Stenografien! zapisnik jednajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 8. februvarija 1895. Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. Zastopnik c. kr. vlade: Deželni predsednik baron Viktor H ein in c. kr. vladni tajnik vitez Viljem Laschan. —Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia in Janez Mesar. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika X. deželno-zborske seje dne 5. februvarija 1895. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 55. Poročilo deželnega odbora o oskrbljenji občine Ambrus z vodo. 4. Priloga 68. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt o napravi nove okrajne ceste z Moravč do tje, kjer bi se stikala v občinsko, za uvrstitev med okrajne ceste namenjena, čez Studenec, Brezje in Kertino do državne ceste pri Želodniku držečo cesto, z dotičnim načrtom zakona, in dalje predlaga alternativni načrt v delni preložitvi v cestnem okraji Brdskem se nahajajoče z Moravč v Prevoje držeče okrajne ceste. 5. Priloga 69. Poročilo deželnega odbora o raznih zadevah glede deželne prisilne delalnice. 6. Priloga 66. Poročilo deželnega odbora gledč deželnega prispevka za hidrografični posel na Kranjskem, katerega namerava ustanoviti visoka vlada. 7. Priloga 67. Poročilo deželnega odbora glede nakupa zemljiških parcel poleg Rudolfinuma v muzejske namene. 8. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca barona Apfaltrerna glede ustanovitve železničnega obratnega ravnateljstva v Ljubljani (k prilogi 57.). 9- Ustna poročila finančnega odseka: a) glede vpokojitve deželnih dacarjev (k prilogi 42.) ; b) o prošnji Idrijskega zdravstvenega okrožja za posojilo in podporo za ondotno bolnico (k prilogi 45.). MilMpMr imdjt der elften Sitzung des ftcaiiufdien landslips in Laibach am 8- FeDrmav 1895. Arrmcfende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und k. k. Re-gierungssecretär Wilhelm Ritter v. Laschan. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia und Johann Mesar. — Schriftführer: Landessecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 5. Februar 1895. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 55. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Wasserversorgung der Gemeinde Ambrus. 4. Bericht des Landesausschusses, womit das Project betreffend die Herstellung einer neuen Bezirksstraße von Moräutsch bis zum Anschlüsse an die in die Kategorie der Bezirksstraßen einzureihende über Studenec, Brezje und Krtina bis zur Einmündung in die Wiener Reichsstraße bei Želodnik führende Gcmeindestraße sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe, sowie das Alternativ-Project betreffend die theilweise Umlegung der im Straßenbezirkc Egg vorkommenden Moräutsch-Prevoje-Bezirksstraße, vorgelegt wird. 5. Beilage 69. Bericht des Landesausschusses über verschiedene das Zwangsarbeitshaus betreffende Angelegenheiten. 6. Beilage 66. Bericht des Landesausschusses in Angelegenheit eines Landesbeitrages für den von der hohen Regierung zu organisierenden hydrografischen Dienst in Krain. 7. Beilage 67. Bericht des Landcsausschusses, betreffend den Ankauf von Grundparccllen nächst dem Rudolfinum zu Museumszwecken. 8. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrern, betreffend die Errichtung einer Eisenbahn-Betriebs-Direction in Laibach (zur Beilage 57). 9. Mündliche Berichte des Finanzausschusses: a) inbetreff Pensionirnng der bei Einhebnng der Landesauflage Bestellten (zur Beilage 42); b) über die Petition der Sanitätsdistrictsvertretüng in Jdria um ein Darlehen und um Subvention für das dortige Spital (zur Beilage 45). 252 10. Ustno poročilo upravnega odseka glede poprave od Žužemberka v Trebnje držeče okrajne ceste v progi od Dobrnič do tj e, kjer se stika z Zagrebško državno cesto pri Občini v cestnem okraji Trebanjskem (k prilogi 36.). 11. Priloga 58. Poročilo upravnega odseka glede projekta o preložitvi okrajne ceste Moravče-Vače-Hotič v progi med Hotičem in Vačami v cestnem okraji Litijskem, z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 38.). 12. Ustno poročilo upravnega odseka glede naprave pri- merne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Za-tičina Dolenjskih železnic (k prilogi 39). 13. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste v cestnem okraji Kranjskogorskem med okrajne ceste (k prilogi 44.). 14. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve več občinskih cest v Kranjskem cestnem okraji med okrajne ceste (k prilogi 49.). 15. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v Za- tiškem cestnem okraji se nahajajoče od Zagrebške državne ceste pri sv. Roku odcepujoče, v Dob držeče ob- činske ceste, med okrajne ceste (k prilogi 53.). 16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Moravče za popravo okrajne ceste od sv. Križa proti Čatežu. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Ajdovici, da bi deželni tehnik napravil projekt za zgradbo ceste Dvor-Verbovec. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., B: Agrarne razmere. 19. Ustna poročila finančnega odseka: a) glede uravnave zdravniške službe na Studenci (k prilogi 48.); b) o prošnji žebljarske obrtne zadruge v Kropi za podporo ; c) o samostalnem predlogu gospoda poslanca Hribarja glede vojaške bolnice (k prilogi 29.); d) o napravi relifne karte za Kranjsko (k prilogi 61.); e) glede dovolitve 5°/o naklade na najemnino v Ribniškem trgu (k prilogi 63.); f) podružnice c. kr. kmetijske družbe v Logatcu za podporo za razstavo. 20. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o: § 3., A: Deželna kultura, in § 6.: Občila. 21. Ustno poročilo upravnega odseka o vodopravni obravnavi gledä dopustnosti Podhagskyjevega alternativnega načrta (tako. imenovanega II. načrta) za osuševanje ljubljanskega barja (k prilogi 43.). 22. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer: o št. I. in II. uvoda ; o § L: Zakonski načrti; o § 3., C: Zdravstvene reči; o § 4.: Deželne podpore; o § 5.: Občinske reči; o § 7., A: Deželna prisilna delalnica; o § 7., B.: Deželni dobrodelni zavodi; o § 7., C: Deželni muzej. Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoludne. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses in Angelegenheit der Corrector der von Seisenberg nach Treffen führenden Bezirksstraße in der Strecke von Döbernik bis zu ihrer Einmündung in die Agrainer Reichsstraße bei Öptschina im Straßenbezirke Treffen (zur Beilage 36). 11. Beilage 53. Bericht des Verwaltungsausschusses über das Project, betreffend die Umlegung der Moräutsch-Watsch-Höt-titscher Bezirksstrahe in der Strecke zwischen Höttitsch und Watsch im Straßenbezirke Littai, sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe (zur Beilage 38). • 12. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Herstellung einer zweckmäßigen Verbindung zwischen dem oberen Gnrkthale und der Station Sittich der Unterkrainer-Bahnen (zur Beilage 39). 13. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung einer Gemeindestraße im Straßenbezirke Kronau in die Kategorie der Bezirksstraßcn (zur Beilage 44). 14. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung mehrerer im Straßenbezirke Krainburg vorkommenden Gemeindestraßen in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 49). 15. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung der im Straßenbezirke Sittich vorkommenden, von der Agramer Reichsstraße bei St. Rochus abzweigenden, nach Dob führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 53). 16. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde Moräutsch um Herstellung der Bezirksstraße von Hl. Kreuz gegen Čabež. 17. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Haidowitz bei Seisenberg, um Anfertigung des Projectcs für den Straßenbau Hos-Vrbovec durch einen landschaftlichen Techniker. 18. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über § 3, A: Agrarverhältnisse. 19. Mündliche Berichte des Finanzausschusses : a) betreffend die Regelung des ärztlichen Dienstes in Studenz zur Beilage 48); b) über die Petition der Genossenschaft der Nagelschmiede in Kropp um Subvention; c) über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Hribar, betreffend das Militärspital (zur Beilage 29); d) inbetreff der Anfertigung einer Reliefkarte von Kram (zur Beilage 61); e) betreffend die Bewilligung einer 5°/o Auflage von den Miethzinserträgnissen im Markte Reifniz (zur Beilage 63); fj über die Petition der Landwirtschaftsfiliale in Loitsch um Subvention für die Ausstellung. 20. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über: § 3, A: Landescultur, und § 6: Communicationsmittel. 21. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die wasserrechtliche Verhandlung über die Zulässigkeit des Podhagsky'schen Älternativ-Projectes (sog. Project II.), der Entwässerung des Laibacher Mores (zur Beilage 43). 22. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar: über Nr. I. und II. der Einleitung; über § 1: Gesetzentwürfe; über § 3, C: Sanitätsangelegenheiten; über § 4: Landesunterstützungen; über § 5: Gemeindeangelegenheiten; über § 7, A: Landeszwangsarbeitshaus; über § 7, B: Landeswohlthätigkeitsanstalten; über § 7, C: Landesmuseum. §tpm der Siting um 10 Uhr 30 Minuten Vormittag. XI. seja dne 8. felmivarija 1895. — XI. Kitzuilg mit 8. Felll'UNr 1895. io. -=~S-2£=3>-5- XI. seja due 8. febmvarija 1895. — XI. Sitzung nur 8. Februar 1895. 253 Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika X. deželno-zbor-ske seje dnč 5. februvarija 1895. 1. Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 5. Februar 1895. Tajnik Pfeifer: (Prebere zapisnik X. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der X. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidimns. Deželni glavar: Došle so sledeče peticije in sicer: Jaz izročam prošnjo okrajno-cestnega odbora na Bledu za podporo k napravi mostu v Badešicah. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Murnik izroča sledeče prošnje: Upravni odbor dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani prosi podpore. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.) Kmetijska podružnica v Girknici prosi za spremembo lovskega zakona. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschnsse zugewiesen.) Okrajno-cestni odbor Radovljiški prosi za uvrstitev okrajne ceste Lesce-Radoljica in Kamnagorica-Kropa-Podnart med deželne ceste. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschnsse zugewiesen.) Gospod poslanec dr. Papež izroča sledečo prošnjo: Unterstützungsverein für entlassene Sträflinge aus Krain bietet um Unterstützung. Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Klun izroča prošnjo Janeza Adamiča v Dobrempolji za podporo za čiščenje požiralnikov reke Rašice. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Arko izroča sledeči prošnji: Gospodarski odbor v Št. Petru prosi podpore za zgradbo vodovoda in kapnice. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Podobčina Klenik, občine Št. Peter, prosi podpore za napravo poskuševalnega vodnjaka. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Žitnik izroča prošnjo posojilnice v Dobrepoljah za podporo ali posojilo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo županstva v Starem trgu in okrajnega cestnega odbora v Črnomlji za napravo ceste iz Starega trga pri Poljanah do broda ob Kolpi. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Gospod poslanec Ivan Hribar in tovariši stavili so v seji deželnega zbora dne 1. februvarija t. 1. interpelacijo do deželnega odbora ter vprašali: „ 1. Kako opravičuje slavni deželni odbor svoje poseganje v samoupravo mestne občine Ljubljanske? 2. Je-li mu bila znana razsodba c. kr. upravnega sodišča z dne 29. decembra 1893 in ako mu je bila znana, kako je to, da se je s svojo odločbo z dne 15. avgusta 1894 postavil na stališče, da je on višja inštanca ko c. kr. upravno sodišče P 3. Kako razlaga slavni deželni odbor okolnost, da je prekasno vloženo pritožbo Ferdinanda Mahra in tovarišev proti sklepu mestnega zbora z dne 5. junija 1894, sprejel in meritorno rešil? 4. Misli-li slavni deželni odbor, da njegova odločba z dne 15. avgusta 1894 odgovarja resnobi in važnosti vprašanja, katerega se tiče?“ Cast mi je odgovoriti v imenu deželnega odbora sledeče: Interpelacija zadeva razsodbo deželnega odbora z dne 15. avgusta 1894 o pritožbi Ferdinanda Mahra in tovarišev proti sklepu mestnega zbora z dne 5. junija 1894 glede javnih napisov pri vseh ulicah in trgih Ljubljanskega mesta. Predmet interpelacije je torej stvar, katera spada v samosvoje področje mestne občine Ljubljanske. Vsled § 23. deželnega reda za vojvodino Kranjsko „določujejo občinski zakon ali druge posebne nared be (statuti) delavnost deželnega zbora v občinskih rečeh“. Po § 81. občinskega reda, alinea 2 za deželno stolno mesto Ljubljano, kjer je vse našteto, kar spada v področje deželnega zbora, je brez dvoma, da predmet te interpelacije ne spada v področje deželnega zbora; marveč določuje § 84. zgorej omenjenega občinskega reda, da o prizivih zoper 254 XI. seja dne 8. februvarija 1895. - sklepe občinskega sveta v stvareh samosvojega področja občinskega razsoja deželni odbor. Po § 45. opravilnega reda deželnega zbora ima vsak poslanec pravico, do deželne vlade, do deželnega glavarja in do načelnikov posameznih odsekov staviti vprašanje o predmetu, kateri spada v področje deželnega zbora. Ker pa predmet interpelacije gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev, kakor je v predrečenem dokazano, ne spada v delokrog deželnega zbora, se ne morem spuščati z ozirom na opravilni red deželnega zbora v razpravo na vprašanja interpelacije ter opravičevati razsodbo deželnega odbora kot autonomne oblasti in napraviti s tem nevaren prejudic. Zato obžalujem, da moram meritorni odgovor na vprašanja interpelacije v imenu deželnega odbora odkloniti. Poslanec Hribar: Prosim besede! Deželni glavar: Pa le za predlog, ne za debato. Poslanec Hribar: Mislim, da me ni treba poučevati o tem, kar ukazuje opravilni red, predno stavim svoj predlog. Častiti gospod deželni glavar mi sme verjeti, da poznam opravilni red vsaj toliko, kakor kak drug poslanec. (Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Čuklje: „Vsaj! Stolz lieb' ich den Spanier!") Predlagam v zmislu § 45. opravilnega reda, da se otvori debata o odgovoru na interpelacijo. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom gospoda poslanca Hribarja, da se otvori debata o odgovoru deželnega odbora na interpelacijo, izvolijo ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog je padel. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Kako se gospodje boje debate o takih stvareh!“ Poslanec Klun: — Abgeordneter Klun: „Čisto nič, samo časa zmanjkuje. Vsaj bodete pozneje še imeli priliko govoriti o tej stvari!" Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Vem, pa bode pozneje tudi časa primanjkovalo!“) Preidemo na dnevni red. 3. Priloga 55. Poročilo deželnega odbora o oskrbljenji občine Ambrus z vodo. 3. Beilage 55. Bericht des Landesausschuffes, betreffend die Wafferbersorgung der Gemeinde Ambrus. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) XI. Sitzung am 8. Februar 1895. 4. Priloga 68. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt o napravi nove okrajne ceste z Moravč do tj e, kjer bi se stikala v občinsko, za uvrstitev med okrajne ceste namenjena, čez Studenec, Brezje in Krtino do državne ceste pri Želodniku držečo cesto, z do-tičnim načrtom zakona, in dalje predlaga alternativni načrt o delni preložitvi v cestnem okraji Brdskem se nahajajoče z Moravč v Prevoje držeče okrajne ceste. 4. Beilage 68. Bericht des Landesausschuffes, womit das Project betreffend die Herstellung einer neuen Bezirksstraße von Moräutsch bis zum Anschlüsse an die in die Kategorie der Bezirksstraßen einzureihende über Studenec, Brezje und Krtina bis zur Einmündung in die Wiener Reichsstraße bei Želodnik führende Gemeindestraße sammt dem emschlägigen Gesetzentwürfe, sowie das Altcrnativ-Projeet betreffend die theilweise Umle-legung der im Straßenbezirke Egg vorkommenden Moräutsch - Prevoje - Bezirksstraße, vorgelegt wird. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) 5. Priloga 69. Poročilo deželnega odbora o raznih zadevah glede deželne prisilne delalnice. 5. Beilage 69. Bericht des Landesausschuffes über verschiedene das Zwangsarbeitshaus betreffende Angelegenheiten. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 6. Priloga 66. Poročilo deželnega odbora glede deželnega prispevka za hidrografični posel na Kranjskem, katerega namerava ustanoviti visoka vlada. 6. Beilage 66. Bericht des Landesausschnffes in Angelegenheit eines Landesbeitrages für den von der hohen Regierung zu organisierenden hydrographischen Dienst in Krain. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 255 XI. seja dne 8. februvavija 1895. 7. Priloga 67. Poročilo deželnega odbora glede nakupa zemljiških parcel poleg Rudolfina v muzejske namene. 7. Beilage 67. Bericht des Landesausschusses, betreffend den Ankauf von Grundpar-cellen nächst dem Rndolfinum zu Museumszwecken. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Sedaj prestopimo k 8. točki dnevnega reda, to je: 8. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca barona Apfaltrerna glede ustanovitve že-lezničnega obratnega ravnateljstva v Ljubljani (k prilogi 57.). 8. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Baron Apfal-trern, betreffend die Errichtung einer Eisenbahn-Betriebs-Direction in Laibach (zur Beilage 57). Deželni glavar: Der Herr Abgeordnete Baron Apfaltrern hat das Wort. Abgeordneter Ireiherr v. Apfaltrern: Es durfte der Aufmerksamkeit der verehrten Mitglieder des hohen Hauses kaum entgangen sein, dass vor kurzer Zeit die Nachricht in den Zeitungen zu lesen war, es werde die Betriebsdirection der Staatseisenbahn von Villach nach Graz verlegt werden. Diese Nachricht hat umso wahrscheinlicher geklungen, als uns bekannt ist, dass die Unterbringung der Betriebsdirection in Villach eine sehr mangelhafte ist. Es ist für die Bureaux wenig Platz vorhanden, so dass selbe zum Theil in sehr mindere Wirtshäuser verlegt werden mussten. Aber auch für die Bediensteten des Bahnbetriebes, für die 200 Beamten dieser Direction ist ein Unterkommen in Villach selbst nicht durchwegs zu finden, so dass von denselben 35 außerhalb Villach, in den Ortschaften, die in der Nahe gelegen sind, wohnen müssen, womit enorme Unzukömmlichkeiten verbunden sind, namentlich schon dadurch, dass diese Beamten täglich nach Villach hinein wandern müssen, aber auch insoferne, als sie als Familienväter genöthigt sind, ihre Kinder nach Villach in die Schule zu schicken. Aber selbst in Hinsicht der Schulen ist Villach nicht reichlich versorgt, indem es weder eine Gewerbeschule, noch eine Realschule, noch eine Mädchenschule für eine höhere Ausbildung besitzt. Ich sagte, dass diese Nachricht wahrscheinlich geklungen hat und ich habe auch selbst persönlich in Erfahrung gebracht, dass in Betreff der Unterbringung der Betriebsdirection in Graz bereits Verhandlungen über die Localitäten gepflogen worden XI. Sitzung am 8. Februar 1895. sind, ob mit einem positiven Resultate, weiß ich nicht, indes glaube ich, dass darüber noch keine Entscheidung ergangen ist. Nun ist es begreiflich, dass diese Nachricht in Kärnten großes Aufsehen erregt hat; der Gegenstand kam im Landtage zur Sprache und hat ein Abgeordneter in der hierüber entstandenen Discussion sich dahin ausgesprochen, es sei dieses Wegdrängen der Beamten der Betriebsdirection von Villach doch eigentlich nur eine Großstadtluft, der Wunsch in eine Großstadt zu kommen. Nun, mit Rücksicht auf die Verhältnisse, die dort obwalten, scheint diese Behauptung nicht so richtig zu sein, und dann ist es begreiflich, dass die Beamten unter solchen Verhältnissen den Wunsch haben, in eine bessere Dislocation zu kommen. Derselbe Abgeordnete des kärntnischen Landtages hat sich auch dahin ausgesprochen, er habe von wohlunterrichteter Seite an maßgebender Stelle in Erfahrung gebracht, dass von einer Verlegung der Direction nach Graz keine Rede sei, dass jedoch in Graz eine solche errichtet werde. Aus dem wäre der Schluss berechtigt, dass die Staatsverwaltung daran denkt, die Agenden der Villacher Direction zu theilen, und wenn dann in Graz wirklich eine errichtet wird, so würde es sich, wie ich glaube, sehr empfehlen, in einem südlicher gelegenen Theile der Monarchie die Betriebsdirection zu errichten und in diesem Falle wäre jene in Villach überflüssig, wenn eine zweite in einem südlicher gelegenen Theile der Monarchie errichtet wird. Es ist ja das ganz natürliche Bestreben eines jeden Landes und jeder größeren Stadt, in seinen Bereich Staatsanstalten zu ziehen, welche von Bedeutung und für die betreffenden Städte von evidentem Vortheil sind. Dieses Streben war in Laibach ohnedies schon längere Zeit zu Hause und ist immer lebhafter zu Tage getreten, als durch die Action des Staates mit der Verstaatlichung der Eisenbahnen auch die Verstaatlichung der Südbahn wieder in den Vordergrund tritt. Dies war der Anlass, der Anstoß, um mit einer so großen Anzahl von Herren Theilnehmern den Antrag zu stellen, welcher unter Beilage Nr. 57 dem hohen Landtage vorliegt und welchen ich sodann zu wiederholen mich für verpflichtet erachte. In Betreff der formalen Behandlung dieses Antrages würde ich der ganz unvorgreiflichen Meinung sein, dass es nicht mehr angezeigt wäre, in dem gegenwärtigen Stadium der Landtagssitzungen diesen Antrag noch einem separaten oder schon bestehenden Ausschüsse zur Behandlung zuzuweisen, nachdem wir in dieser Hinsicht ohnehin nichts anderes zu thun haben, als im Einvernehmen mit der Regierung diese Wünsche der Stadt Laibach möglichst zu fördern, und dazu ist der Landesausschuss berufen. Ich würde daher glauben, dass der hohe Landtag, was das Meritum und die formale Behandlung des Gegenstandes betrifft, Folgendes beschließen möge: Die Regierung wird dringend ersucht, bei den bevorstehenden Veränderungen in den Domicilirungen der k. k. Eisenbahn - Betriebs - Directionen, ehemöglichst in Laibach eine solche Eisenbahnbehörde zu errichten oder eine solche Stelle nach Laibach zu verlegen, welche den Dienst der staatlichen Eisenbahnen in den südlichen Alpenländern, insbesondere in Krain, zu leiten hätte. Der Landesausschuss wird beauftragt, sich^mit aller Beschleunigung und nachdrücklichst in diesem Sinne bei der hohen Regierung zu verwenden. 256 XI. seja dne 8. februvarija 1895. — XI. Sitzung NM 8. FetzNlNr 1895. Deželni glavar: Ker je gospod poslanec označil svoj predlog kot nujni, moram v prvi vrsti staviti vprašanje, ali se podpira nujnost tega predloga. Gospodje, ki podpirajo nujnost, izvolijo ustati. (Podpre se. — Wird unterstützt.) Ker se je visoka zbornica za nujnost predloga izrekla, zmatram, da gospodu predlagatelju ni potreba nujnosti še posebej utemeljevati. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Otvarjam torej razpravo in m eri to. Gospod poslanec Grasselli ima besedo. Poslanec Grasselli: Visoka zbornica! Vprašanje, katero je sprožil predlog, ki je sedaj v razpravi, bilo je v razgovoru v mestnem zastopu že mnogokrat in sicer je mestna občina ljubljanska dvakrat, prvič leta 1883. in pozneje leta 1891., prosila, da bi se v Ljubljani ustanovilo neko upravno središče za državne železnice. Častiti gospod predgovornik je stvar razlagal nekako bolje s stališča interesov uradništva in z ozirom na krajevne razmere Beljaške. Gotovo pride tudi to v poštev in je resnično vse to, kar je gospod predgovornik navajal, da so železnični uradniki v Beljaku jako nezadovoljni in gotovo ne iz razlogov, ki se jim predbacivajo od strani Beljaškega stanov-ništva. Mestna občina Ljubljanska je umestnost ustanovitve tacega urada v Ljubljani utemeljevala s stvarnimi razlogi, in dokazala, da je Ljubljana naravno središče vseh železnic na jugu monarhije. Izračunila je, da je že takrat znašala dolgost državnih železnic, katere spadajo v naravno območje višjega železničnega urada, ki bi se v Ljubljani ustanovil, nad 700 km. Med tem časom pa je pri-rastel še precej velik kos državnih železnic, dolenjske železnice, tako da lahko trdim, da znaša danes dolgost teh železnic kakih 900 km. Posedaj se visoka vlada in uprava državnih železnic vzlic tem tehtnim in opravičenim razlogom ni ozirala na prošnjo mesta Ljubljanskega, ki si je seveda popolnoma v svesti, da si skuša vsaka mestna občina pridobiti oziroma obdržati tisto korist, katera prihaja od višjega števila Stanovnikov. Vender pa se ne da tajiti, ako se stvar sodi s popolnoma objektivnega stališča, da je Ljubljana jako primeren kraj za višji upravni urad železnični, kar potrjuje površni pogled na zemljevid. Ugovarja se od strani železnične uprave, da pač tukaj ne pride toliko v poštev niti lega, niti dolgost železnične proge in najmanj pa interesi uradnikov, temveč merodajni da so neki višji vršbeni momenti. Meni ti višji vršbeni momenti niso znani in jaz mislim, da bi bilo tudi vsakemu drugemu težko, jih natanko definovati, ali odločilni krogi s tem utemeljujejo in opravičujejo svoje stališče nasproti prošnji mestne občine Ljubljanske. Morebiti, da so se' med tem časom nazori spremenili in morebiti da bode korak, katerega, kakor upam, sklene visoka zbornica, imel boljši uspeh, kakor dosedanji brezuspešni koraki mestne občine Ljubljanske, in ker meri današnji predlog na to, da bi se ne ravno kako ravnateljstvo, ampak vender kak višje organizovani železnični urad premestil v Ljubljano, morebiti da gane naša skromnost visoko vlado oziroma železnično upravo in da se bode zaradi tega bolj ozirala nanj. Samo po sebi je umevno, da priporočam predlog s stališča mestne občine Ljubljanske visoki zbornici najtopleje in osmeljam se izreči nado, da ga bode sprejela soglasno. Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar se je oglasil k besedi. Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Mene je posebno veselilo, da je predlog, kateri je danes utemeljeval častiti gospod deželnega glavarja namestnik, dobil podpise vseh gospodov poslancev te visoke zbornice. Vse stranke so torej jedine v tem, da ima visoki deželni zbor storiti vse mogoče, da se premesti vsaj jeden del višjega upravnega urada železničnega v Ljubljano. Častiti gospod tovariš župan Grasselli je že povedal, da je mestni zbor že večkrat se pečal z vprašanjem premestitve tacega urada v Ljubljano. Meni ni potrebno ničesar pristaviti njegovim izjavam, samo pripomnil bi, da je mestni zbor ljubljanski celo deputacijo odposlal na Dunaj, katera je imela pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu in pri tedanjem načelniku ravnateljstva c. kr. državnih železnic delovati na to, da bi na teh dveh odločilnih mestih pridobila za projekt kolikor mogoče naklonjenosti. Prošnji mestne občine Ljubljanske pridružila se je tudi trgovinska in obrtnijska zbornica Kranjska. Deputacija, katere član sem bil tudi jaz, je na merodajnih mestih — zlasti pa pri tedanjem ravnatelju c. kr. državnih železnic, ekscelenci Gzediku — izvedela, da se prav za prav ne upirajo tej premestitvi. Ekscelenca Gzedik je celo izrekel, da je njemu premestitev obratnega ravnateljstva železničnega v-Ljubljano silno simpatična in da utegne, če bode imel kaj govoriti, kadar postane stvar aktuelna, Ljubljano pri njenem prizadevanji podpirati. Kakor veste, se je odslej v vrhovni upravi c. kr. državnih železnic zvršila osobna sprememba. Ne vem, ali je naslednik ekscelence Czedika istega mnenja, kakor njegov prednik, ali če mu bodo razlogi za vršbo prometa merodajni in zlasti lega Ljubljanskega mesta v železniški mreži, posebno kadar se podržavi južna železnica, nadejati se nam je, da bomo tudi pri njem našli podpore. Toda, gospoda moja, s tem, da se sprejmeta predloga, katera je danes utemeljeval častiti gospod deželnega glavarja namestnik, baron Apfaltrern, mislim, da deželni zastop še ni zadosti storil, da se vsaj deloma zagotovi projektu naklonjenosti odločilnih krogov. Tu treba še neke druge akcije, ki utegne podpirati predloga, katera je utemeljeval častiti gospod predlagatelj sam. Kakor znano, bi bilo 257 XI. seja dne 8. februvarija 1895. za obratno ravnateljstvo ali tudi za del višjega že-lezničnega urada treba jako veliko uradnih lokalov. Nikdo ne more tajiti, da bi danes v Ljubljani ne bilo mogoče dobiti za ta namen primernih prostorov in da bi bilo potrebno, ako bi se jedenkrat mini-sterstvo in uprava c. kr. državnih železnic izrekla za premestitev obratnega ravnateljstva železničnega ali jednega dela tega urada v Ljubljano, takoj skrbeti, da bi se zidale kake nove stavbe. Nikakor ne dvomim, da se bodo pri sedanjem veselji do zidanja privatna podjetništva, pa tudi mestna občina Lj ub-ljanska v danem slučaji takoj lotila zgradbe potrebnih poslopij za urade. Potem pa je treba tudi pomisliti, ako pride kakih 100 ali še več uradnikov z rodbinami v Ljubljano, da se bo zanje moralo preskrbeti primernih stanovanj. Ni dvojbe, da se že sedaj v Ljubljani dobi za uradnike prav lepih in primernih stanovanj in ker se vsako leto veliko zida, je gotovo, da se čez par let noben večji urad ne bo več imel bojevati z vprašanjem glede stanovanj. Vender pa je za slučaj, da bi se toliko uradnikov na jedenkrat preselilo v Ljubljano, treba skrbeti, da se nekoliko bolj izpodbudi stavbna obrtnost, in zaradi tega se mi zdi, da je zastop dežele kranjske, kateri se je postavil na isto stališče z mestom Ljubljanskim, ker je spoznal, da so koristi mesta Ljubljanskega ob jednem tudi koristi dežele kranjske, poklican, da izreče nekako naklonjenost, podpirati višjo stavbno delavnost v Ljubljani. Zaradi tega si dovoljujem, ko bom glasoval za predloga častitega gospoda utemeljevatelja, staviti še tretji predlog, ki bi se glasil tako-le: Deželni zbor naj sklene: „Za nove stavbe, ki bi se imele v Ljubljani zvršiti, ako se premesti vanjo obratno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic, ali le del istega, izreka se oprostitev od deželnih priklad na dobo 25 let.