet zvezkov. Urednik je namreč začel s šestim zvezkom, ki vsebuje zadnji in najlepši dve Tavčarjevi deli: »Visoško kroniko« in »Cvetje v jeseni«. Nato je sestavljal sliko Tavčarjeve pisateljske osebnosti od viška ustvarjalne sile skozi vse dolgo življenje do začetka pisatelj« skega razvoja. Vzrok tega nenaravnega pošto« panja je pač zgolj zunanji in ga je iskati v ob« zirih, katere je urednik imel do izdaje Tavčar» j evi h zbranih spisov, urejene od pisatelja sa» mega, — V tem zvezku imamo sedem novel in povesti, ki so nastale v letih od 1878. do 1880. V tej dobi je bil Tavčar zelo črnogled. Na živ» Ijen ju ni našel ne ene lepe strani. Gibalo vse« ga mu je zavedna ali nezavedna sebičnost. Kar je dobrih oseb, so pa prešibke, da bi sc uprle. Svetle trenutke v tej temi dvomov znači novela »In vendar — !« ter deloma »V Karlov« cu« in »Čez osem let«. Tu in tam se pokaže iz pripovedovanja svobodnemiselna ost, čisto v duhu tedanjega časa. Tavčar je bil zelo pod miselnim vplivom svoje dobe, ki je bila močno liberalna. Dolgo, dolgo se ga ni mogel otresti in to je njegovim povestim na kvar, kajti če je pisatelj časovno aktualen, tvega, da ostane sa« mo to in da ga naslednji rodovi pozabijo. — Za razumevanje Tavčarja in njegovih del nam izvrstno služijo urednikov uvod in opombe. Izdaja dela založbi čast.
(Brackel): Cirkuški otrok.
Roman. Nemški spisala baronica Brackel. Prevci I. V. Ljubljana, 1929. Jugoslovanska knjigarna. Str. 228. — Ljudska knjižnica, 35.— (Cene: vez. Din 42,-—; broš. Din 28.—).
Osrednja točka tega romana je vprašanje ljubezni grofa Kurta Degenthala do Nore, hčerke cirkuškega ravnatelja Karstena. Vpra« sanje je za plemenitaše načelno važno. Pisatc« ljica ves čas toplo sočuvstvuje z Noro, ki je bila zgledno vzgojena v nekem belgijskem sa«
mostanu, ter ji želi vso srečo, vendar pa dejan» ski odgovori odklanjajoče, kajti mlada člove» ka, ki sta kot ustvarjena drug za drugega in se ne moreta pozabiti, sc ne dobita. Življenje ju loči. Radi te vidno hotene rešitve je tudi de« jan j c tu in tam stisnjeno v prisilno strugo ter sc vije po nenaravnih ovinkih. Osebe so še za čuda žive, samo pripovedovanje je nekam raz» hlinjeno. Kljub vsemu pa utegne knjiga uga» jati nekim plastem čitatcljcv, posebno ženske« mu beročemu občinstvu.
Otojfžrve..
Na Vitovlje,
k znani božjepotni cerkvi M. b. so povabljeni za binkoštne praznike romarji iz Vipavske do« line in bližnjih gorskih vasi. Oba praznika sc bo vršila služba božja ob 6 in pol in 10. uri ' dopoldne in vmes bo še ena tiha sv. maša. Spo« vodniki bodo na razpolago, da bodo mogli vsi romarji prejeti sv. zakramente. Ob lepem vre« menu sc obeta obilna udeležba!
Za vo jne pohabljence.
29. t. m. ob eni popoldne bo v Tolminu zbo« ruvanje vojnih pohabljencev za tolminsko okrožje. Iz Bovca, Cerknega in Grahovega bo« do potniški avtomobili vozili ob 12. uri.
Izgubljeno — najdeno.
Našla se je svota denarja na cesti od Grčine do gostilne Poberaj v Kronbcrgu. — Kdor jo je zgubil, naj se zglasi v trgovini Koren=Lcban, ulica Carducci 4.
Binkoštna veselica v Postojnski jami.
8. junija sc bo vršila v Postojnski jami obi« čajna binkoštna veselica z najrazličnejšim spo« redom. Slavnost v jami, ki se bo vršila ob vsa« kem vremenu, se bo pričela ob 13. uri in bo trajala do 18. Vstopnina v jamo bo znižana za 50 od sto, da sc omogoči vsem slojem vstop v to podzemsko krasoto, edino na svetu.
V Postojno bodo vozili vsi vlaki s 50 od stot« nim popustom. Popust bo trajal od L do 10. junija. 8. junija bodo vozili v Postojno še po» sebni vlaki z istim popustom iz vseh večjih središč, in sicer iz Gorice ob 7.03, iz Trsta ob 8., iz Sv. Križa ob 8.32, iz Nabrežine ob 8.40, s Proseka ob 9.06, z Opčin ob 9.16, iz Sežane ob 9.30, iz Divače ob 9.50, iz II. Bistrice ob 9.26. — Posebni vlaki bodo odhajali iz Postojne ob 19.20 proti Gorici, ob 20.45 proti Trstu, ob 19 proti Reki in ob 18.20 proti Pulju. Duhovsko zdravilišče v Gradežu.
Vzajemno podporno društvo za duhovnike »Pio Sovvegno« bo letos otvorilo svojo hišo v Gradežu sredi junija; zdravilišče ostane odprto do srede septembra. Člani plačajo za sobo in hrano po 21 lir dnevno, nečlani pa po 24.20 lir dnevno. —- Vsa pojasnila daje upravnik dr. Hektor Delfabro v Gorici, Via Morelli 16 ali pa: Casa del Pio Sovvegno in Grado.
Listnica uredništva.
Dopisnike iz Dornberga, podpisane »Frane Saksida in mnogo drugih«, prosimo, naj po» sijejo natančno naslove, ker je povsod v na« vadi, da sc dopisniki točno podpišejo.
vsem za blagodejno sočutje in sožalje ob priliki izgube naše 9*/2 let stareUjubljene
ROŽICE,
ki so jo poškropili, darovalrcvetlice in sploh spremili 23. maja na zadnji poti.
Posebno najprisrčnejša zahvala častiti sestri Beati, č. g. duhovnikom, gg. drju Simoniti-ju in zdravnikom bolnišnice ,,Casa Rossa" v Gorici za ves njihov trud v njeni bolezni.