“ Deželni glavar: Prosim gospode, kateri podpirajo dodatni predlog gospoda poslanca Hribarja, naj izvolijo ustati. (Podpre se. — Wird unterstützt.) Gospod poslanec dr. Schaffer se je oglasil k besedi. Abgeordneter Dr. Schaffer: Ich bin jetzt nicht in der Lage und auch nicht willens, mich in mcritorischer Beziehung über den Antrag auszusprechen, welchen der Herr Vorredner als dritten zu den von dem geehrten ersten Herrn Redner gestellten Anträgen hinzugefügt wissen will, glaube aber, dass dieser Antrag ein solcher ist, dass es angezeigt wäre, hierüber in einer Ausschusssitzung zu verhandeln, womit ich aber md)t sagen will, dass er abgelehnt werden soll. Der Antrag ist finanziell von so weittragender Bedeutung, dass es meines Erachtens nicht am Platze wäre, hierüber ohne weitere Berathung abzustimmen. Ich möchte daher in Abänderung des von dem Herrn Abgeordneten der Stadt Laibach gestellten Antrages in formeller Beziehung mir vorzusä)lagen erlauben, dass sein Antrag dem Finanzausschüsse zur Berichterstattung in der nächsten Sitzung zugewiesen werde. XI. Sitzung am 8. Februar 1895. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Jaz nimam ničesar proti predlogu častitega gospoda tovariša dra. Schafferja, vender pa bi želel, če se moj predlog odkaže kakemu odseku, naj bi se dotičnemu odseku izročilo v pretres vse vprašanje. Najbolj poklican se mi zdi železniški odsek, ki je že izvoljen in kateri se ima baviti z jedno samo večjo stvarjo. Spreminjuje predlog častitega gospoda tovariša dr. Schafferja torej predlagam, da se vsi predlogi izroče železničnemu odseku. Abgeordneter Ar. Schaffer: Ich erkläre mich mit dieser Abänderung einverstanden. Deželni glavar: Prosim gospode, kateri podpirajo formalni predlog gospoda poslanca Hribarja, izvolijo ustati. (Podpre se. — Wird unterstützt.) Predlog je zadostno podprt in torej v razpravi. Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prestopimo na glasovanje, in sicer ker je umaknil gospod poslanec dr. Schaffer svoj predlog, bomo glasovali o predlogu gospoda poslanca Hribarja, kateri predlaga, da se naj njegov predlog in oba predloga gospoda poslanca barona Apfaltrerna izroče železniškemu odseku. Prosim torej gospode, kateri pritrdijo temu formalnemu predlogu, naj izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet, torej gre vsa stvar na železniški odsek. Točka 9. a) Ustno poročilo finančnega odseka glede vpokojitve deželnih dacarjev (Priloga 42.) odpade, ker pride o tej stvari tiskano poročilo, ki še ni razdeljeno. Preidemo na točko: 9. b) o prošnji Idrijskega zdravstvenega okrožja za posojilo in podporo za ondotno bolnico (k prilogi 45.). 9. b) über die Petition der Sanitätsdistricts-vertretung in Jdria um ein Darlehen und um Subvention für das dortige Spital (zur Beilage 45). Berichterstatter Kvcessenz Ireiberr v. Schwegel: Hohes Haus! Dieser Gegenstand ist schon in einer der früheren Sitzungen , des hohen Landtages eingehend behandelt worden und es entfällt demnach für mich die Nothwendigkeit, den Sachverhalt noch weiter auseinanderzusetzen. Der Finanzausschuss, der beauftragt wurde, 258 XI. seja dne 8. febvuvavija 1895. — XI. Sitzung am 8. Februar 1895. diesen Gegenstand in der Richtung nochmals im Erwägung zu ziehen, ob es sich nicht empfehlen würde, noch weitere Verhandlungen zu dem Zwecke einzuleiten, damit die Bereitwilligkeit zur Gewährung einer Unterstützung, welche der Landesausschuss schon auf Grundlage der bestehenden Normen zu bewilligen im Stande ist, ausgesprochen werde. Der Finanzausschuss hat sich dieser Anschauung bereitwilligst angeschlossen und ich glaube, dass es genügt, wenn ich mit Beziehung auf die früheren Ausführungen in diesem hohen Hause mich heute darauf beschränke, den Antrag des Finanzausschusses dem hohen Hause zur Annahme zu empfehlen. Dieser Antrag lautet: Der hohe Landtag wolle beschließen: „Die Petition der Sanitätsdistritctsvertretung von Jdria wird dem Landesausschusse mit dem Aufträge abgetreten, derselbe möge mit der hohen Regierung, welche zur Wahrung der sanitären Interessen von Jdria in erster Reihe berufen ist, bezüglich des projectirten Spitalbaues die schwebenden Verhandlungen fortführen und erklären, dass das Land im Sinne der grundsätzlich festgesetzten Normen für den angestrebten Zweck eine Subvention in der gleichen Höhe zu bewilligen bereit wäre, wie solche für Districtsnothspitäler im Allgemeinen und im Rahmen der dafür principiell in Aussicht genommenen Baukosten gewährt werden." Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Daljna točka je: 10. Ustno poročilo upravnega odseka glede poprave od Žužemberka v Trebnje držeče okrajne ceste v progi od Dobrnič do tj e, kjer se stika z Zagrebško državno cesto pri Občini v cestnem okraji Trebanjskem (k prilogi 36.). 10, Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ansschufses in Angelegenheit der Correctur der von Seisenberg nach Treffen führenden Bezirksstraße in der Strecke von Dö-bernik bis zu ihrer Einmündung in die Agramer Reichsstraße bei Oßtschina im Straßenbezirke Treffen (zur Beilage 36). Berichterstatter HUtter v. Langer: Hohes Haus! Von Seisenberg führt ein Straßenzug über Döbernik nach Treffen hinüber. Die Döber-niker richten eine Petition an den hohen Landtag, worin sie um die Umlegung dieser Straße bitten. Die Straße zwischen Döbernik und Treffen ist an einzelnen Stellen allerdings insoferne für große Lasten unfahrbar, als sich insbesondere bei Eisendorf und Optschina steile Stellen befinden. Diese Straße soll nach dem Ansuchen der Döberniker derartig umgelegt werden, dass sie von der bestehenden Straße in der Richtung nach Laken, Amtmannsdorf usw. abweicht. Es ist diesbezüglich bereits ein Localaugenschein aufgenommen worden, wobei die betreffenden Sachverständigen die die Wahrnehmung machten, dass die Umlegung der Straße daselbst unverhältnissmäßig viel kosten würde, und zwar mindestens 25.000 fl., was bei einer Ge-sammtsteuerleistung des Concurrenzbezirkes Treffen im Betrage von 21.500 fl. jedenfalls zu einer sehr drückenden Bezirksstraßenumlage führen müsste, oder es müssten die Mittel des Landes in entsprechend hohem Maße hiefür in Anspruch genommen werden. Dabei wurde jedoch ermittelt, dass diese Straße Döbernik-Optschiua, beziehungsweise Treffen sich sehr leicht und mit viel geringeren Kosten corrigiren ließe und der angestrebte Zweck damit auch erreicht würde. Der Landesausschuss hat sich daher für die Correctur dieser Straße entschieden, welche in genügendem Maße den Zweck erreichen würde, dass die Straße von Döbernik nach Treffen in für größeren Lastenverkehr benützbaren Zustande hergestellt werde. Demnach geht der Antrag des Landesausschusses, dem sich auch der Verwaltungsausschuss angeschlossen hat, dahin, dass die Straße nicht umgelegt, sondern nur corrigirt werde und dass zu diesem Zwecke die entsprechenden Vorarbeiten getroffen werden mögen. Der Antrag lautet: Der hohe Landtag wolle beschließen: „Der Landesausschuss wird beauftragt, behufs Ausführung der an der Seisenberg-Treffner Bezirksstraße in der Strecke zwischen Döbernik und Optschina nothwendigen Correcturen das einschlägige Project durch ein Organ des landschaftlichen Bauamtes ausarbeiten zu lassen, eventuell zu diesem Behufe eine geeignete technische Kraft zu gewinnen, für welchen Fall der Landesausschuss ermächtiget wird, die bezüglichen Kosten aus dem Credite für Straßenzwecke zu bestreiten und in der nächsten Session unter Vorlage des Projectes inbetreff des weiteren Vorgehens in Absicht auf die Ausführung desselben die geeigneten Antrüge zu stellen." Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Če ne, prosim glasovati. Gospodje, kateri pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prestopimo k daljni točki, to je: 11. Priloga 58. Poročilo upravnega odseka glede projekta o preložitvi okrajne ceste Moravče-Vače-Hotič v progi med Hotičem in Vačami v cestnem okraji Litijskem, z do-tičnim načrtom zakona (k prilogi 38.). 11. Beilage 58. Bericht des Verwaltnngs-ausschnsses über das Project, betreffend 259 XI. seja dne 8. februvarija 1895. - * die Umlegung der Moräutsch-Watsch-Höttitscher Bezirksstraße in der Strecke zwischen Höttitsch und Watsch im Straßenbezirke Littai, sammt dem einschlägigen Gesetzentwürfe (zur Beilage 38). Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! Cast mi je v imenu upravnega odseka poročati o poročilu deželnega odbora, s katerim se predlaga projekt o preložitvi okrajne ceste Moravče-Vače-Hotič v progi med Hotičem in Vačami v cestnem okraji Litijskem z dotičnim načrtom zakona, priloga 38. Deželni odbor nam v svojej prilogi navaja, kakošne so razmere na tej progi med Vačami in Hotičem in iz tega poročila kakor tudi iz situacijskega načrta, ki je operatu priložen, razvidno je, da dosedanja dolžina ceste znaša 1900 m. Na tej daljavi ima se vzdigniti cesta približno nad 200 m. Naravna posledica je ta, da so strmine na tej progi jako velike, zlasti ker niso povsod! jednake, tako da znašajo do 15—20°/o. To so tako velike strmine, da je promet jako otežkočen. Uvi-devši neprilike na tej cesti, prišel je cestni odbor Litijski s prošnjo na deželni odbor, da bi se ta kos ceste preložil in cestni odbor je tudi še dalje storil korak naprej, da je precej za 1. 1894. pobiral pri-klado v cestne namene in sicer priklado v to svrho, ki znaša 3500 gld. Deželni odbor je ustregel prošnji cestnega odbora Litijskega in je poslal takrat deželnega pomočnega tehnika g. Čadeža in ta gospod je izdelal natančen načrt o tej progi. Načrt navaja, da bodo troški znašali skupaj 20.500 gld. in vse delo je razvrščeno v dva oddelka, v oddelek A, za kateri bodo znašali troški 7000 gld. in v oddelek B, za kateri bodo znašali troški 13.500 gld. Od skupne svote 20.500 gld. znašala bo stavbna potrebščina 17.989 gld. in odkup zemljišča 2510 gld. 80 kr. Upravni odsek, ki se je razgovarjal o tej zadevi, je bil mnenja, da so troški za tako kratko progo precej visoki, zlasti ako se ozira na to, da vodi nova proga po neproduktivnem svetu. Po načrtu, ki je tukaj priložen, znašala bo vsa dolžina nove proge 2895 m. Torej se bo cesta zdaljšala za približno 1000 m. Strmina na novi progi znaša povprečno 3x/ž — 8°/o, kar je na vsak način velik napredek proti stari progi, kjer znaša strmina 15 — 20°/o. Le na jednem 470 m dolgem delu nove proge znaša strmina še vedno 91/io°/o, to pa, ker je svet na do-tičnem mestu tako kotlinast respektive tako kupiran, da ni bilo mogoče nove ceste drugače izpeljati. Zato se je inženir na dotične okolščine oziral in je ta del ceste z nekoliko višjo strmino prevzel v svoj načrt. Troški, ki so projektirani za preložitev te proge, so jako visoki, tako da jih cestni odbor Litijski iz svojih sredstev ne more zmagati. Cestni odbor je do-sedaj od dežele le malo podpore dobil. Leta 1882., ko se je nek rob udrl in so bili veliki zasipi, katerih odstranitev je provzročila mnogo troskov, dobil je 2000 gld. in pozneje vsa leta od 1. 1882., do danes še 1400 gld. podpore, torej v vsem tem času skupaj 3.400 gld. Ako se pa pomisli, da je Litijski cestni okraj moral prispevati z zneskom 14.865 gld. XI. Krtzuug ant 8. Februar 1895. 72 kr. k preložitvi in korekturi ceste čez Bogenšperk, je torej tudi opravičeno, da se cestnemu odboru oziroma okraju Litijskemu pride na pomoč z deželno podporo, ki bi po predlogu upravnega odseka imela znašati 7000 gld. Ker se je tekst zakona, ki je v svrho preložitve potreben in katerega je predložil deželni odbor, nekoliko spremenil, izdelal je upravni odsek posebno prilogo 58., v kateri je tudi dotični zakon narejen. Po pomoti se je uvod zakona izpustil. Usojal si bodem popraviti dotično pomoto v nadrobni razpravi. Upravni odsek torej predlaga: „Visoki deželni zbor skleni: 1. ) Priloženi načrt zakona se odobruje. 2. ) Deželnemu odboru se naroča izposlovati Najvišje potrjenje. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Der beiliegende Gesetzentwurf wird genehmigt. 2. ) Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Genehmigung dieses Gesetzentwurfes zu erwirken. 3. ) Cestnemu odboru Litijskega cestnega okraja se dovoli podpora 7000 gld. iz deželnega zaklada, katera podpora se ima istemu izplačati po razmerji napredka stavbe.“ Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, preidemo v nadrobno razpravo. Predno pa prestopimo v nadrobno razpravo o predloženem načrtu zakona, mislim, da naj razpravljamo o 3. predlogu upravnega odseka glede deželne podpore, kajti brez podpore ni mogoče ceste napraviti in bi bil zakon nepotreben. Poročevalec Lenarčič: Sporazumno z gospodom deželnim glavarjem predlagam, da najprej razpravljamo o tretjem predlogu upravnega odseka. Deželni glavar: Želi kdo besede o tretjem predlogu upravnega odseka ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, preidemo na glasovanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1. zakona. Poročevalec Lenarčič: (bere : — liest:) .§ I- V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866.1., dež. zak. št. 6, pod točko 25 b navedeno, v cest- 260 XI. seja due 8. februvarija 1895. - nem okraji litijskem se nahajajočo okrajno cesto Moravče-Vače-Hotič preložiti je po načrtu, katerega je dal izdelati okrajni cestni odbor za skladovni okraj Litijski, v progi med Hotičem in Vačami. Preložitev se prične pri parcelah št. 229 in 233 v davčni občini Vače ter se konča v bližini vasi Vače pri parcelah 100 in 149 iste davčne občine. § 1. Die im Straßenkathegorisirungs - Gesetze vom 2. April 1866, L. G. B. Nr. 6, unter Post-Nr. 25 b vorkommende Moräutsch-Watsch-Höttitscher Bezirksstraße ist nach Maßgabe des über Veranlassung des Bezirksstraßenausschusses in Littai verfassten Projectes zwischen Höttitsch und Watsch umzulegen. Die Umlegung beginnt bei den Parzellen Nr. 229 und 233 der Catastralgemeinde Watsch und endiget bei der Ortschaft Watsch zwischen den Parzellen Nr. 100 und 149 derselben Catastralgemeinde. (Obvelja. — Angenommen.) § 2. Mojemu ministru notranjih zadev je naročeno izvršiti ta zakon. § 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt." (Obvelja. — Angenommen.) Kakor sem poprej omenil, izpustil se je po pomoti v prilogi 58. uvod zakona, ki se ima glasiti: „Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889 1. dež. zak. št. 17 tako: Ueber Antrag des Landtages Meines Herzog-thumes Kram finde Ich auf Grund des § 22 des Gesetzes vom 28. Juli 1889 L. G. B. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt:" Naslov zakona se glasi: „Zakon z dne.......................................... veljaven za vojvodino Kranjsko, o preložitvi okrajne ceste Moravče-Hotič-Vače v progi med Hotičem in Vačami v cestnem okraji Litijskem. Gesetz vom.........................................., wirksam für das Herzogthum Krain, betreffend die Amlegung der Moräutsch-Watsch-Höt-titscher Bezirksstraße in der Strecke zwischen Höttitsch und Watsch im Straßenbezirke Littai.» Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode, kateri pritrde naslovu in uvodu načrtanega zakona, naj izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) XI. Sitzung mit 8. februar 1895. Sprejeto, in s tem je sprejet tudi prvi predlog upravnega odseka. Glasovati imamo še o drugem odsekovem predlogu, in prosim gospode, ki pritrde drugemu predlogu, naj izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Poročevalec Lenarčič: Predlagam tretje branje. Deželni glavar: Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Prosim torej gospode, kateri pritrdijo načrtu zakona tudi v tretjem branji, naj izvolijo usta ti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Daljna točka je: 12. Ustno poročilo upravnega odseka glede naprave primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina Dolenjskih železnic (k prilogi 39.). 12. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ausschuffes, betreffend die Herstellung einer zweckmäßigen Berbindung zwischen dem oberen Gurkthale und der Station Sittich der Unterkrainer Bahnen (zur Beilage 39). Berichterstatter Bitter v. Langer: Hohes Haus! Es handelt sich neuerdings um eine Zufahrtsstraße zu einer Station der Unterkrainer Bahn und zwar um die Zufahrtsstraße aus der Dürrenkrainer Gegend zu der Station Sittich. Die Gemeinde Teisenberg hat an den hohen Landtag und früher schon an den Landesausschuss das Ansuchen gestellt, in welchem darauf hingewiesen wurde, die günstigste Lösung der Frage einer guten Zufahrtsstraße aus Dürrenkrain zur Station Sittich sei die, dass die Bezirksstraße, welche von der Landesstraße in der Nähe von Obergurk gegen Sittich abzweigt, so umgelegt werde, dass sie dann schon von Sagraz aus abzweigt, um nach Sittich zu führen. Es ist meiner Ansicht nach ganz richtig und besser, eine schlechtgeführte Straße gleich umzulegen, als zu corrigiren, namentlich für den Fall, als die Kosten der Correctur den Umlegungskosten ziemlich nahe kommen, da ja durch die Umlegung immer etwas Vollkommeneres und Bleibenderes geschaffen wird, als durch eine Correctur, und handelt es sich gerade in diesem Falle um eine sehr günstige Umlegungsmöglichkeit, indem, falls die genannte Bezirksstraße umgelegt würde, der neue Straßenzug um ungefähr 3 km kürzer werden wird. Jetzt beträgt der Straßenzug 20 km, während er nach der Umlegung nur 17 3 km betragen würde. Außerdem wäre die eigentliche Umlegungsarbeit an einer nur 4?/s km langen Strecke vorzunehmen, XI. seja dne 8. febmvarija 1895. — XL Kltzung mit 8. Februar 1895. 261 deren Kosten zwar noch nicht bestimmt sind, die aber wahrscheinlich keine allzugroßen wären. Trotzdem aber erregt die Umlegung, wie selbe von der Gemeinde Teisenberg petitionirt wird, doch Bedenken. Diese Umlegung würde wohl der petitionirenden Gemeinde sehr zu gute kommen, den Interessen der Gemeinde Obergurk aber ebenso zuwiderlaufen, weshalb sich Obergurk dem Begehren Teisenbergs auch widersetzt. Würde man die Straße so Herstellen, wie es die Seisenberger wünschen, so würden dadurch die Obergurker nämlich insoferne benachtheiliget werden, als sie, um zu der Station Sittich zu gelangen, auf der Landesstraße bis nach Sagraz zurückfahren müssten, woselbst die umgelegte Straße abzuzweigen hätte, während jetzt die Bezirksstraße bei Obergurk abzweigt. Es ist demnach der Landesausschuss über die Frage, wie in dieser Angelegenheit vorzugehen sei, noch nicht recht schlüssig geworden und hat daher in seinem Berichte die Meinung ausgesprochen, es sei am zweckmäßigsten hierüber noch weitere Erhebungen zu Pflegen und zu diesem Zwecke einen Ingenieur hinzuschicken, um insbesondere zu ermitteln, ob in diesem Falle der Ausgleich zwischen den widerstreitenden Interessen nicht in einer bloßen Correctur der Bezirksstraße gefunden würde. Dieser Ansicht hat sich auch der Verwaltungsausschuss angeschlossen und ich stelle daher den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: „Der Landesausschuss wird beauftragt, in Absicht auf die Herstellung einer zweckmäßigen allen Interessen des oberen Gurkthales thunlichst entsprechenden Verbindung desselben mit der Station Sittich der Unterkrainer Bahnen die beiden Alternativ-Projecte, und zwar: a) Das Project, betreffend die Herstellung einer neuen, zwischen Sagraz und Marintschendorf von der Rudolfswert-Laibacher Landesstraße abzweigenden in der Richtung gegen Sittich bis zum Anschlüsse an die von Gabrouschitz kommende Bezirksstraße führenden Straße, dann b) das Project, betreffend die Correctur der von der ad a) erwähnten Landesstraße in Gabrouschitz abzweigenden über Mulau nach Sittich führenden Bezirksstraße durch ein Organ des landschaftlichen Bauamtes ausarbeiten zu lassen, eventuell zu diesem Behufe eine geeignete technische Kraft zu gewinnen, für welchen Fall der Landesausschuss ermächtiget wird, die bezüglichen Kosten aus dem Credite für Straßenzwecke zu bestreiten, und in der nächsten Session unter Vorlage der Projecte im Gegenstände die geeigneten Anträge zu stellen." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode, kateri se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Daljna točka je: 13. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste v cest- nem okraji Kranjskogorskem med okrajne ceste (k prilogi 44.). IB. Mündlicher Bericht des Verwaltungsaus-sckuffes, betreffend die Einreihung einer Gemeindestraße im Straßenbezirke Kronau in die Kathegorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 44). Poročevalec Ogorelec: Županstvo v Dovjem je izročilo prošnjo, da bi se kos nekdanje Podkorenske državne ceste, oziroma sedanje od državne ceste odcepujoče se na Dovje in od tu naprej do zopetne združitve z državno ceste držeče občinske ceste in potem druga, od imenovane državne ceste se odcepujoča in s to državno cesto se zopet stikajoča, čez Mojstrano držečo občinsko cesto uvrstila med deželne ceste. Deželni odbor je dal prošnjo na cestni okraj Kranjskogorski in je poizvedoval radi teh cest. Cestni odbor je pa potem odgovoril, da ne-more priporočati te prošnje, ker te cestni progi nimate lastnosti deželnih cest, pač pa je priporočal, da bi se prva navedenih cestnih prog uvrstila med okrajne ceste, drugi del ceste pa, ki vodi skozi Mojstrano in ki je še manjšega pomena, naj bi se pustil kot občinska pot. Upravni odsek torej nasvetuje: „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Okolu 2011 m dolga nekdanja državna sedaj občinska cesta, ki se pri vasi Dovje od Podkorenske državne ceste med km 2/ai odcepi in drži na Dovje in od tu naprej do tje, kjer se zopet stika z državno cesto pri km 2/39, se uvrsti med okrajne ceste. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve tega sklepa potrebno ukrene. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Die bei Lengenfeld von der Wurzner Reichsstraße zwischen km 2/z? abzweigende, nach Lengenfeld und von da bis zur Wiedervereinigung mit derselben bei km 2/a9 führende circa 2011 m lange ehemalige Reichs- nunmehrige Gemeindestraße wird in die Kathegorie der Bezirksstraßen eingereiht. 2. Der Landesausschuss wird beauftragt, wegen der Durchführung dieses Beschlusses das Nöthige zu veranlassen." Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogoma upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Preidemo na daljno točko : 14. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve več občinskih cest 262 XI seja due 8. februvarija 1895. - v Kranjskem cestnem okraji med okrajne ceste (k prilogi 49.). 14. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ausschuffes, betreffend die Einreihung mehrerer im Straßenbezirke Krainburg vorkommenden Gemeindestraßen in die Kathegorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 49). Poročevalec dr. Tavčar: Kranjski cestni odbor je sklenil 1. 1893., da naj bi se 7 občinskih cest uvrstilo med okrajne ceste. Cela stvar je razpravljena in pojasnjena v prilogi 49., in ker upravni odsek ni imel povoda postaviti se na kako drugo stališče, kakor deželni odbor ter se popolnoma strinja z razlogi deželnega odbora, imam čast v imenu upravnega odseka jedrno le ponoviti predloge deželnega odbora, ki se tako-le glase: „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. V Kranjskem cestnem okraji uvrste se sledeče navedene občinske ceste med okrajne ceste: a) Cesta, ki drži od Kranjskega Savskega mosta čez Gorenjo Savo, Rakovico in Spodnjo Besnico v Zgornjo Besnico do pohištva Janeza Paplerja h. št. 47; b) cesta, ki se med Spodnjimi in Zgornjimi Tene-tišami od okrajne ceste z Gorič čez Tenetiše v Kranj odcepi in drži do stika z Tržiško-Kokrsko okrajno cesto v Trsteniku; c) cesta, ki se v Prebačevem od okrajne ceste s Kranja čez Smlednik v Št. Vid odcepi in drži do stika z okrajno cesto z Spodnjega Brnika čez Cerklje na Visoko v Zgornjem Brniku. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve tega sklepa potrebno ukrene. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Im Straßenbezirke Krainburg werden folgende Gemeindestraßen in die Kategorie der Bezirksstraßen eingereiht: a) Die von der Krainburger Savebrücke über Gorenja-Sava, Rakovica und Unterweßnitz nach Oberweßnitz bis zur Behausung des Johann Papler, Haus-Nr. 47, führende Straße; b) die zwischen Unter- und Obertenetitsch von der Goritsche-Tenetitsch-Krainburger Bezirksstraße abzweigende, bis zum Anschlüsse an die Neumarktl-Kanker Bezirksstraße in Terstenik führende Straße; c) die in Prebačevo von der Krainburg - Flödnig-St. Beiter Bezirksstraße abzweigende, über Hülben und Winklern bis zum Anschlüsse an die Unter» fernig-Zirklach-Waisacher Bezirksstraße in Oberfer-nig führende Straße. 2. Der Landesausschuss wird mit der weiteren Durchführung dieses Beschlusses beauftragt." Deželni glavar: Otvarjam debato. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) XI. Sitzung mit 8. Februar 1895. Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo nasvetom upravnega odseka, izvolijo ustati. . (Obvelja. — Angenommen.) Predlogi so sprejeti. Preidemo k točki 15.: 15. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v Zatiškem cestnem okraji se nahajajoče, od Zagrebške državne ceste pri sv. Roku odcepujoče, v Dob držeče občinske ceste, med okrajne ceste (k prilogi 53.). 15. Mündlicher Bericht des Berwaltungsans-schnffes, betreffend die Einreihung der im Straßenbezirke Sittich vorkommenden, von der Agramer Reichsstraße bei St. Rochus abzweigenden, nach Dob sührenden Gemeindestraße in die Kathegorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 53). Poročevalec dr. Papež: Visoka zbornica! V imenu upravnega odseka imam čast poročati o prilogi 53. to je poročilo deželnega odbora glede uvrstitve v Zatiškem cestnem okraji se nahajajoče, od Zagrebške državne ceste pri Sv. Roku se odcepujoče, v Dob držeče občinske ceste med "okrajne ceste. V utemeljevanje sklepa in predloga deželnega odbora je služila prošnja, ki je podpisana od 6 občin namreč od občin Št. Vid, Dob, Češnjice, Podboršt, Zagorica in Temenica. Cesta je velevažna za tamošnji obrat, posebno odkar se je otvorila dolenjska železnica in za to bi bilo umestno, da se uvrsti med okrajne ceste. To je priznal tudi dotični okrajni cestni odbor. Ta cesta služi obratu ne samo stanovalcem vasi Dob, ampak tudi stanovalcem vasi Breg, Pokojnica, Pristavica, Podboršt, Dobra vica, Zagorica, Rudeči Kal, Sad, Hrastov Dol, Bučarjev Kal, Peče, Bič, Trnovica in celo sela pri Šumperku v Žužem-berškem okraji, da pridejo na državno cesto pri Sv. Roku in po tej cesti na druge strani do Št. Vida. Vsled tega je priznana važnost te ceste in opravičenost želje, da bi se ta občinska cesta spremenila v okrajno cesto; v imenu upravnega odseka predlagam torej: „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) V cestnem okraji Zatiškem se nahajajoča občinska cesta, ki se od Zagrebške državne ceste pri Sv. Roku odcepi in drži v Dob, se uvrsti med okrajne ceste. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve tega sklepa potrebno ukrene. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1.) Die im Straßenbezirke Sittich vorkommende, von der Agramer Reichsstraße bei St. Rochus abzwei- 263 XI. seja dne 8. februvarija 1895. - gende, nach Dob führende Gemeindestraße wird in die Kathegorie der Bezirksstraßen eingereiht. 2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, wegen der Durchführung dieses Beschlusses das Erforderliche zu veranlassen." Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Prosim gospode poslance, ki se strinjajo s predlogoma upravnega odseka, da izvolijo usta ti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Moravče za popravo okrajne ceste od sv. Križa proti Čatežu. 16. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ausschuffes über die Petition der Gemeinde Moräutsch um Herstellung der Bezirksstraße von Hl. Kreuz gegen Catez. Berichterstatter Htitter v. Langer: Ich bitte sich, meine Herren, den Zug der von Großlack nach Littai führenden Bezirksstraße zu vergegenwärtigen. In der Strecke und zwar zwischen Großlack und Moräutsch befindet sich der jedenfalls den meisten Herren bekannte Čatežberg, über welchen eine Straße führt, die selbst für die Unterkrainer Genügsamkeit all' zu große Steigungen besitzt. Die Steigungen an dieser Straße betragen bis zu 20°/o, so dass selbst geringe Lasten nicht zweispännig, sondern vierspännig befördert werden müssen, während die höchste normalzulässige Steigung nur 5°/o betragen darf. Nun ist von Seite der Gemeinde Moräutsch dem Landesausschusse eine Petition zugekommen, worin um die Correktur dieser Čatež= bergstraße angesucht wird. Nach Auskünften beim Landesbauamt würde diese Correktur ein nur unvollkommenes Werk ergeben, denn es blieben dann noch immer Steigungen bis zu 10°/», und außerdem würde diese Correktur eine Verlängerung der Straßenstrecke um 750 m zur Folge haben. Die Straße über den Čatežberg, die jetzt 3128 m lang ist, hätte dann eine Länge von 3878 m. Es ist aber noch in dieser Session ein Antrag des Landesausschusses auf Umlegung dieses Straßenstückes zu erwarten. Wenn wir nun über das Gesuch der Gemeinde Moräutsch um Correktur jetzt einen Beschluss fassen würden, so würden wir dem eventuellen Beschlusse über die Umlegung präjndiciren. Meiner Ansicht nach ist die Umlegung jedenfalls eher anzustreben, als eine unvollkommene Correctur. Die umgelegte Straße würde dem Neuringbache entlang laufen und hätte nur geringe Steigungen. Wie gesagt, bin ich der Ansicht, dass über das Ansuchen der Gemeinde Moräutsch derzeit kein Beschluss gefasst, sondern abgewartet werden soll, bis über den Antrag wegen Umlegung der Čatežbergstrahe, XI. Kitzung am 8. Februar 1895. welcher in einigen Tagen dem hohen Landtage vorgelegt werden wird, Beschluss gefasst werden kann. Der Verwaltungsausschuss hat sich dieser meiner Ansicht angeschlossen und den Antrag gestellt: Der hohe Landtag wolle beschließen: „Die Petition der Gemeinde Moräutsch vom 17. Jänner 1895 um die Correktur der Straße über den Čatežberg erst dann in Verhandlung zu ziehen, wenn über die Frage der Umlegung der über den Čatežberg führenden Straße ein Landtagsbeschluss bereits vorliegen wird." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Nasvet je sprejet. Daljna točka je: 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Ajdo vici, da bi deželni tehnik napravil projekt za zgradbo ceste Dvor-Ver-bovec. 17. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ausschnffes über die Petition des Gemeindeamtes in Haidowitz bei Seisenberg, um Anfertigung des Projektes für den Straßenbau Hof-Vrbovee durch einen landschaftlichen Techniker. Berichterstatter Bitter v. Langer: Die Gemeinde Haidowitz petitionirt an den hohen Landtag um die Einbeziehung der Straße, welche Haidowitz berührt, in die Kategorie J>er Bezirksstraßen. Die Haidowitzer Straße führt von Seisenberg aus über Haidowitz nach Döbernik, ist eine schlechte Gemeindestraße, und petitionirt die Gemeinde Haidowitz im Hinblicke darauf, dass andere Straßenverhültnisse auch gebessert werden — um Berücksichtigung ihres Straßen-miseres. Meiner Ansicht nach hat diese Straße gar keine Bedeutung; sie war schon einmal Bezirksstraße, ist aber, weil sie den Zwecken einer solchen nicht entsprach, als solche aufgelassen worden. Andererseits handelt es sich hier um die Petition einer armen Gemeinde, die sich an den hohen Landtag vertrauensvoll wendet und die mit ihrem Ansuchen daher nicht kurzweg abgewiesen werden soll. Ich bin der Ansicht, der Landesausschuss möge beauftragt werden, die Sache nicht ganz unberücksichtigt zu lassen und eventuell, wenn es sich ergeben sollte, woran ich zweifle, dass dort eine Bezirksstraße doch von Vortheil wäre, diesbezüglich entsprechend zu berichten. Dieser Ansicht hat sich auch der Verwaltungsausschuss angeschlossen und stellt daher den Antrag: 264 XI. seja due 8. februvarija 1895. - Der hohe Landtag wolle beschließen: „Der Landesausschuss wird beauftragt, aus Anlass der Petition der Gemeinde Aidovic vom 13. Jänner 1895 Erhebungen zu pflegen und eventuell in einer der nächsten Sessionen dem hohen Landtage darüber zu berichten." Deželni glavar: Ako nihče ne želi besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.), prestopimo na glasovanje. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Daljna točka je: 18. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., B: Agrarne razmere. 18. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über § 8, B: Agrarverhältnisse. Poročevalec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Poročati mi je o agrarnih razmerah, to je o marginalni številki 90., 91., 92., 93., 94., 95. in 96. letnega poročila. Pri teh marginalnih številkah poroča deželni odbor, kaj se je pripetilo na polji agrarnih operacij. Kakor vsako leto — poroča tudi o stanji naših posojilnih društev in o stanji hipotekarnega zadolženja. Upravni odsek je pregledal to poročilo in se prepričal, da agrarne operacije napredujejo, akoravno počasi. Ker se je šele pred kratkem v tej visoki zbornici sklepalo o pripomočkih, s katerimi bi se mogla dela pospešiti, nimam letos nobenega drugega predloga staviti, nego da visoka zbornica marginalne številke 90.—96. vzame v vednost. Deželni glavar: Otvarjam razpravo. K besedi se oglasi gospod poslanec Lavrenčič. Poslanec Lavrenčič: Visoki zbor! Oglasil sem se k besedi, ker spada k temu oddelku letnega poročila vprašanje razdelitve Vipavskih pašnikov. Vipavski pašniki so v jako žalostnem stanji. Kar je grmičja se sproti poseka. To slabo vpliva, ker burja in nalivi zemljo odnašajo. Potreba razdelitve pašnikov je nujna. Skoraj po vseh vinogradih se je že trtna uš naselila, tako da bomo Vipavci letos komaj polovico letine pridelali, kakor smo jo sicer imeli, ali pa še toliko ne. Tretjina prebivalcev Vipavske doline je takih, da si komaj prirede po eno ali dve kravi s senom, katero si kupijo z novci, ki jih vrže vinska letina. Če bo tako dalje šlo, da vina ne bo, ljudje ne bodo - XI. Sitzung ntit 8. Februar 1895. mogli sena kupovati in prisiljeni bodo, prodati svojo živino. Potem pa jim bo manjkalo gnoja, ki je potreben za kmetijstvo. Ako se pašniki razdele, bodo gotovo vsi gledali na to, da se bodo pašniki čistili in, ker je svet skalovit, odstranilo kamenje, tako da se bo veliko več krme pridelavalo, kakor dosedaj. To bo pospeševalo živinorejo, ljudje bodo pridelovali več gnoja, ki ga rabijo za vinograde in nasaditev ameriških trt; dokler se pa to ne zgodi, je zastonj ponujati ljudem posojila, da sade ameriške trte. Menim, da sem s temi kratkimi besedami dovolj pojasnil potrebo, da se gmajna razdeli in z ozirom na to potrebo si usojam predlagati nastopno resolucijo: „Resolucija. Deželni odbor se poživlja, naj pri agrarnih oblastoijah vpliva na to, da se razdelitev Vipavskega pašnika, glede katerega je razdelitev z razsodbo vis. deželne komisije za agrarne operacije z dne 24. februvarija 1892, št. 84 že dovoljena, kakor hitro mogoče zvrši, vsaj pa še letos prične, ter da se sploh v kolikor se bo razdelitev skupnih Vipavskih zemljišč še v bodoče dovolila, zadevna razdelitev nuj-neje tudi dejansko zvrši. Deželni odbor naj v to svrho, če treba, pomnoži število agrarnim oblast-nijam prideljenih tehničnih organov.“ Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Lavrenčiča, izvolijo ustati. (Podpre se. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadostno podprta in je torej v razpravi. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec dr. Tavčar: Glede te resolucije nimam nič posebnega omeniti. Za svojo osobo ji ne nasprotujem, dasiravno je zadnji odstavek, da naj deželni odbor pomnoži število agrarnim oblastnijam prideljenih tehničnih organov, nemogoč, ker so za ta posel postavljeni posebni uradniki, katere —- če se ne motim — imenuje vlada dogovorno z deželnim odborom. Kakor rečem za svojo osebo nisem proti resoluciji, v imenu odsekovem pa ne morem o njej ničesar izreči. Deželni glavar: Gospod deželni predsednik ima besedo. K. li. Larrdespräsidcnt Areiherr v. Kem: Es handelt sich in diesem Falle, wie der Herr Abgeordnete Lavrenčič erwähnt hat, wenn ich richtig verstanden habe, um eine bereits bewilligte Vertheilung und die rasche Durchführung derselben von Seite des geometrischen Personales. Ich nehme keinen Anstand zu constatiren, dass die Arbeiten langsam fortschreiten, und am meisten beklagt dies die Landescommission, ich bitte XI. seja due 8. februvarija 1895. aber hiebei nicht zu vergessen, dass der Stand des technischen Personales ein abnorm kleiner ist, dass viel zu wenig technische Kräfte beschäftigt werden, so dass sie im Verhältnisse zu den Agrarcomissären sich nicht mehr richtig in den Organismus einfügen. Die Ursache dieser Erscheinung ist darin zu suchen, dass solche technische Kräfte sehr schwer zu erlangen sind, und zwar umso schwerer, als dieselben der slovenischen Sprache mächtig sein müssen, wenn sie bei ihren Arbeiten mit der Bevölkerung in Verkehr treten und insbesondere bei den individuellen Vertheilungen jene Wünsche entsprechend berücksichtigen sollen, welche aus den wirtschaftlichen Bedürfnissen der einzelnen Interessenten sich ergeben. Die Landescommission hat wiederholt die nicht besetzten Stellen ausgeschrieben, aber es haben sich entweder keine Bewerber gefunden, oder solche Bewerber, welche bereits anderwärts wiederholt abgelehnt oder entlassen wurden, mit deren Acquisition also dem Lande nicht gedient wäre, da wir dann wieder in jenen Zustand zurückversetzt worden wären, der früher herrschte, wo manche Organe Verwendung fanden, welche ihren Aufgaben nicht gewachsen waren. Diese Verhältnisse machen es unmöglich mit jener Raschheit zu operirat, wie dies von den Interessenten gewünscht wird. Ich werde diese Angelegenheit bezüglich Wippach jedenfalls im Auge behalten und trachten, dass diese Operationen so rasch als möglich durchgeführt werden, soweit die technischen Kräfte dieses Material bewältigen können und insoweit nicht andere bereits früher entschiedene Angelegenheiten, welche ja den gleichen Anspruch auf Berücksichtigung haben, früher erledigt werden müssen. Ich glaube mit dieser Zusicherung den Intentionen des Herrn Abgeordneten Lavrenčič entsprochen zu haben und halte daher die Resolution eigentlich für gegenstandslos. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Lavrenčič ima besedo. Poslanec Lavrenčič: Visoki zbor! Pri tej priliki tudi ne smem zamolčati, kako silno potrebna bi bila razdelitev Vipavskih gozdov. Ako se ne bo za naprej tako gospodarilo, kakor sedaj, bodo v 10 letih gozdje popolnoma uničeni. Že sedaj reprezentirajo komaj tretjino vrednosti, ki so jo imeli, ko so jih graščine odstopile dotičnim opravičencem. Da bodo gozdi boljši, ako se razdele, dokazuje dobri stan, v katerem se že sedaj nahajajo parcele nekaterih posestnikov na Nanosu. Če se bodo gozdje razdelili in bo vsak posestnik vedel, da ima svoj del, čistil bo gozd in ga skušal imeti v kolikor mogoče dobrem stanu. Pri skupnem uživanji se gozd nikomur ne smili. Vsakdo si misli, kaj bom sekal slaba drevesa, raje sekam boljša, in akoravno je gospodarski odsek postavljen, da skrbi, da se seka le drevje, ki zabra-njuje raščo, vender ravno to drevje ostane, sekajo pa se mlada in lepa drevesa. Če se gospodarski odsek pritoži pri višji oblasti, to nič ne pomaga, ker se dotičniki izgovarjajo, da so sekali v svojem gozdu. Prišlo je tako daleč, da ljudje po gozdih živino pasejo, in jih na ta način XI. Kitzuilg mn 8. Februar 1895. 265 devastirajo in uničujejo, o čemer se komisija vsak dan lahko prepriča. Tretjina upravičencev jemlje lesa iz gozda kolikor le mogoče, da ga potem prodaja, ostali pa ga ne dobe skoraj nič ali k večjemu komaj za svojo potrebo. Iz teh razmer nastaje le sovraštvo in prepiri zaradi nepravega ali ne prav razmerjenega užitka. Da je potreba razdelitve res velika, dokazuje tudi to, da ne najdete niti enega človeka pri nas, ki bi rekel, naj gozdi ostanejo skupni. Vsi brez izjeme so proti skupnemu uživanju, katero je krivo slabemu gospodarstvu. Z ozirom na to si usojam predlagati sledečo resolucijo: „Resolucija. Deželni zbor Kranski spoznava individuelno razdelitev Vipavskih gozdov na Nanosu kot perečo gospodarsko potrebo opravičenih sosesk Vipavske doline in izreka željo, da bi vis. deželna komisija za agrarne operacije vzela to zadevo vnovič v do-brovoljni pretres in rešitev.“ Deželni glavar: Gospod deželni predsednik se oglasi k besedi. K. k. Landespriilldent Kreiherr v. Kein: Hoher Landtag! Gegen diese Resolution muss ich wohl entschieden Stellung nehmen, da dieselbe in den Wirkungskreis der Landescommission für agrarische Operationen eingreift und sie in dieser Form meines Erachtens der Beschlussfassung des hohen Landtages nicht unterliegen kann. Die Landescommission hat das betreffende Ansuchen der Betheiligten abgewiesen, es steht ihnen aber frei mit einem neuerlichen Ansuchen zu kommen und die Landescommission wird, wenn neue Motive geltend gemacht werden, den Gegenstand neuerlich verhandeln und eine Entscheidung fällen, die gewiss von voller Objectivität geleitet wird, und lediglich auf sachlichen Erwägungen beruhen wird. Dass aber der hohe Landtag sich dahin ausspreche, dass er diese Theilung für absolut dringend und nothwendig, „za perečo zadevo“ halte, und damit als solcher in der Sache einen Ausspruch thut, welcher nur der Landescommission zusteht, halte ich für unzulässig, weil außerhalb des Wirkungskreises des Landtages gelegen. Wenn die Angelegenheit neuerdings von den Parteien movirt wird, so wird hierüber die Entscheidung erfolgen; bei der früheren Entscheidung stand jedoch die Angelegenheit so, dass es nicht sehr verlockend war, den einzelnen Grundbesitzern gerade am Nanos völlig freie Verfügung über die Wälder einzuräumen. Es wird von dem Herrn Abgeordneten Lavrenčič selbst zugegeben, dass die Forstwirtschaft in dem in Betracht kommenden Complexe eine sehr unglückliche ist, dass die Wälder schon jetzt devastirt werden. Ich glaube nun, dass es unter solchen Umständen wohl nicht angezeigt ist, diese Wälder ganz freizugeben und jedem Einzelnen die freie Verfügung über dieses Terrain einzuräumen; umsoweniger kann das geschehen, nachdem die Bodenverhältnisse am Nanos, wie es den meisten Herren bekannt ist, derartige sind, dass eine Devasürung nur eine vollständige Verkarstung und damit den wirtschaftlichen Ruin der Betheiligten zur Folge hätte. Das 266 XI. seja dne 8. februvarija 1895. — ist der Standpunkt, den die Landescommission damals eingenommen hat; gelangt die Sache neuerdings in einer motivirten Eingabe an die Landescommission, so wird eine neue Entscheidung unter Berücksichtigung aller Verhältnisse erfließen. Wie das Urtheil lauten wird, kann ich heute nicht sagen, die Resolution selbst aber halte ich nicht für eine in den Wirkungskreis des Landtages fallende Angelegenheit. Deželni glavar: Z ozirom na ugovor častitega gospoda deželnega predsednika, da stvar ne spada v področje deželnega zbora, sklicujem se na § 18. deželnega reda, ki določa, da spadajo v področje deželnega zbora vse zadeve deželne kulture. Ne da bi se spuščal in merito v stvar, konštatujem le, da visoka zbornica sme razpravljati in sklepati o njej. Drugo vprašanje je, ali naj se resolucija sprejme ali odkloni. Sicer pa še nisem stavil vprašanja, ali se resolucija dovolj podpira. Prosim torej, da gospodje poslanci, ki jo podpirajo, izvolijo ustati. (Podpre se. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadostno podprta in pride v razpravo. Želi kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Gospoda moja! Številke, katere nam je deželni odbor podal v svojem poročilu na straneh 82. in 83., dale so mi povod, da sem se oglasil k besedi. Že v prejšnih letih primerjal sem te številke s številkami predidočih let in napravil konkluzije glede narodnega gospodarstva naše dežele. Tudi danes hočem na podlagi teh številk napraviti nekoliko tacih konkluzij in tu moram naravnost reči, da so te konkluzije dokaj ugodne za naše narodno gospodarstvo, kajti v primeri z lanskim letom se je isto precej zboljšalo. To najbolje spoznamo, ako primerjamo 3 poglavitne rubrike izkaza, ki nam v denarnej vrednosti kaže sprememb pri posesti in bremenih zemljišč v naši deželi, namreč: premembe posesti vsled ek-sekutivne prodaje, vsled eksekutivne vknjižbe novih dolgov in razbremenitev vsled nezadostnega skupila. Ako primerjamo te rubrike, vidimo interesantno prikazen, da so premembe posesti vsled eksekutivne prodaje leta 1893. v primeri z letom 1892. znašale manj za 89.243 gld. Razbremenitev vsled nezadostnega skupila zmanjšala se je za 67.104 gld. in novi dolgovi vsled eksekutivne vknjižbe bili so manjši za 87.924 gld. Ako se vse te tri številke seštejejo, vidi se, da je bilo narodno gospodarstvo, stanje našega kmetskega prebivalstva v letu 1893. za 244.271 gld. ugodnejše, kakor v letu 1892. Seveda se iz tega še ne more naravnost sklepati, da se našemu kmetu dobro godi. O tem nas poučuje zopet druga rubrika „novi dolgovi po hipotečnih posojilih“, kjer najdemo da se je leta 1893. nasproti letu 1892. več izposodilo za 174.600 gld. Pri tem moram seveda opomniti, da sem izvzel številke rudarske knjige v Ljubljani, ker te nimajo ničesa opraviti z narodnim - XI. Sitzung nut 8. Februar 1895. gospodarstvom našim. Ge odvzamemo teh 174.600 gld. od prej imenovanega zneska 244.271 gld., vidimo, da se je stanje našega kmetskega prebivalstva v letu 1893. nasproti letu 1892. venderle zboljšalo za okroglo 70.000 gld. Da se bilanca za toliko ugodnejša pokaže, imamo se seveda največ temu zahvaliti, da so v poslednjem času v naši deželi nastale boljše kreditne razmere. Nastalo je par novih hranilnic in posojilnih društev in zaradi tega pride naš kmetovalec laglje do kredita ter mu ni polreba, da bi si zaradi dolgov pustil prodajati posestva. S tem je razloženo, zakaj je bilo toliko manj eksekutivnih prodaj. Naravno je, da je na to najbolj vplival razvoj hipotečnega kredita in iz tega sledi, da moramo vsako novo napravo v tem zmislu kolikor mogoče pospeševati. Žal, da meni — soditi po skušnjah iz prejšnjih let — ne bi bilo mogoče, prodreti s predlogom, da bi se ustanovila deželna hipotečna banka. Zato tudi danes ne bom govoril o tej stvari; vem pa, da bi ustanovitev tacega zavoda gotovo najbolje pospeševala hipotečni kredit in pripomogla, da bi se naše narodnogospodarske razmere še izdatneje na bolje obrnile. Sedaj pa si dovoljujem opozoriti še na jedno naslednjih rubrik in to so novi dolgovi vsled delitve dedščine in volil. Tukaj najdete, da se je v letu 1893. nasproti letu 1892. pomnožila številka za 129.937 gld. Gospoda moja, ta številka govori jasno. Pravi nam namreč, da se posestva čedalje bolj in največ zadolžujejo zaradi tega, ker morajo posestniki, ki prevzamejo po svojih stariših posestva, svojim sestram in bratom izplačevati deleže. To je rakrana, za katero boleha kmetsko posestvo. Na to anomalijo se je mislilo že v državnem zboru, mislilo se je po raznih deželnih zastopih in marsikatere enkete so se že sešle, da bi se ti nedostatki odpravili. Nekoliko se utegne stvar na bolje obrniti z načrtom zakona, ki je v državnem zboru že predložen; vender pa se vsega ne bode doseglo in zaradi tega bi bilo prav dobro, ako bi se mislilo še na druga sredstva, s katerimi bi se dalo razkosanju zemljišč v okom priti. Gospoda moja, na Pruskem, o kateri državi se mora reči, da je gotovo napredna, prišli so na nek pripomoček že pred nekoliko leti. Poljedelsko ministerstvo je državnim uradom zaukazalo, naj se resno pečajo z idejo, ali bi v tem oziru ne bilo mogoče pomagati z življenjskim zavarovanjem. Jaz v tej visoki zbornici ne bom stavil predloga v tem zmislu, ker bi se mi hitro utegnilo priti z očitanjem, da govorim pro domo sua; mislim pa, da bi ne bilo napačno, ako bi se s to mislijo deželni odbor iz lastne inicijative začel baviti. V Nižjeavstrijskem deželnem zboru je v 3. seji dne 3. januvarija tekočega leta stavil poslanec dr. vitez plemeniti Mitscha jed-nak predlog, kateri se — naj mi bo dovoljeno, prečitati ga — takole glasi: Der Landesausschuss wird ersucht, Erhebungen über Lebensversicherungen der bäuerlichen Bevölkerung in anderen Ländern, namentlich in Deutschland zu Pflegen, über das Resultat dieser Erhebungen Bericht zu erstatten und Anträge zu stellen, in welcher Weise das Eingehen der Lebensversicherung seitens 267 XI. seja due 8. februvarija 1895. - der bäuerlichen Bevölkerung in Nieder-Österreich gefördert werden könnte. Ta predlog je bil v Nižjeavstrijskem deželnem zboru soglasno sprejet. Tudi to je nekak dokaz, da je na vsak način vredno proučiti to vprašanje, da bi se odpomoglo čedalje večjemu propadanju kmetskega stanu. Tudi jaz bi rad stavil jednak predlog, ali mogoče je, da bi ne prodrl ž njim, kajti za kako večjo akcijo v prid kmetskega stanu je silno težko pridobiti to visoko zbornico, kjer smo prišli tako daleč, da se je p o drža vi jenj e notarijata od neke strani proglasilo kot najboljše sredstvo, da se našemu kmetskemu stanu pomore na noge. Zaradi tega ne stavljam nobenega predloga; priporočam pa deželnemu odboru, da bi morebiti nekoliko povpraševal po drugih deželah in se bavil s to stvarjo ter, ako pride do kakega boljšega spoznanja, stavil prihodnjemu deželnemu zboru kak jednak predlog. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Lavrenčič ima besedo. Poslanec Lavrenčič: Ker častiti predgovornik ni govoril o m oje j zadevi, moram se še enkrat oglasiti. V prvi vrsti se zahvaljujem častitemu gospodu deželnemu predsedniku, ki se je glede prve moje resolucije izrekel, da bo visoka vlada dobrohotno se ozirala na izrečeno željo. Glede druge moje resolucije pa obžalujem bojazen, katero je izrazil častiti gospod deželni predsednik, češ, da bi se bilo bali, da se gozdje popolnoma devastirajo, ako se razdele. Ravno nasprotno. Vsak gospodar bi gledal na to, da ima svoj del v kolikor mogoče dobrem stanu. Goličih upravičenci bi se podvrgli strožjemu nadzorstvu poklicane oblasti in nikakor se ni bati, da bi se na Nanosu napravil Kras, kar se bo pa gotovo zgodilo, ako ostane sedanje skupno uživanje. Torej bi še enkrat prosil, da naj bi se visoka vlada ozirala na željo, izrečeno v drugi resoluciji. Deželni glavar: Želi kdo besede ? Gospod deželni predsednik se je oglasil k besedi. K. It. Landcsprästdent IrciHerr n. Kein: Ich will mit nur wenigen Worten den Anschauungen des Herrn Landeshauptmannes entgegentreten, welcher glaubt, dass die Resolution des Herrn Abgeordneten Lavrenčič auf Grund des § 18 der Landesordnung in die Competenz des hohen Landtages gehört. Der § 18 lautet: „Als Landesangelegenheiten werden erklärt: I. Alle Anordnungen: 1. der Landes-cultur". Ich bitte zu beachten, dass es hier heißt „Anordnungen" und dass dieser Ausdruck im Zusammenhange zu betrachten ist mit § 17,' wo es heißt: „Gesetzesvorschläge in Landesangelegenheiten gelangen als Regierungsvorlagen an den Landtag. Auch dem Landtage steht das Recht zu, in Landesangelegenheiten Gesetze vorzuschlagen". XI. Sitzung am 8. Februar 1895. Im § 18 wird erläutert, was zu den Landesangelegenheiten zu rechnen ist und dazu sind zu rechnen alle Anordnungen bezüglich der Laudescultur d. h. also: die Gesetzgebung in Angelegenheiten der Landescultur steht dem hohen Landtage zu; die Entscheidung aber über die einzelnen einem diesbezüglichen Gesetze unterliegenden concreten Fälle kann nie dem hohen Landtage, sondern nur der vermöge des Specialgesetzes zur Entscheidung berufenen Behörde zustehen. Wenn nun die Resolution sagt: „Deželni zbor kranjski spoznava individualno razdelitev vipavskih gozdov na Nanosu kot perečo gospodarsko potrebo opravičenih sosesk vipavske doline“, so ist das eigentlich schon eine Art Entscheidung, mit welcher der hohe Landtag sagt, es sei diese Theilung unbedingt eine wirtschaftliche Nothwendigkeit. Über diese „wirtschaftliche Nothwendigkeit" kann sich nur diejenige Behörde aussprechen, die vermöge des Gesetzes zu einer solchen Entscheidung berufen ist. Aber selbst wenn man die Sache nur aus dem Gesichtspunkte auffasst, dass der hohe Landtag durch die beantragte Resolution der Landescoininission nur einen Fingerzeig geben wolle, wie sie entscheiden soll, so muss ich dies perhorresciren, weil dies eine Art Pression auf die Landescommission bedeuten würde. Wollte man aber dagegen einwenden: Die Landescommission braucht sich ja dem nicht zu fügen, so muss ich darauf entgegnen, dass, wenn dies nicht beabsichtigt wird, die Resolution dann von vornherein ganz bedeutungslos wäre. Es kann somit diese Resolution nur den Zweck verfolgen, auf die Behörde behufs deren Entscheidung in einem concreten Falle eine Pression zu üben; ich muss daher gegen diese Resolution entschieden Einspruch erheben und erklären, dass dem hohen Landtage eine Beschlussfassung in dieser Frage nicht zusteht. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Visoki zbor! • Povod, da sem si izprosil besedo, so mi dale opazke častitega gospoda deželnega predsednika. Odločno moram trditi, da stvar, za katero se ravnokar gre, kot deželno-kulturna zadeva spada v to visoko zbornico in da je dopusten razgovor o njej. Ne bom se za danes nadrobno spuščal v razpravo, omenjam pa, da se je v državnem zboru in od raznih strokovnjakov priznavalo, da so se v enakih slučajih po razdelitvi gozdov razmere povsodi zboljšale in da so dotične parcele veliko bolje uspevale, kakor pri skupnem uživanji gozda. O priliki bom to trditev dokazal, za danes pa bi samo predlagal, da se resolucija gospoda poslanca Lavrenčiča o razdelitvi Vipavskih gozdov izroči upravnemu odseku. Stvar je važna zlasti tudi za to, ker na Vipavskem skorej ne najdete kmeta, ki bi ne bil prepričan o potrebi in koristi razdelitve gozdov in bi med tamošnjim ljudstvom, ako visoka zbornica odkloni resolucijo gospoda poslanca Lavrenčiča, nastalo prepričanje, da visoka zbornica nima srca za 268 XI. seja dne 8. febril varija 1895. — XL Sitzung ant 8. Februar 1895. težnje Vipavskega prebivalstva. Zato mislim da bi ne bilo umestno, ako bi visoka zbornica tako kruto postopala s to umestno resolucijo, da bi jo kar kratko malo odklonila. Da se nam ne bo moglo očitati lahkomišljenosti, predlagam, da se torej druga resolucija gospoda poslanca Lavrenčiča izroči upravnemu odseku. Deželni glavar: K besedi se je oglasil gospod poslanec Grasselli. Poslanec Grasselli: Visoka zbornica! Ne bom se spuščal v vprašanje o kompetenci deželnega zbora v tem vprašanji, moram pa reči, da za svojo osebo pritrjujem nazorom, ki jih je izrekel častiti gospod deželni predsednik. Sicer pa ni najimenitnejša stran tega vprašanja ta, ali je deželni zbor kompetenten ali ne: na nekaj druzega bi se usojal opozoriti. Reči moram, da se mi jako čudna zdi zahteva, da visoka zbornica izreci svoje mnenje o stvari, o kateri absolutno nihče ni poučen. In tako resolucijo je častiti gospod predgovornik imenoval umestno! Jaz mislim, da bolj neumestnega predloga ni bilo mogoče staviti. Gospod poslanec Lavrenčič je opiral svoj predlog le na trditve, ki nikakor niso dokazane: mogoče, da so resnične, mogoče pa tudi, da so le izvor subjektivnega mnenja gospoda predlagatelja. Odločno sem torej proti temu, da bi se stvar danes obravnavala in sprejela ta resolucija. Deželni glavar: - Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo. Poprej pa bi prosil gospoda poslanca Lavrenčiča, da se izreče, ali se strinja s predlogom gospoda poslanca Povšeta, da se druga resolucija, ki zadeva razdelitev vipavskih gozdov, izroči upravnemu odseku. Poslanec Lavrenčič: Izrekam, da se strinjam s tem predlogom. Deželni glavar: Torej bomo glasovali samo o predlogu gospoda poslanca Povšeta. Gospod poročevalec ima besedo. Poročevalec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Gospod Lavrenčič je z ozirom na to, da je poslanec vipavske doline, čutil potrebo, staviti dve resoluciji k zadevi, ki je v razpravi. Glede prve resolucije izrekam, ker se še ni glasovalo o njej, da se mi sedaj, ko je častiti gospod deželni predsednik obljubil svojo pomoč, zdi nepotrebna in da bi bilo najboljše, ako se odkloni. Ne hotel bi namreč, da bi se vpeljala navada, da bi visoka zbornica posamezne pokrajine jemala v svojo pro-tekcijo, tako da bi se pašniki, ker je kraj slučajno v simpatiji gospodov od one (leve — linken) strani, tam prej razdelili, nego v krajih, ki niso v tej simpatiji. Kar se pa tiče druge resolucije, moram reči, da se ž njo ne strinjam niti v obliki, kakor je stavljena od gospoda poslanca Lavrenčiča, niti v obliki, kakor jo obsega predlog gospoda poslanca Povšeta. In to vzlic temu ne, da je zadnji gospod predlagatelj apeliral na kmetsko moje srce. Neumestno se mi zdi, pri vsaki najmanjši priliki prihajati s takim apelom, ki jako zelo diši po agitaciji. (Poslanec ekscelenca baron Schwegel: -— Abgeordneter Excellenz Freiherr v. Schwegel: „Sehr gut!") 8 takimi argumenti, vsaj se vsi poznamo, ki tukaj sedimo, bi se ne smelo vsak trenutek prihajati. Resolucija pa se mi zdi neumestna in nevarna tudi še iz drugega stališča. — Visoka zbornica! Častiti gospod deželni glavar zavzema načelo, da cela ta zadeva spada v kompetenco visoke zbornice, češ da je to poljedelska zadeva. Tukaj treba razločevati. Kako naj se agrarne razmere urede, je določeno z zakonom, ki je bil v tej zbornici sklenjen. Kako naj se gozdi razdele, in kdo naj razsoja, ali je razdelitev potrebna in koristna ali ne, zato imate gotove in določene zakonite predpise, po katerih se mora dotična oblastnija ravnati. Jedenkrat ste dali vladi nalogo, da se pri razdelitvi gozdov strogo ravna po zakonu, ki ste ga napravili, danes pa prihajate z resolucijo in zahtevate, da naj vlada, ki je dotično zadevo že pravokrepno odbila, zatisne oči in ignorira zakon. Če je to konsekventno, potem pa se tudi ne bom čudil, če bo prihodnjič gospod poslanec Povše prišel pred deželni zbor in rekel: „Jaz sem tožil tega človeka za toliko in toliko denarja, sodišče je razsodilo, da nimam ničesar dobiti, sedaj pa ti deželni zbor skleni, da naj sodišče stvar še jedenkrat vzame v roko in mi toliko in toliko prisodi“. (Poslanec Klun: — Abgeordneter Klun: „To je preneumno!