Idrija, 24. maja 1930. Rodbina Pečirer-jeva.
Trg ione# pridelki».
7>sf, 27. maja:
Krompir domači 45, gališki in ogr» ski 35, novi 50 do 60.
Zelertjad: radie 120, za kuhanje 60, mladi 220 do 240, solata 100 do 120, solatica 100, kolerabe 100, špinača 150, blitva 70 do 80, grah 100 do 120, do» mači 180, rdeča pesa 70 do 80, zelje 120, brokoli 140.
Sadje: Črešnje 240 do 260, jagode 1000, vrtne (debele) 800.
Gorica, 27. maja:
Sadje: Zadnji teden je bilo na trgu dnevno 150 do 200 kvintalov črešenj, največ v nedeljo, ko jih je bilo tudi 400 kvintalov. Pošiljajo jih predvsem v Avstrijo (Dunaj) ter na Češko, prav malo v Nemčijo. Za žveplarje so predrage. Zgodnje (renčanke) gre» do po 120 do 160, črne 320 do 400, ču= farice po 200, bele (cepljenke, vipav» ke) po 300 do 350.
Zelertjad: Solata 100 do 120, kolera» be 120, vrzote ;100 do 120, peteršilj 150, špinača 110, šparglji 260 do 280, grah 90 do 110. (Grah gre na Češko in v Avstrijo, šparglji v Avstrijo in Ju» goslavijo.)
Krompir lanski 40 do 45, novi 60.
Maslo 12, jajca 35 do 38.
Gospodarski koledar.
V vsaki zadnji številki v mesecu smo navadno priobčili »Gospodarski koledar« za prihodnji mesec. Ker smo začeli lansko leto z mesecem junijem in nadaljevali do letošnjega maja, smo tako priobčili »Gospodarski ko» ledar« za celo leto. Iz leta v leto se opravila v kmečkem gospodarstvu prav malo izpremene, zato smo opu» stili zopetno objavljanje. Čitatelji naj poiščejo koledar za vse nadaljnje me» sece v lanskem letniku, in sicer za mesec junij v 10. številki lanskega »Novega lista.«
Škropljenje krompirja.
Peronospora ali strupena rosa, kot jo imenujejo naši kmetovalci, dela vsako leto veliko škodo tudi na krom» pirju in ne samo na trti. Če bo vreme slabo kot do sedaj, bo škoda letos po» sebno občutna. Nujno potrebno je zato, da se odločijo za škropljenje krompirja tudi vsi tisti kmetovalci, ka» terim ta potreba še ni prešla v meso in kri. Mnogo je namreč po deželi kmetovalcev, bi škrope krompir vsa» ko leto.
ZAHVALA
Za škropljenje krompirja rabimo iste škropilnice kot za trte in tudi popol» noma enako napravljeno mešanico iz modre galice in apna. Pri škropljenju moramo paziti, da poškropimo pred» vsem spodnjo stran listov, ker tam se peronospora najraje razvije. Škro» piti pa ne smemo šele takrat, ko bodo krompirjevi listi že porjaveli, temveč takoj po pletvi oziroma osipanju krompirja.
Kdor ima doma v vrtu paradiž» nike — imeti bi jih morala vsaka hiša, ker je paradižnik zelo važna kuhinj» ska začimba — naj istočasno poškropi tudi te, ker tudi nje napade peronos» pora.
Trebljenje trt.
Sedaj je čas za trebljenje trt. Pod tem razumemo odstranjevanje vseh poganjkov, ki so se pojavili na sta» rem, predlanskim ali še starejšem le» su. Odrezati pa moramo tudi take po» ganjke iz lanskega lesa, ki nimajo no» benega zaroda in so ostalim rodnim poganjkom le v napotje. Z odstranit» vij o teh poganjkov spravimo v trtno rast več zraku, predvsem več prepi» ha, s tem pa onemogočimo razvoj bo» lezni, posebno glivičnih.
Vendar pa ne smemo odstraniti po» polnoma vseh poganjkov, ki nimajo zaroda. Večkrat se zgodi, da ni med vsemi mladicami niti ene, ki bi kazala primeren les za drugo leto, do čim ima neplodni poganjek močan les. V takih slučajih kaže pustiti poganjek, kakor naj ga pustimo tudi na starem lesu, če hočemo trto pomladiti ali pa če je radi zime, toče ali drugih nezgod odpovedal zgornji del trte.
Umni vinorejec bo zato s pazljivim očesom trebil svoje trte in ne bo pr e» puščal tega važnega opravila otro» kom.
Kosite zgodaj!
Letos je trava radi ugodne zime in dovolj ne moče v bujni rasti. Škoda, da je slednje trenutno ponekod še celo1 preveč in hi bilo zelo potrebno suho vreme.
Dolgoletna skušnja nravi, da se mo» ra kositi takrat, ko je večina trav v cvetju. Marsikod širom dežele je ta trenutek že nastopil, zato pridno ko» so v roke. Sedaj boste ubrali obilo ze» lo tečne krme. Če boste odlašali s košnjo, boste mogoče dobili sicer več krme, ki pa bo slamnata in manj re»
POZOR! Če je naslov pri upravi, mora vsak vprašalec priložiti znamko za odgovor. Ne dajemo naslovov od malih oglasov, če je preteklo 10 dni od dneva objave.
/
j WV•{■
„ Bomače branje/
Naročite se brž pri Katoliški ti» skarni (Tipografia Cattolica), Ri» va Piazzutta 18. Gorica. Posarne» zen snopič stane 2 liri, vsi štirje letošnji 7 lir. — Drugi snopič bo izšel koncem junija. SAMO SME» J ALI SE BOSTE, TAKE BODO NOTRI!
| JI buon incoio*1
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo» dernih flanelastih in suknenih hlač v razno« vrstnih barvah.
Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa» ineznih hlač in jopičev.
\ Govorimo slovenski.	Zelo znižane cene.
! 13T1H3È FOHŠŠTUO
1	M 2.AJ&IKCENO
PO NMtóii «ESU
i dobiti 6 tosami
<5. BÌECHER
TRST — Via dell’Istria 27.
j Najbolj moderne sobe, kuhinje in j jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Velile! poppasti!
as direi vrailc,
sprejemata v dorici, Piam Vittoria štev. 5 (aa Travnika),
na isti Strani, kot je cerkev.