“) — Prosim, to ni neumno, sicer pa odločno protestujem proti takemu izrazu. (Poslanec Hribar: —- Abgeordneter Hribar: „Neparlamentaren izraz!“) Deželni glavar: Obžalujem, da je gosp. poslanec kanonik Klun rabil izraz, ki ni parlamentaren. Poročevalec dr. Tavčar: Morda, da primera ni bila popolnoma srečna, ali takih izrazov od Vas ne sprejmem. Ker ni pričakovati, da bi se upravni odsek postavil na kako drugo stališče, kakor ga zavzema, kakor mislim, večina visoke zbornice, prosil bi, da se predlog gospoda poslanca Povšeta odkloni. Deželni glavar: Ako bi bil prepričan, da stvar, o kateri je gospod poslanec Lavrenčič predlagal svojo resolucijo, ne spada v delokrog deželnega zbora, bi ne bil pripustil, da bi se bila tukaj razpravljala. V tej resoluciji se le izreka samo želja, naj se stvar uvažuje pri dotični oblasti, ne pa, da naj se tako ali tako razsodi. O vprašanji samem torej visoka zbornica, če o tej resoluciji sklepa, ne sodi. Jaz sem že 18 let član deželnega zbora in konštatujein, da so se že XI. seja dne 8. februvarija 1895. - mnogokrat sprejele resolucije o stvareh, o katerih deželni zbor tudi ni smel sklepati, kako naj se razsodijo, temveč priporočalo se je v dotičnih resolucijah le, naj se ta ali ona stvar primerno uvažuje. Meritorno dotične stvari razsojati, imele so seveda druge oblasti. Opozarjam, kolikokrat se tukaj razpravljajo stvari, za katerih rešitev so pristojne politične oblasti. Smatram zadevo kot deželno kulturno, kar je tudi gotovo in kot taka spada v področje deželnega zbora. Moja dolžnost pa je, da varujem pravice deželnega zbora. Sicer pa obžalujem, če so mnenja v tem oziru nasprotna. O resoluciji sami pa ne rečem, da bi kazalo sprejeti jo v tej obliki, kakor jo je predlagal gosp. poslanec Lavrenčič, kateri se pa zdaj strinja z resolucijo gosp. poslanca Povšeta. Preidemo na glasovanje. Najprej prosim glasovati o predlogu upravnega odseka, da se poročilo pod točko B § 3. letnega poročila: „Agrarne razmere“ vzame na znanje. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Prva resolucija gospoda poslanca Lavrenčiča se glasi: (bere: — liest:) „Deželni odbor se poživlja, naj pri agrarnih oblastnijah vpliva na to, da se razdelitev Vipavskega pašnika, glede katerega je razdelitev z razsodbo visoke deželne komisije za agrarne operacije z dne 24. februvarija 1892, št. 84, že dovoljena, kakor hitro mogoče zvrši, vsaj pa še letos prične ter da se sploh, v kolikor se bo razdelitev skupnih vipavskih zemljišč še v bodoče dovolila, zadevna razdelitev najnujneje tudi dejansko zvrši. Deželni odbor naj v to svrho, če treba, pomnoži število agrarnim oblastnijam prideljenih tehničnih organov“. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s to resolucijo, izvolijo ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Resolucija je padla. Sedaj pride na glasovanje predlog gospoda poslanca Povšeta, ki meri na to, da se druga resolucija gospoda poslanca Lavrenčiča, ki se glasi: (bere: — liest:) „Deželni zbor kranjski spoznava indivi-duelno razdelitev vipavskih gozdov na Nanosu kot perečo gospodarsko potrebo opravičenih sosesk vipavske doline in izreka željo, da bi visoka deželna komisija za agrarne operacije vzela to zadevo vnovič v dobrovoljni pretres in rešitev“ — izroči upravnemu odseku. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog je padel. S tem je rešena ta točka. Preidemo na daljno točko, to je: a) Glede uravnave zdravniške službe na Studenci (k prilogi 48.). a) Betreffend die Regelung des ärztlichen Dienstes in Studenz (zur Beilage 48). XI. Kihung mit 8. Februar 1895. 269 Berichterstatter Grcelkenz Kreiherr v. Schwcgel: Hohes Haus! In der Sitzung vom 26. Jänner v. I. wurde bezüglich des Irrenhauses und der verschiedenen darauf bezüglichen, im hohen Landtage angeregten Fragen folgender Beschluss gefasst, den ich Ihnen hiemit in Erinnerung zu bringen mir erlaube: „Indem der Landtag die dringende Nothwendigkeit eines zweckmäßigen Ausbaues der Irrenanstalt in Studenz unter strengster Wahrung aller ökonomischen Rücksichten, sowie einer durchgreifenden, zeitgemäßen Reform der Verwaltung dieser Anstalt und einer entsprechenden Organisation des ärztlichen Dienstes unter Festhaltung an dem Grundsätze einer einheitlichen und verantwortlichen Leitung und Verwaltung anerkennt, wird der Landesausschuss beauftragt, in der nächsten Session dem Landtage detaillirte und motivirte, durch maßgebende, fachmännische Gutachten begründete und den angedeuteten Grundsätzen entsprechende Anträge betreffend den Ausbau und die Reorganisation der Administration und des ärztlichen Dienstes in Vorlage zu bringen." In Befolgung dieses Auftrages hat der Landesausschuss den Bericht erstattet, der in der Beilage Nr. 48 vorliegt. Die Antrüge des Landesausschusses lauten, wie Sie aus dieser Beilage entnehmen wollen, dahin, dass in erster Reihe der hohe Landtag beschließen wolle, der für die Aufnahme von Siechen bestimmte, beim neuen Krankenhause erbaute Pavillon sei in erster Linie für die Unterbringung von Geistessiechen und, nur insoweit Raum übrig ist, für körperlich Sieche bis zu deren Übernahme in die Gemeindepflege bestimmt, und 2.) dass für die Anstalt in Studenz die Stelle eines Secundararztes mit der Jahresbestallung von 500 fl. nebst freier Wohnung, Beheizung re. creirt werde. Diese Anträge des Landesausschusses erschienen dem Finanzausschüsse nicht geeignet, die Angelegenheit bezüglich des Ausbaues der Irrenanstalt und der Reorganisation des ärztlichen Dienstes daselbst in einer den Intentionen des hohen Landtages entsprechenden Weise zu lösen. Nach wie vor scheint die Nothwendigkeit des Ausbaues des Irrenhauses unbestreitbar zu sein, inso-ferne die Anstalt, wie sie jetzt besteht, ganz unmöglich jenen Zwecken entsprechen kann, für welche sie ins Leben gerufen wurde. Ich beziehe mich bezüglich der Nothwendigkeit dieses Ausbaues auf die ausführlichen Mittheilungen, die über diesen Gegenstand in den früheren Sessionen wiederholt vorgebracht wurden. Diese Ausführungen giengen dahin, dass es in erster Reihe nothwendig wird, wenn wir das alte Krankenhaus auflassen, die siechen Irren aus dieser Anstalt in geeigneter Weise in Studenz selbst zu unterbringen, oder an einem anderen Orte dafür Vorsorge zu treffen, dann aber auch, dass die ganze Organisation des ärztlichen Dienstes in der Jrrenstalt eine Nothwendigkeit werden wird und dass mit den Dispositionen, wie sie gegenwärtig bestehen, unmöglich das Auskommen gefunden werden kann. Wenn heute vorgeschlagen wird, man möge das Siechenhaus, welches in Verbindung mit dem Krankenhause erbaut werden wird, dazu benützen, eine Anzahl von Geistessiechen darin aufzunehmen, so sind dagegen ernste Bedenken erhoben worden, und wenn wir früher es nicht für thunlich hielten, die siechen Irren in der Enceinte des alten Krankenhauses zu belassen, so sind wir heute 270 XI. seja dne 8. februvarija 1895. — XI. Sitzung mil 8. jrCÜnmt 1895. noch weniger in der Lage in dein Siechenhause, welches neben der Krankenanstalt gebaut wird, für deren Unterbringung Vorsorge zu treffen und zwar aus Gründen verschiedenster Art, aus Gründen ärztlicher und baulicher Natur, hauptsächlich aber deshalb, weil die thatsächliche Bestimmung, welcher dieses Siechenhaus dienen soll, im vorhinein eine andere war, als diejenige, welche jetzt ins Auge gefasst wird. Es ist seinerzeit wiederholt hervorgehoben worden, wie nothwendig es sei, für gewisse Kranke, die in einzelnen Pavillons nicht durch längere Zeit behalten werden können, weil sie dem Siechthum verfallen sind, und eine andere Pflege als die acuten Kranken erheischen, eine besondere Unterkunft unter ärztlicher Aufsicht zu schaffen, und wie nothwendig der Ausbau dieses Siechenhauses sei, zu welchem Zwecke die Krainische Sparkasse den Betrag von 20.000 fl. bewilligt hat. Andererseits aber verkennt niemand die absolute Nothwendigkeit, für die siechen Irren entsprechende Vorkehrungen zu treffen. Nach dieser Richtung sind schon die verschiedensten Maßregeln in Vorschlag gebracht worden; es war davon die Rede, dass in Studenz selbst auf den dortigen Gründen eine eigene Abtheilung für die siechen Irren erbaut werden soll; andererseits ist der Landesausschuss mit dem Orden behufs Unterbringung dieser Kranken in dem Siechenhause zum hl. Josef in Verhandlungen getreten. Wie dem auch sei, heute stehen wir angesichts des vorjährigen Beschlusses und angesichts der Nothwendigkeit nach der in diesem Beschlusse angedeuteten Richtung entsprechende Vorkehrungen zu treffen, vor Anträgen, welche nach keiner Richtung vollständig entsprechen. Infolgedessen hat der Finanzausschuss sich dahin ausgesprochen, dass wir einerseits an den in verflossenen Jahren in dieser Richtung gefassten Beschlüssen grundsätzlich festhalten, andererseits aber gewissen praktischen Bedürfnissen, die sich nunmehr Herausstellen, unbedingt Rechnung tragen müssen. Nach zwei Richtungen sind diese Bedürfnisse besonders betont worden; zuerst ist schon wiederholt angeregt worden, in der Anstalt in Studenz ein zweites Stockwerk aufzuführen, in welchem Tobzellen für den dringendsten Bedarf errichtet würden, eine bauliche Änderung, bezüglich welcher bereits Vorschläge vorliegen, worin das Erfordernis hiesür mit 13.000 fl. beziffert wird und wodurch der ganze Ausbau des Spitales, mag derselbe wie immer durchgeführt werden, nicht beeinträchtigt wird. Auf die Nothwendigkeit dieser Tobzellen ist vom leitenden Arzte in Studenz hingewiesen und int Finanzausschüsse von dem Referenten des Lan-desausschuffes in einer Weise betont worden, dass wir uns dieser Nothwendigkeit unmöglich verschließen dürfen. Der Finanzausschuss hat auch die Gründe, welche für diesen Ausbau sprechen, anerkannt und ist der Meinung gewesen, dass durch eine derartige Einrichtung dem Ausbau der Irrenanstalt nach jenen Grundsätzen, die als richtig anerkannt werden, nicht präjudicirt wird. Nachdem bestimmte Vorschläge in dieser Richtung bereits vorliegen, ist der Finanzausschuss der Ansicht gewesen, dass dem Landesausschusse die Ermächtigung ertheilt werden soll, diesen Äusbau, bevor noch die weitere Entscheidung über die ganze Ausgestaltung der Irren-anstalt getroffen wird, nach dem vorliegenden bautechnischen Projecte durchzuführen, und hat den Antrag zu stellen sich erlaubt, dass zu diesem Behufe eine Bedeckung von 13.000 fl. eingestellt werde. Eine zweite Frage bezüglich des ärztlichen Dienstes in Studenz wird durch den vorliegenden Antrag des Landesausschusses nach einer Richtung tangirt, indem die Anstellung eines Sekundararztes beantragt wird. Nun ist der Finanzausschuss der Meinung gewesen, dass über diese Dinge unbedingt prinzipielle Anträge, die das Ganze umfassen, gestellt werden müssen und dass durch abgesonderte Verfügungen der später auf Grundlage eines reiflich zu erwägenden Gutachtens vorzunehmenden Reorganisation nicht präjudicirt werden dürfe. Es ist aber die Schwierigkeit, welche dem Arrangement und der Acquisition eines geeigneten Primarius in der Irrenanstalt in Studenz aus verschiedenen Gründen sich entgegensetzt, als eine außerordentliche betont worden und es wurde weiter hervorgehoben, dass es wünschenswert sei, für alle Fälle dem Landesausschussc die Ermächtigung zu ertheilen, wenn eine geeignete Persönlichkeit sich fände, welche für die permanente Leitung der Anstalt in Studenz selbst in Aussicht genommen werden könnte, wenn also ein zukünftiger Director in Sicht käme, der in Zukunft in der Irrenanstalt untergebracht werden könnte und die Leitung der Anstalt übernehmen sollte, ein derartiges provisorisches Engagement auch noch vor Fassung weiterer Beschlüsse abzuschließen. Dieses Engagement hängt natürlich in erster Reihe davon ab, ob es möglich sein wird, für diesen Leiter in der Anstalt selbst oder wenigstens in deren unmittelbaren Nähe eine geeignete Unterkunft zu finden. Ob dies möglich wäre, war dem Finanzausschüsse nicht bekannt. Es ist aber darauf hingewiesen worden, dass es vielleicht keinen Schwierigkeiten begegnen wird, in der unmittelbaren Nähe der Anstalt die provisorische Unterbringung einer solchen Persönlichkeit zu ermöglichen. Unter dieser Voraussetzung, dass man eine durchaus geeignete Persönlichkeit finden könnte, deren Acquisition so rasch als möglich durchzuführen wäre, weil die Schwierigkeiten des Engagements von derartigen Ärzten ungewöhnlich groß sind, theils wegen einer besonderen Qualification, theils wegen der Erfordernisse bezüglich der Sprachenkenntnisse, hat der Finanzausschuss dem angeregten und von ihm als praktisch anerkannten Antrage, den Landesausschuss zu ermächtigen, ein derartiges Engagement durchzuführen, tiicht entgegentreten zu sollen geglaubt. Indem nun der Finanzausschuss beantragt, eine derartige Vollmacht dem Landesausschufse zu geben, meinte er damit nicht einer späteren Organisation nach irgend einer Seite präjndiciren zu können, sondern ist der Meinung gewesen, dass dieses Engagement nur unter der Voraussetzung stattfinden dürfe, dass später Anträge gestellt werden, welche die ganze Organisation ermöglichen. Es ist aber das Engagement einer solchen Persönlichkeit auch aus einem zweiten praktischen Grunde als wünschenswert bezeichnet worden. Wenn an die Reorganisation des ärztlichen Dienstes geschritten wird, so wäre es wünschenswert, wenn man schon jetzt den Rath einer competenten Persönlichkeit zur Verfügung hätte, welche bei allen Maßregeln uns auf das thatkräftigste zu unterstützen in der Lage wäre. Auf diesen Rath müssen wir das allergrößte Gewicht legen, und auch dieser Umstand hat den Finanzausschuss bestimmt, einen derartigen Antrag Ihrer Genehmigung zu unterbreiten. Der Finanzausschuss ist heute derselben Ansicht, wie im vorigen Jahre, einer Änsicht, welcher der hohe Landtag keinen Widerspruch entgegengesetzt hat, dass wir für die XI. seja dne 8. februvarija 1895. — XI. Sitzung am 8. Februar 1895. 