ZDRAVNIK
1 a Ilio 1931!
sawarei?ai»iei „L’URIOHE“ in g. Ravniku v Gorici, Via Sar sellimi št. 2,}
za najboljšo cenitev in izplačilo požarne odškodnine j za moje poslopje in premičnine.
Morij ©t vdL Steitutoergrer, :
Kodreti, Gor. Branica.	:
Velika izbera sladkorčkov, škatel i z bonboni itd. Posebnost: KOLA» Čl. Kdor jih naroči, se cena po» sebe j določi. Razprodaj alci dobe popust.
Slaščičarna — pekarna: ZENNARO VITTORIO, Barkovlje — Riviera 137., Trst.
Govorimo tudi slovenski.
dilna. Največ redilnih snovi spravite na senik, če kosite, ko trave cvetejo. To si zapomnite in po tem se rav« najte!
Gnoji rastoči koruzi!
Marsikdo' je vsadil koruzo, ne da bi jo dovolj gnojil. Taki koruzi še vedno lahko gnojiš, in sicer takole: takoj ko si jo oplel, na vsak način pred osipa« njem, potrosi na vsakih 100 štir jaških metrov koruznega polja po pet do šest kg superfosfata in po eden do poldrugi kg amonijevega nitrata (nitrato am« monico). Pazi, da trosiš imenovani gnojili ob suhem vremenu. Pazi, da ti ne padejo gnojila na rosne liste.
Ko si gnojilo raztrosil, pusti njivo pri miru do osipanja. Potem osipaj kot navadno. Dež in zemlja bosta že poskrbela, da pride gnojilo na pravo mesto.
Napenjanje
bo napadlo tvoje živali, če jih boš krmil z ugreto ali rosno deteljo in tra« vo ter če boš pasel živino po rosnih travnikih. Po deteljišču živine itak ne smeš pasti.
Snetljivo žito.
Če gledaš lepa žitna polja, vidiš mar« sik j e črne klase. Mesto klenega zrnja je na klasu črn prah, ki povzroča oku« žen j e tu di za drugo leto.
Nujno svetujemo vsem, da preho« di j o žitne njive in s škarjami odreže« jo vse snetljive glavice. Sicer bo drugo leto žito še bolj snetljivo, kot je letos. Za pobiranje snetljivih klasov so naj« bolj pripavne ženske, ki jih de va j o v predpasnik, da se prah ne razprši po zdravih klasih.
postave.
POOBLASTILNA POGODBA (MANDAT).
Važna pogodba, ki jo obilokrat v živ« 1 j en ju sklepamo, je pooblastilna po« godba. Posebno v današnjih razme« rah. ko se ljudje selijo, je potrebno vedeti za določbe o pooblastilni po« godbi.
^ Kaj je pooblastilna pogodba? Pri pooblastilni pogodbi daje nek« do (pooblastilec) drugi osebi (poobla« učencu) naročilo, naj zanj in v n j ego« vem imenu preskrbi kakšno pravno opravilo. Pooblaščenec sprejme to naročilo in is e obveže, da ga bo iz« vršil.
-Tli sme pooblaščenec za svoj trm ,	kaj zahtevati?
Med našim ljudstvom je razširjer mnenje, da ima vsak, ki je prevz kakšno naročilo in ga izvršil, pravic da po končanem opravilu zahteva p >,t bpo plačilo. Zaradi tega nastal veliko pravd. Kaj pa pravi zakor 1 ooblaščenec sme zahtevati plačilo ; svoj trud le, če je bilo to pri sklep Pogodbe izrecno dogovorjeno. Če j11 pooblaščenec pri sklepanju pogoi be izrecno izgovoril odškodnine ; «voj trud, pota in zamudo časa, po di končanem opravilu tega ne more v< s tožbo izterjati.
piicnif
Fnancasha zararorBlse siružtis m WL za življenje Im požar. Glča-vncs atastopstvo
TRST, Tm S. lamio 8. tel 48 - 50. Zastopnik za pilMio in tržusho pokrajino g. ANTON POSEGA, RAZDRTO.

Civilno inženirska pisarna
ir. ing. fiaberščlk Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako« vrstne projekte; napravlja načrte in vse po« trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde« luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod« be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
POZOR PRED NAKUPOM!
Raznovrstna darila za vsako priliko, popol« ne kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr. vih domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem
Ivan Kerže,
Trst, Piazza S. Giovanni 1.
Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke.
Rezilna ploščica JGEAF
izdelana iz najboljšega švedskega jekla stane 60 stotink. — Prodajamo strojčke za striženje brade in las, škarje, nože, BRITVE »SOLIN« GEN«. — Vsaka britev se proda z JAMSTVE« N IM LISTOM. — Imamo orod je za vse obrti in za vrtanje, pile za žage, brusilne kamne itd. po zelo nizkih cenah.
LAMA TRIESTE,
CORSO OARiBALD! 19
Dr. G. 6MEGOIÌI6
ssa m» o irci nj e i> oleseni
sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3>. - -4. ure
v BORICI Viale XXiv- Magg. (prej via Tre Re) štev. 9. v pritličju.

25 o S» o sz, c* r a vni & ItI arali»
TEST - - Via delle Sette Pelane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. —' Delo
zajamčeno ■ — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
Pmof1!
Ešoteroik i in beirsce !
Krasna birmanska darila po zniža« n ih cenah in prave švicarske ure znamk »Omega«, »Langines« in »Ze« nith« itd. so vedno v zalogi pri FR. KEBRÙ, urarju in zlatarju v Idriji.
ft

Maša
razprodaja
svDenin
še traja ! !
Cena in izbera so brez primere !
TA ATT v
i
mmmm
m m
v
tese t E-llll št. 16
TEST
Sorse 9. E. 111 št. 16
Kakšno je lahko pooblastilo?
Pooblastilo je lahko pismeno ali ustno. Navadno se sklene pooblastil« na pogodba pismeno.
Zakon pa zahteva le v nekaterih slu« čajih pismeno ali: celo notarsko po« oblastilo. Pooblastilna pogodba mora biti notarska, ko gre za darovanje in za opravila, ki se tičejo civilnega sta« nja, to je rojstva, poroke in smrti.
Pismeno ali notarsko mora biti po« oblastilo tudi v vseh slučajih, ko mora biti napravljena dotična pogodba, za katero je bilo pooblastilo izdano, pis« meno ali notarsko. Ako hočeš dati ko« mu pooblastilo, da zate n. pr. proda ali kupi nepremičnino, da pridobi sluz« nostno pravico, da napravi namesto tebe najemninsko pogodbo za več ko 9 let, da sklene mesto tebe s tvojim nasprotnikom poravnavo, mu moraš dati pismeno pooblastilo.
Važna razlika.
Nadalje je pooblastilo lahko spio« šno ali pa posebno. Splošno je poobla« stilo tedaj, ko daje pooblaščencu pra« vico, da vrši za pooblastitelja vse red« ne pravne posle. Če pa velja poobla« stilo samo za eno ali za nekatera dolo« čena opravila, govorimo o posebnem pooblastilu. Splošno pooblastilo bo dal n. pr. ženi, očetu ali bratu izseljenec ali oseba, ki hoče pooblaščencu izro« čiti celotno upravo svojega premo« ženja in posestva. Tudi kdor ima splošno pooblastilo, sme vršiti le posle redne uprave. Za vsa važnejša opravila, ki prekoračijo navadno u« pravo, in pri katerih bi se lahko pri« petila pooblastilcu večja škoda, ne zadostuje splošno pooblastilo. Taka pravna opravila so: prodaja ali kupo« vanje; posojila in izposojila; tožbe; poravnava; brezpogojen nastop ali odpoved dediščine; sklepanje darit« venih pogodb; brezplačna odpoved eni ali drugi pravici. Za vsa navedena in druga važna opravila, ki presegajo redno upravo, splošno pooblastilo ne zadostuje. Za vsa ta opravila se mora dati v splošnem pooblastilu še iz« rečno pooblastilo za vsako posamez« no opravilo, ki presega redno upravo.
Če hočeš komu dati splošno po« oblastilo, ki naj bo veljavno tudi za vsa važnejša opravila, ti svetujemo, da greš k notarju, da ti napravi po« oblastilno listino.
Učinek pooblastila.
Pooblaščenec je dolžan izvršiti na« ročilo, ki ga je prevzel, natančno in vestno, kakor dobri družinski oče. Držati se mora strogo naročila in ga ne sme prekoračiti. Če naročilo pre« korači, se smatra, da je prekoračil na« ročilo na svoj račun in v svojem ime« nu in je zato tudi samostojno odgo« voren.
Pooblaščenec ni dolžan vedno o« sebno- izvršiti prevzetega naročila. Lahko izvrši naročilo tudi po drugi osebi. Tega pa ne sme storiti, če se izvršitev naročila po namestniku pro« tivi smislu pooblastilne pogodbe. Ako je n. pr. pooblastilec dal poobla« ščencu naročilo zaradi njegovih po« sebnih sposobnosti, ne sme poobla«
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Viti. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
9. junija 1930. s parnikom MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 2100,
v Montevideo in Buenos Aires L 1850;
19. junija 1930. s parnikom FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800,
v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue« nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
Soft BIOS, EHI,
specialist za bolezni v
ušesih, suc&sta in qb*Im,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelkuzanosneinušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Sorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
VINOGRADNIKI!		
		
	Kakor lansko leto, tako dobite tudi letos pri meni najboljše elastične trakce za cepljenje trt In cepilne nože „ K U N D E “	
JUST UŠAJ, ami, Mezza della Vittoria 4		

ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od 10. -12. in 15. -16. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele Ili. številka 59. Posebnost: zdravljenje z ultravijoletnimi žarki.
MOŠKE OBLEKE.
CAVALIEMO,
TRST, CORSO GARIBALDI 5, tel. 79-32.
Največja izbera oblek, površnikov, nepremočljivih plaščev, trench coatov, hlač, krojev, pisanih hlač; posebnost : PLAVE IN ČRNE OBLEKE.
Domače in tuje sukno
za moške obleke.
LASTNA KR03AČNICA NA ŠTEV. I/I.
NIZKE CENE.
GOVORIMO SLOVENSKI.
Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice !
Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno« vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
KABINET ROENTGEN1
Primarij
dr. DE FIORI AUG.
È0H1EB, Corso Uitt. Eman. III. št. 14-11
od 9. — 12. in od 2. — 4.
Z*5Issisi zdravnik
dr. Robert Hlaoaly
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU,
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah in sobotah «Minira
v pesmu«!
....
Mi- <:•
Naj večjo in najrazličnejšo izbero | vsakovrstne svile, volne in drugega manufakturnega blaga, dobite vedno pri
tvrdki
Najboljše blago. Najnižje cene.
Veliiiši Izbera blago za moške obleke itd.
r." :
. FURLAN
AJDOVŠČINA
ščenec izvršiti naročila po namest* niku,
Kdaj odgovarja pooblaščenec za svo* jega namestnika?
Pooblaščenec je odgovoren za svo* jega namestnika :
a)	ako mu je pooblastilen prepove* dal izvršiti' naročilo po namestniku ;
b)	ako mu je pooblastilec sicer do* volil izvršiti naročilo po namestniku, a je pooblaščenec izbral za svojega namestnika tako osebo, ki je znana zaradi svoje nesposobnosti ali če ni* ma nikakega premoženja, da bi lahko odgovarjala za svoje obvez* nosti.
Pooblastilec pa lahko postopa vedno tudi proti namestniku, ne da bi prej klical na odgovor poobla* ščenca.,
(Nadaljevanje.)
Vprašanja in ndgovori.
Opomba: Kdor stavi vprašanje, naj ne piše dolgoveznosti, temveč naj iz* razi željo kratko, kot so vprašanja v listu. Vprašanja brez podpisa romajo v koš, četudi so naslovljena na posa* inezne osebe. Za pismen odgovor mo* ra biti priložena znamka za 2 liri.
Vprašanje št. 386: Zmešal sem 100 kg žveple* nokislega amonijaka s 100 kg navadnega p e* pela. Mešanica je začela tako smrdeti, da ni bilo prenašati. Odkod izvira smrad? Ali je mešanica izgubila kaj na svoji gnojilni vred* nosti? — Odgovor: Če pogledate stran 147. »Gospodarske čitanke«, katero je izdala 1. 1925. Goriška Mohorjeva družba, boste videli, da sc ne sme mešati amonijaka z nobeno snovjo, ki Vsebuje mnogo apna. Žveplenokisli amonijak je spojina amonijakovega plina in žveplene kisline. Če pride žveplena kislina v dotiko z apnom, se združi v sadro (gips), amonijak pa spuhti v zrak in povzroči silno neprijeten duh. Vaša mešanica je torej izgubila amonijak, ozi* roma dušik, ki je v mešanici najdragocenejši. Vrednost mešanice se je radi tega znižala vsaj za 80%.
Vprašanje št. 387: Levo roko imam p okvar* j eno, zdravnik mi je naredil spričevalo, da ni* ^em sposoben za stalno delo, občina je pripo* ročila prošnjo, da bi me oprostili samskega davka, kljub temu so mi davek predpisali, si* cer ne meni, temveč bratu. Ali je brat dolžan plačati samski davek zame? — Odgovor: tirat je dolžan plačati samski davek za vas, če živite skupno z njim. Sicer pa podrezajte, da davkarija reši Vašo prošnjo.
Vprašanje št. 388: Imam menico za 1200 lir, k' je že zapadla, dolžnik pa mi noče plačati. Lam naj grem z menico, da pridem do de* narja? —■ Odgovor: Pojdite k odvetniku, ki naj 'Penico iztoži.
Vprašanje št. 389: Imam k sosedovim svislim Prizidan hlev. V svislih je okno. Ali smem po* višati hlev, tudi če bi s povišanjem skril okno? Gdgovor:	Brez izrecnega sosedovega dovo*
benja ne smete zvišati.
Vprašanje št. 390: Ali je v postavi, da mora* jo biti psi priklenjeni ali da morajo imeti na* gobčnik? Ali lahko javim orožnikom, če sosed noče prikleniti psa, ki je nevaren? — Odgovor: Splošne postave ni. Navadno urejajo zadevo občinski pravilniki. Naznanite zadevo orožni* kom ali županstvu. Posestnik psa je seveda od* govoren za vso škodo, ki bi jo pes povzročil.
L prašanje št. 391: L. 1925. mi je ubilo moža
Kdor hoče obiskati
X. ljubljanski velesejem
od 29. maja do 9. junija 1930., si mora pravočasno preskrbeti
POTNI LIST ZA INOZEMSTVO,
veljaven tudi za Jugoslavijo. To listino izstavi na posebno prošnjo kr. kvestura.
Olajšave: Kr. vlada v Rimu je italijanskim obiskovalcem dovolila 30 odstotkov popusta na železnicah. Jugoslovanska vlada pa je do« volila 50 odstotkv popusta po jugoslovanskih železnicah.
Jugoslovanski vizum stanc 10 lir. Kdor hoče biti teh ugodnosti deležen, mora kupiti sejin« sko izkaznico za 30 Din (Lit. 10.20). Proda* jajo jih v:
Trstu : Pubblicità Čehovin — XX Settembre 65, Ufficio centrale viaggi — via Bor* sa 2, Banco cambio Bolaffio — via D. Alighieri 6, Banco cambio Steindler — via G. Gallina 2, na Reki: kr. jugoslovanski konzulat, v Gorici: Avg. Ravnik — via Barzellini 2/L, v Idriji: Vaclav Helmich, na Razdrtem: Posega Anton.

Za obuvalo rabite SAMO
SIDOL COMPANY
TBST — Via S. Zaccaria Stav. 4
Telefon štev. 72-73.

PO TOVARNIŠKIH CENAH
dottile blage samo pri tvrdlti
Alle Brandi Fabbriche",
od Lit. 95 navzgor, od Lit 52 navzgor,
od Lit. 38 navzgor,
od Lit. 26 navzgor,
od Lit. 65 navzgor,
TRST - Corso Garibaldi 10, telet 79-35,
in sicer: narejene moške obleke iz narejene deške obleke iz dobrega volnenega dobrega volnenega blaga blaga z dolgimi hlačami športne obleke za otroke iz trajnega sukna mornariške oblekce iz mo* dre volnenine mornariške Oblekce z dol» gimi hlačami površniki (gabarden) in dobri covercoats za moške od Lit. 115 navzgor, površniki iz angleškega
sukna in s pasom	od Lit. 140 navzgor,
posamezni moški jopiči modre ali črne barve posamezne moške hlače iz volne in na črte posamezne moške hlače iz bombaža za delo posamezni moški jopiči iz pralnega platna	od Lit. 25 navzgor,
posamezni moški jopiči bele barve za kuharje, slaščičarje in mesarje močne delavne obleke bombaža
vrhnje delavne obleke (»Tute«)
Imamo tudi zaiogoldomačega in tujega sukna vseh vrst, barv vzorcev za naročila po meri ki Jih izvršimo v LASTNI, moderni KROJAČNICI. Največja točnost v vsakem oziru.
od Lit. 65 navzgor, od Lit. 36 navzgor,
od Lit. 15 navzgor,
od Lit. 17 navzgor, od Lit. 30 navzgor, od Lit. 26 navzgor.
DARILA
zlatarni
F. BUDA — TRST,
Corso Garibaldi 35, via Roma 16.
Me kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemajniki in pinje
..DIABOLO**.
KMETJE!
Ne izbirajte kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! !
■ t pojasnila se obrnite na
Vittorio Jonson — GORICA,
Via Contavalle 4=11, (Casella 25).
<tip 1930)
z bobničem, Ili uè pollavi.
Družba ALFA LAV AL s. via FaFMti - siila« us - vìa to*e s.
AlexLwvl
pri sekanju smrek. Imam 9 nedoraslih otrok.
Ali imam pravico do pokojnine? — Odgovor: Ne! Lahko pa napravite na prefekturo prošnjo, da Vam načelnik vlade nakaže primerno pod« poro.
Vprašanje št. 392: Stric mi je daroval 4 par« cele zemljišča, ostalo premoženje je zapustil teti, ki ima tudi pravico do užitka navedenih 4 parcel. Teta se je drugič poročila, svoje pre« moženje prodala, moje štiri parcele pa oddala v najem, češ da nimam nobene pravice do njih, dokler ona živi. Na parceli so tudi izko« pali nekaj sadnega drevja in trt, ne da bi me vprašali za dovoljenje. Ali je to pravilno? — Odgovor: Užitkarju pritičejo vsi sadovi (tudi dohodki) iz zemljišča, ki mu je bilo prepušče« no v uživanje. Lastnik nima niti najmanjše pravice do' uživanja, dokler traja užitkarjeva pravica. Užitkar pa mora uživati stvar kot do« ber družinski oče in je ne sme spremeniti ne po vsebini ne po obliki. Ko preneha užitek (usufrukt), mora stvar izročiti takšno, kakršno je prevzel. —. To v splošnem. V Vašem slučaju je težko kaj reči, ker je bilo sadno drevje lahko staro in obnemoglo ter potrebno, da se nadomesti. Isto velja za trte.
Vprašanje št. 393: Sem edini sin in imam dve sestri. Oče pravi, da bo dal yse premoženje starejši sestri, meni pa nič. Ah sme tako nare« diti? — Odgovor: Oče sme po italijanskem za« konu zapustiti z oporoko le polovico premo« žen j a komur hoče. Druga polovica pripada otrokom kot nujni delež. Pred zakonom so pa vsi otroci enaki in zakon ne ščiti sina pred hčerami ali starejših otrok pred mlajšimi. (Drugo vprašanje ni jasno.)
Vprašanje št. 394: Mojemu bratu je oče na« kazal za očastvo (doto) 400 lir, ki naj jih dobi po njegovi smrti. Ali mu lahko izplačam takoj dotičnih 400 lir? Ali ima brat pravico zahte« vati višjo svoto? -— Odgovor:	če oče še ni
umrl, ne morete prisiliti obdarovanca, da bi sprejel takoj omenjeni znesek. Brat ima pravi« co zahtevati nujni delež.
Vprašanje št. 395: Mlekarji bi radi dobili po« vrnjeno kavcijo, katero so položili pred dvema letoma na županstvu. Županstvo je izjavilo, da je ne dobe. Kam naj se obrnejo? — Odgo« v or: Ako ne izvršujejo več obrti, naj napravijo prošnjo na finančno intendanco (v d rstu), da jim vrne kavcijo.
Vprašanje št. 396: Ali mi sovaščani morejo zabraniti napeljavo vode od skupnega vodo« voda v mojo hišo, in sicer samo za kuhinjsko rabo in ne za živino? Ali bo občina smela na« ložiti davek na to pipo? — Odgovor: Ako ho« čete napeljati vodo v hišo, morate imeti dovo« ljcnje od občine, ker gre za javen in ne za za« seben vodovod. Najbrže bo občina zahtevala primerno davščino.
Vprašanje št. 397: Že dolgo časa ne vemo ni« česar o nekem sorodniku, ki je beračil. Pravi« jo, da je utonil. Kam naj se obrnemo, da kaj zvemo o njem? — Odgovor: Obrnite sc na žu« panstvo in na orožnike.
Vprašanje št. 398:	Na njivi, kjer sadim
krompir, je vse polno črvov, ki.ves krompir preluknjajo. Kako bi jih uničil? — Odgovor: Najprej jih boste odpravili, če njivo par let zaporedoma obilno pognojite s kako jedko k a« lijevo soljo, kot sta 30"/o kalijeva sol ali kajnit. Prve vzemite po 4 kg, drugega pa 10 kg na 100 štirijaških metrov. Istočasno bo njiva izdatno pognojena. Poleg tega je potrebno tudi pravil« no kolobarcnje, to je, da menjate s pridelki na njivi:	kjer je letos krompir, naj pride zopet
šele za tri ali štiri leta.
Vprašanje št. 399: Dobivam pokojnino, ker sem se med vojno še kot otrok pokvaril. Ali
Priporoča se
J. Zirmann, fotograf,
PF** Postojna, -Pl
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo naprej od trg. Zwtilf.
Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene.
|	ZDRAVNIK
Idr. L. SIMONITI,
| bivši asistent za notranje bolezni,
| sprejema vsak dan v GofIC.I, F!BZ2S yiTTORIB (na Travniku)
(nasproti gostilni ,Fiegl“)
od 9. - t2. In 3. - 4.
Db sretto po žefrfi m rm lastnem ton s
Biljani v Brdih
I Tvornica tehtnic, uteži in mer
I insegpe morene & C,o
j TìRST, via Vid ali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobren ili iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
' T q j_ ® j m u
Zdiavaik - kirurg - sobni aàrasaih
dr, P. Ugo Netzbaisdt,
tovetban na klinikah na Dunaju In v Monako .--tv. (na Bavarskem»
sprejema j v Tolminu vsako soboto in nedeljo j (pri dr ju Russiju),
? gotici druge dneve v tednu DaNAO!.
SBMHBesBHaBaeB8i8iBi8BeBB$e»ee8S8aK%|
| Tvrdka Teisti. Hribar - Sorica g
||	CORSO G. VERDI št. 32	_ flgf
gaj priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh un vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in gg platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
'Jjj* Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse gp §S potrebno za njihovo popolno opremo.	M
M BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. g§
Josip Eerševani, Gorica^
Cavour štev. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren MUNDLOS" in KPFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Benda „LAMP0“	Bencin „LAMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon St. 415, Brzojavke: KER8BVAMI, GORIZIA. CICLI
bi lahko dobil vso pokojnino hkrati, kot en» kratno odpravnino? — Odgovor: Ne!
Vprašanje št. 400: Imam 11 živih otrok. K a» ko pridem do nagrade? — Odgovor: N apra» vite prošnjd preko županstva in prefekture na načelnika vlade, da Vam nakloni enkratno podporo.
Vprašanje št. 401: Naša občina zahteva po» seben davek od vseh, ki imajo napeljano vodo v stanovanja, in sicer po 40 lir od prve pipe in po 10 lir od vsake nadaljnje. Ali moramo to plačati? — Odgovor: Če je pristojbina od pipe vsakoletna, se nam zdi zelo visoka. Drugače pa
občina lahko zahteva primerno davščino od uživanja vode.
Vprašanje št. 402: Poročil sem se z vdovo po padlem vojaku. Seveda je pokojnina odpadla že 14 dni pred poroko. Slišal pa sem, da ji pri» tiče odpravnina enaka pokojnini petih let. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Vdova po možu, ki je padel v vojni, izgubi pravico do pokojni« ne, če se drugič poroči. Ima pa pravico do ne» kake odpravnine, in sicer dobi:	1. sedem let«
nih pokojnin, če ni prekoračila 25 let, ko se je drugič poročila; 2. šest letnih pokojnin, če ni prekoračila ob drugi poroki 30 let; 3. pet let«
nih pokojnin, če ni imela ob poroki več ko 35 let; 4. štiri letne pokojnine, če ni imela ob poroki več ko 40 let. Če je pa imela vdova ob poroki več ko 40 let in je imela po padlem možu otroke, ki imajo pravico do pokojnine, dobi le tri letne pokojnine. Ne pritiče odprav» nina vdovi, če je imela ob priliki druge poroke več ko 50 let. Vdova, ki se drugič poroči, mora pa napraviti prošnjo za izplačilo omenjene od« pravnine v teku 180 dni po poroki. Prošnjo je treba napraviti na ta«le naslov: Direzione Ge« nerale dc-lle Pensioni di Guerra, Ufficio Terre Redente, Roma.

noi m e
Vie E;::M
Via Savorgnana 5
znižanih c@na.lt.


CAI Mi!30LSgo>s
4.- VX-;
siajvecje skladišče iZceamlira v Furlaniji. Messia proežaja rta ra cm n lamicarci-sìciia in pifersraoraSs'iótt t vorralč a rj e v. ©lavno sitiadLIšče v Milanu. -	— Poslo-
vodja skladišče, v Vidmu : O ANTE CAVA25ZINI.
VAŽNO
Opozarjamo eenj. odjemalce, da ima naša tvrdka „AL» RIBASSO1* svoje prodajalne le v ulici Sa~ vorgnana štev. 5 v Vidmu. Naj vas nikar ne zmotijo druge tvrdke, ki vam z besedo „F^IBASSQ“ hočejo povedati, da so naše podružnice. —	—
Opozarjamo nadalje, da smo zaceli z velikan«-sko razprodajo po posebnih cenah, kakršnih še ni bilo. «- Placamo vožnjo na progi Gorica*« Videm, vsakomur, ki kupi za več kot 200 lir blaga; kdor kupi za veš kot 500 lir dobi še kosilo za dve osebi; poseben dar pa dobi, kdor kupi za več kot 1000.
V nasteàjsm rimajo« nekatere predmete s essami :
Robci z robom »ažur«
Moške nogavice, fantazija Brisače za kuhinjo . . . Mešane plenice ....
L	0.40	Rute za na glavo črne in barv.	L	2.25	Brisače, barvane, gobaste .	L 4.90
L	0.60	Panama za moške srajce . .	L	2.50	Prtenina 150 cm . . . . .	L 4.90
L	0.80	Platno za moške srajce, po			Platno »scuola« 150 cm . .	L 5.90
L	0.90	tipu »Cormons« ....	L	2.25	Črtano blago za hlače 130 cm	L 5.90
L	0.90	Zefir za moške srajce . . .	L	2.95	Srajce ali spod. hlače vezene	L 6.90
L	1.—	Obposteljna prepr. reklam .	L	2.95	Volnen poplin za žen. obleke	L 5.90
L	1.25	Jajčna kožica »M. B.« . . .	L	2.70	Svila »crep maroauin« . . .	L 4.20
L	1.25	Madapolam finejši		L	2.25	Žamet za lovce, poseb. vrste	L 7.50
L	1.25	Trliž za blazine in žimnice,			Bombaževina 240 cm za rjuhe	L 6.90
L	1.50	100 cm		L	2.95	Pobeljeno platno za rjuhe	
L	1.80	Svila za ženske halje . . .	L	2.7 5	240 cm 		L 8.50
L	1.60	Platno »scuola« 80 cm . . .	L	3.20	Servis za 6 oseb 		L 17.50
L	1.50	Pletene ženske spodnje hlače	L	2.75	Rjuhe z rob. »ažur« 160x270	L 18.50
L	1.50	Platno za rjuhe 150 cm . . .	L	3.95	Posteljno pogrinjalo iz tež=	
L	1.50	Zenske podsuknjice ....	L	2.58	kega trikoja		L 22.—
L	1.80	Perkal »Re dei bleu« .	.	.	L	3.60	Rjuhe za 2 osebi, vezene . .	L 29.90
L	1.90	Moške nogav. iz škotske niti	L	2.50	Podložene odeje . .	L 29.—
L	2.20	Saten barv. za prešive 100 cm	L	3.90	Volu. odeja »bordo jaquard«,	
L	1.95	Saten črn, fin. vrste 120 cm	L	4.20	finejša			L 45.—
L	1.95	Žamet za lovce		L	4.90	Podložena odeja, saten fin.	L 40. -
L	2.50	Bcmbaževina za rjuhe 150 cm	L	4.50	Žimnice s 14 kg žime . . .	L 45.—
Gobaste brisače......
»Oxford« za srajce / . . .
Domače moške nogavice . .
Platno »candida«.....
Napol volnene žen. nogavice Perkal za predpasnike . . .
Platno »Madonna« ....
Platno »Madonna«, posebno Barvane nogavice z dv. peto Svila fantazija, meš., za halje Naramnice ......
Bogata Alloga Ijoniìmoviii, rohsp ia zensiiep blaga, napraBljenega perila, ionenep in beiuSsalastep platna vs?.h širin, volnenih odej, posteljnih pregrinjal, zaves, preprog, predmeta® za tapetnihe, neposredno uvožene volne in im za blazine, celotnih oprem m gostilne, zavode, Itd. itd.
O ene; ©telite.	Sprejemamo naročila tudi po pošti.	Ceste sftolrae.
Poseben gsopust rasppodapkem.	Počsimežfoža v slovenskem i?» nemškem jeasikia.
Valuta — tuji denar.
Dne 27. maja si dal ali dobil za
1 dolar	19.06
1 angl. funt	92.73
100 dinarjev	33.72
100 šilingov (avstr.)	269.15
100 čeških kron	56.60
100 nemških mark	455.35
100 švic. frankov	369.25
100 franc, frankov	74.82
100 belga	266.25
Beneške obvenicc 74.35;	obveznice
»Consolidato« 84.90.
Loterijske številke
dne 24. maja '			1930.		
Bari	29	15	28	80	49
Florenca	80	68	18	14	31
Milan	50	18	32	47	3
Neapolj	47	23	89	29	86
Palermo	51	32	84	42	25
Rim	19	47	31	40	13
Turin	73	82	60	87	13
Benetke	80	16	62	4	20
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 2. junija:	Postojna,
Herpelje, Bistrica.
Torek, 3. junija: Pazin.
Petek, 6. junija: Krmin.
Sobota, 7. junija: Vodnjan.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
drju Serjunu v Tolminu, ostale dni pa v GORICI, Corso Verdi 36.
■	ZDRAVNIK
dr. Gresic Adalberto,
mladi
(starejši sin,)
sprejema vedno v svojem ambulatoriju v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. It/L
I nad lekarno Cristofoletti. g
! M DOMAČE BRANJEM!
Hočete prijetno in zanimivo branje??
Naročite kar brž po dopisnici:
«Domače branje" pri :
Tipogr. Cattolica, Riva Piazzutta 18, GOHIZiil.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piassutt* it#v. 18.
mali oalasi,
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 Ur. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je; Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
BIRMANSKA zlata in srebrna dari< la in ure najboljših znamk dobite naj= ceneje pri zlatarju in urarju REBCU, IDRIJA.
Pohištvo uudi širom naše dežele znana 1 industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan I 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega issa 1 po najnižjih cenah. N® zamudit» prilike!
Na prodaj sta dva dobro ohranjena čev« Ijarska šivalna stroja in vse čevljarsko orodje. — Naslov je pri upravi.
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj« ster v Gorici, via Morelli 15.
Mesarski pomočnik z 8»letno prakso (v do« brem položaju) išče službe. Naslov je pri upravi.
Zlatnino in srebrnino, staro- kupujem vedno po najvišjih cenah. Vs*a popravila kar najhitreje. — Binnska, poročna m krstna da« rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelen j trdnemu trgu).
Gospodična, vešča slovenskega in Italijan« skega jezika ter strojepisja išče službe tudi kot prodajalka v trgovini v mestu ali na deželi. —• Naslov je pri upravi.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokuìet, Gorica, Corso Vitt Eman. UL štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’Istria 7, tel. 64—85.
Posojila na vknjižbo na amortizacijo za 10 do 25 let s 6°/o obrestmi, agrarna posojila po 5navadna posojila po b1/»"/« na vknjiž« bo plačljiva v več letih, menična posojila po ó'Vi0/« s poroki ter rešitev vojne škode in ve« kvizicije preskrbi najhitreje g. Anton Tram« puš, sod ofic. v pok. — Gorica, via Cari« baldi 20/1.
Kapljice Minerva za želodec, (česni* kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v zeflodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu> hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Tr* stu. Piazza S. Francesco.
Šofer, 23 let star, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi.
Hotel Šapla, Štorje, toči domača vina iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi sledečih vrst: namizno I. in II. vrste, sortirano: pinola, rizling, burgundec, medicinaJni silvanec, zelen in črni burgundec. Ljubitelje izbrane vipav» ske kapljice opozarjamo nanje.
Uboga ženska je izgubila dermrnico na po« staji pri Sv. Ani (Trst). Kdor jo' je našel, je naprošen, da jo vrne proti nagradi.
Sobico s posteljo oddam v, najem za 60 lir mesečno. Irst, via Roma 18, 'vrata 15.
Kovaško orodje, decimalno tehtnico, ročno scsalko, vrtalne stroje za železo, škripca za 1 in 3 tone ter večjo množino šamotne ope» ke proda Posojilnica za il.»bistri.ški okraj (Torrenova di Bisterza).
Tolminska zaloga pohištva naznanja, da ima v zalogi v Tolminu veliko izbero spalnih sob, priprostih in finejših.
Učenca za trgovino z mešanim blagom, krepkega in zdravega, sprejmem takoj. Naslov pove uprava.
V Ajdovščini, zraven cerkve, prodajam vsakovrstno stavbeno opeko, šamot opeko za štedilnike, majolične plošče in raznovrstne ce« mentne izdelke po najugodnejših cenah. -— Žnideršič.
Rihenberška gospodarska zadruga nazna» nja, da je otvorila v Ajdovščini zalogo lastne« ga vinskega pridelka.
22=leten mesarski pomočnik, priden in po« sten, išče službe. Mevlja Josip, Lokev 197.
Vinske stiskalnice (preše) vseh vrst iz« deluje po najnižjih cenah Edvard Kalin, kiju» čavničar, Ajdovščina.
Čevljarskega učenca s prejmem takoj. Alojz Gec, čevljar — Trst=Rojan.
Išče Se vešča, knjigovodkinja, blagajničarka, perfektna korespondentka slovenskega in ita« lijanskega jezika za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe na upravo in podupravo lista pod geslom »112«.
Graščina grofa Coroninija v Krom«
bergu odda večjo množino murvinega listja. Zglasite se pri oskrbništvu.
Hlapca, vajenega pri konjih in kmečkem delu išče gostilna Droč, »pri Rajhu« — Gorica.
HE pozhbitE
da so vedno nove pošiljatvc pri tvrdki
S. LEVI, Trieste, sia S. lazzaro 9.
L
L
L
L
L
Par primerov:
Batist v barvah za perilo Svile za obleke .
Madapolan . .
Borgo za srajce Panama za srajce Najfinejši popelin Platno »natura!«
Svila za perilo .
Pelle uovo, fino Gobaste brisače Platnene brisače na meter
Cajh za moške obleke . „________
, itd. Za krojače poseben popust. Češko platno za pernice — izredna prilika.
Beli prtiči ................a L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20' Črn saten ... od L 3.— naprej Velika izbera nogavic, maj itd.
Pazite na številko!
1.90 3.50 1.90 2.80 2.80 L 3.50 L 3.20 L 1.90 L 3.50 L 3.50 L 2.90 a L 6, 9, 10