271 Ausgestaltung unserer Irrenanstalt große Opfer zu bringen genöthigt sein werden. Ich will auf diesen Punkt nicht weiter eingehen, sondern beschränke mich darauf hervorzuheben, dass diese Nothwendigkeit wiederholt auf das nachdrücklichste betont worden ist, ohne dass sie in irgend einer Weise einen Widerspruch erfahren hätte und dass diese Ausgabe auch bei der Aufstellung unseres Haushaltes nicht übersehen werden darf, weil sie nicht ohne Einfluss auf denselben bleiben kann. Was die letzte Vorkehrung, die als wünschenswert erscheint, nämlich die Unterbringung der siechen Irren, die sich heute in der alten Krankenanstalt befinden, betrifft, so hat der Finanzausschuss diesbezüglich ein Auskunftsmittel dem hohen Hause empfehlen zu sollen geglaubt. Das Jnfectionsspital auf der Polanavorstadt, dessen Verkauf seinerzeit beschlossen worden ist, welches aber bis heute nicht verkauft wurde, ist in jeder Beziehung zur Aufnahme von siechen Irren geeignet, es hat diesem Zwecke auch bereits gedient; die bauliche Einrichtung ist zweckentsprechend und ebenso würde die innere Einrichtung keinerlei Kosten verursachen unter der Voraussetzung, dass die gleiche Einrichtung, welche heute in der Dependence des alten Krankenhauses sich befindet, dorthin übertragen werden könnte. Man wird also einige sieche Irren in dieser Anstalt provisorisch unterbringen können, bis für deren definitive Unterbringung anderswo Vorsorge getroffen werden kann. Insoweit das Jnfectionsspital hiezu nicht ausreichen würde, glaubte der Finanzausschuss empfehlen zu sollen, den Vorbesprechungen Rechnung zu tragen, die der Landesausschuss mit dem Orden bezüglich der Anstalt zum hl. Josef gepflogen hat, welcher sich bereit erklärt hat, eine namhafte Anzahl von weiteren siechen Irren bei sich gegen einen bestimmten mäßigen täglichen Kostenersatz aufzunehmen. Aus diese Weise hat der Finanzausschuss einerseits an der prinzipiellen Entscheidung bezüglich der Nothwendigkeit des Ausbaues des Irrenhauses, wie er im vorigen Jahre beschlossen worden ist, sowie bezüglich der Nothwendigkeit einer auf Grundlage wohl durchdachter Gutachten durchzuführenden Reorganisation des ärztlichen Dienstes festgehalten, andererseits aber hat er bei diesem Anlasse allen praktischen und unabweislichen Bedürfnissen, die sich heute herausstellen, dadurch Rechnung getragen, dass er ebenso für die Unterkunft der siechen Irren aus dem alten Krankenhause, sobald dieses evacuirt sein wird, durch seine Anträge Vorsorge trifft, wie er auch durch den Ausbau eines Theiles des Irrenhauses in Studenz einem lang gehegten und als dringend betonten Bedürfnisse Rechnung zu tragen sich für verpflichtet erachtete. Infolgedessen stellt der Finanzausschuss folgende Anträge: Der hohe Landtag wolle beschließen: „Unter Festhaltuug an dem Beschlusse vom 26. Jänner 1894 wird der Landesausschuss beauftragt, zur Durchführung dieses Beschlusses dem nächsten Landtage die erforderlichen Anträge zu stellen. In Würdigung des anerkannten dringendsten Bedürfnisses des Aufbaues eines zweiten Stockwerkes am Tratte für Tobsüchtige behufs Vermehrung von Tob-zellen tvird der Landesausschuss ermächtiget, diesen Aufbau sofort durchzuführen, wenn dadurch dem späteren Ausbaue der Irrenanstalt in keiner Weise prüjudicirt und dafür kein höheres Erfordernis als 13.000 st., dessen Bedeckung aus dem Landesfonde hiemit bewilliget wird, beansprucht wird. Zugleich wird der Landesausschuss ermächtiget, sobald als möglich die Stelle eines Primarius der Irren-anstalt, beziehungsweise eines dort oder in nächster Nähe zu unterbringenden Anstaltsleiters durch Berufung einer geeigneten, fachmännisch entsprechend qualificirten Persönlichkeit provisorisch zu besetzen und wegen Systemi-sirung dieser Stelle bei Vorlage des Organisationsentwurfes geeignete Vorschläge zu erstatten. Für die Unterbringung der gegenwärtig noch im alten Krankenhause untergebrachten kranken Siechen ist bei Evacuation dieser Anstalt provisorisch das alte Jnfectionsspital in der Polanavorstadt zu verwenden und sind zum Zwecke dieser Unterbringung, soweit es nothwendig erscheint, auch provisorische Vereinbarungen mit der Siechenanstalt zum heil. Josef zu treffen." Ich erlaube mir diese Anträge dem hohen Hause zur Annahme zu empfehlen. Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod deželni poslanec dr. vitez Bleiweis se je oglasil k besedi. Poslanec vitez dr. Blehveis-Trsteniški: Visoka zbornica! Izjaviti se moram proti predlogom finančnega odseka ter hočem dokazati, da so ti predlogi neizpeljivi, nepraktični in le v škodo zavodu, kakor tudi deželi. V prvi vrsti se moram pečati s predlogi, katere je finančni odsek glede do-vršitve blaznice stavil lansko leto, in primerjati jih z letošnjimi. Kaka velika razlika, kako ozko omejen in malenkosten je letošnji predlog nasproti onemu lanskega leta. Lansko leto izrekel je finančni odsek, da se mora vse za zgradbo pripraviti in da mora deželni odbor tudi svoje predloge staviti glede organizacije, ki naj bo popolnoma odgovorna in jed-notna; letos pa je to glavno načelo že nekoliko nazaj potisnil in le naglašal, da se pač še vedno spominja onih sklepov, postavlja pa v svojih predlogih druga načela, ki popolnoma preminjajo ona, katera je deželni zbor lani sprejel, kar hočem kmalu dokazati. Pečati se pa moram tudi nekoliko s poročilom, katero je deželni odbor sestavil o tej stvari. Deželni odbor je po sklepu deželnega zbora povprašal do-tičnega primarija in hišnega zdravnika za njihovo mnenje. Dotični primarij je jako obširno in vestno poročilo sestavil in je na podlagi statističnih dat dokazal, koliko je blaznih hirajočih in koliko ozdravljivih blaznih, katere je treba na vsak način obdržati v blaznici na Studenci. Ko je to dokazal, je prišel do sklepa, da je neobhodno potrebno, da se prav hitro nekaj zgodi, ker je število umobolnih tako veliko, da je nemogoče jih primerno oskrbovati, kakor bi moralo biti. Na podlagi faktičnih razmer je on predlagal, naj se blaznica napravi v ozemlji na Studenci, ker je obče priznano, da se hirajoči umobolni veliko ceneje oskrbujejo, kakor ozdravljivi in ker je v interesu dežele, da se ne razširijo sedaj obstoječa poslopja, ampak da se zgradi blaznica hiralnica na Studenci, katero bodo oskrbovali on-dotni zdravniki in v kateri bodo umobolni ceneje oskrbovani, kakor v blaznici. 272 XI. seja dne 8. februvarija 1895. — XI. Sitzung MN 8. Februar 1895. V tem oziru je stavil svoje predloge in da ti niso bili kvarni ali neopravičeni, temu je dokaz, da je letos deželni zbor koroški sprejel jednak predlog, namreč da se na ozemlji koroške deželne blaznice, ki je zidana za 350 um obolnih, letos zgradi blaznica hiralnica za 130 hirajoče umobolne. Dostaviti moram še, da je Koroška, ki je manjša in ima manj prebivalcev kakor naša dežela, pozneje zgradila svojo blaznico, kakor mi našo na Studencu in da je tam vse prenapolnjeno, tako da je bilo tudi treba skrbeti za blaznico hiralnico. Nekaj čudnega je bilo na Koroškem, da se je tam sprejel predlog, da naj se blaznica hiralnica gradi po načrtu Waidmanna in sicer za 130 hirajočih umobolnih za svoto 70.000 gld. Te umetnosti Waidmannove v prvem hipu nisem razumel, ko sem pa imel priliko, ogledati si nekoliko bližje, kako ta arhitekt dela svoje načrte, o čem smo se tudi pri nas na škodo dežele prepričali, potem mi je postala stvar lahko razumljiva. Ta gospod ima navado, delati načrte z jako nizkimi proračuni, ko pa dobivajo proračune v roke drugi inženirji, se kmalu prepričajo, da je nemogoče stavbo z vršiti za take cene. Tako je tudi na Koroškem, za 70.000 gld. ne bodo mogli blaznice-hiralnice za 130 hirajočih umobolnih sezidati. To omenjam le mimogrede. Pozneje, kakor berem iz poročila deželnega odbora, bil je tudi povprašam pokojni dr. Preinič. Jaz nikdar nisem dotičnega poročila njegovega v roke dobil, čudno pa se mi zdi postopanje deželnega odbora, da je hišni zdravnik na Studencu moje poročilo v kritiko dobil (Poslanec Hribar: — Abge-geordneter Hribar: „Oho!“), kar je popolnoma napačno. On je, ne vem iz katerega uzroka, do drugega sklepa prišel kakor jaz, namreč, da ni treba delati nove blaznice hiralnice, ampak da je razširiti ' sedanja poslopja. Deželni odbor je pa po mojih mislih na nekaj pozabil, kar bi bil moral storiti in kar bi, če bi se bilo zvršilo, bolj razsvetlilo sedanjo situvacijo. Dve mnenji sta si bili v nasprotji in torej j bi bil moral deželni odbor vprašati še tretjega psihi jatra, in meni se zdi, da bi bil popolnoma prav storil, ako bi bil vprašal Krafft-Ebinga ali profesorja Wagnerja za mnenje. Vsaj bi to ne bilo toliko stalo, pač pa bi se bil na ta način deželni odbor informiral o celi situvaciji in bi bil potem lahko naredil svoje poročilo. Na tej podlagi bi deželni zbor že danes imel priliko, izreči se bolj odločno o stvari. Tako pa smo danes tam, kjer smo že lani stali, samo da smo lani deželnemu odboru dali apodik-tičen nalog o zgradbi, o organizaciji, režiji in splošni uredbi v tem zavodu. Tukaj deželni odbor najeden-krat pretrga svoja poizvedovanja in se peča v prilogi 48. z drugim vprašanjem. Dotični primarij je moral namreč deželnemu odboru naznaniti, da je število umobolnih na Studencu tako narastlo, da jih skorej ni mogoče več v zavod sprejemati, kajti vse polno jih leži po hodnikih, v celicah za besne spravljeni so po dva in trije v eni celici. Deželni odbor pravi torej, da se mora skrbeti, da pride stvar v tir, a končno pride do predloga, da naj se nekoliko hirajočih umobolnih odda v hiralnico pri sv. Jožefu, deloma pa v novo hiralnico. Ko je bil dotični primarij vprašan od deželnega odbora, rekel je, da mora ostati na stališči, katero je označil v svojem poročilu, če pa deželni odbor ne ve kam z bolniki, se je moral udati, da je nova hiralnica pripravna, da se ondi začasno spravi nekoliko hirajočih umobolnih. Tako je stala cela stvar, ko se je sešel deželni zbor. To poročilo deželnega odbora je finančni odsek pretresaval in se postavil, rekel bi, na popolnoma drugo stališče, kakor ga je lani zavzemal. On namreč sedaj popolnoma taji, da je sploh potrebno jednot-nega vodstva in pravi, da je sploh nepotrebno, da bi eden vse blaznične zadeve imel v rokah in zato predlaga, da naj se provizorično, akoravno v blaznici na Studencu ni nobenega prostora, nastavi jeden primarij, ki bi bil ob jednem voditelj in ki bo gotovo v okolici studenški našel primernega stanovanja. Sedaj Vas pa vprašam — in jaz mislim, da bi bilo dobro, ako bi se bil gospod poročevalec v deželnem odboru o tem nekoliko bolj intenzivno informiral, predno je prišel do svojega sklepa — ali Vam je količkaj znano, koliko dela daje reševanje aktov za blaznico P Vsak dan prihajajo poročila iz raznih drugih blaznic, da je treba iti po tega ali onega bolnika in ravnotako od raznih občin vprašanja, kam z jednim ali drugim človekom. Rešitev teh vprašanj mora imeti en sam zdravnik v rokah, kateremu so znane razmere v vseh treh krajih, kjer bojo zanaprej oskrbovani umobolni. Zdaj pa hočete naenkrat postaviti na Studenci za ta opravila človeka, ki ne bo informiran o tem, kako je v hiralnici in kako je v tistem brlogu, katerega hoče finančni odsek sedaj odločiti za ostale umobolne. Da to ne bo na korist deželi, je gotovo, kajti nastale bodo le konfuzije, ki ne bodo na korist dežele in zavoda. Sicer pa tudi vprašam, kako si gospodje mislijo nastavljenje tacega primarija. Jaz mislim, da bo umestno misliti na nameščenje tacega voditelja, kadar bodo enkrat vsi blazni koncentrirani v enem zavodu. Sedaj pa po mojih mislih ni nobenega povoda za to nastavljenje. Potem je pa še nekaj dru-zega. Vi vender ne bodete nastavili kot primarija človeka, ki je morebiti pred enim letom ali pred dvema letoma dovršil svoj doktorski izpit, in ga postavili nad hišnega zdravnika, ki je že mnogo let doktor, in ki si je že pridobil psihijatrične vednosti, ker je bil nekaj časa na kliniki profesor Wagnerja in tudi pri nas v blaznici že 6 mesecev služi, tako da si je že pridobil nekaj praktičnega znanja v psihiatriji. Če sedaj mlajšega človeka čez njega postavite, se to pravi, kaliti mir v zavodu, kar gotovo zavodu ne bo v korist in bi bilo krivično. Ne bom imenoval nobene osebe, ampak teh besed nisem govoril, ne da bi vedel, zakaj sem jih izrekel. Na drugi strani se moram izjaviti, da bi bilo temu primariju razun psihijatrične vednosti potrebno tudi popolno znanje slovenskega jezika. On bo moral jako intenzivno občevati z umobolnimi in, ako ne pozna popolnoma vseh tajnosti našega jezika in celo dijalektov, ne bo nikoli dober psihijater. Zdravnik mora z umobolnimi osebno mnogo občevati, da se pouči o mislih in sklepih dotičnega umobolnega. Tudi je dopisovanje z občinami zelo veliko, vse vloge reševati se morajo v slovenskem jeziku. Jaz delujem 273 XI. seja dne 8. febmvarija 1895. - 20 let na tem polji in dobro vem, kak zdravniški materijal imamo, lahko rečem, da danes ne najdemo nobenega zdravnika, ki bi se bil pečal s psihiatrijo in bi bil slovenskega jezika toliko zmožen, kakor je neobhodno potrebno. Zato je škoda, če visoka zbornica kaj tacega sklepa. Tacega zdravnika ne bodete našli, — ako pa mislite nastaviti kakega zdravnika druge narodnosti, tacih je pa seveda prav veliko na razpolaganje. Sedaj pa, gospoda moja, oglejte si dalje še drugo stvar, kako se namreč hoče odpomoči pomanjkanju prostorov in kaj v tem oziru finančni odsek nasvetuje. V tem oziru je treba statistične date v roke vzeti in potem bodete prišli do popolnoma drugega sklepa, kakor finančni odsek. Sedaj je v blaznici na Studenci čez 200 bolnikov, v blaznici hiralnici čez 100 in v Ljubljanski blaznici 44. Torej jih je vseh skupaj danes 350. Kako bomo pa pomanjkanju prostorov odpomogli? Finančni odsek pravi, da bomo tistih 44 blaznih, ki so sedaj v blaznici v Ljubljani, dali v blaznico hiralnico, ker je prednica se izrekla, da vzame v zavod do 125 bolnikov. Danes jih je v zavodu že 106, torej se jih more sprejeti še 19. V blaznici v Ljubljani bi torej ostalo še 25 bolnikov, ti pa naj se spravijo v oni brlog na Poljanah, kjer je bila infekcijska bolnica. Res je, da so v tej hiši pred 20 leti bili tam umo-bolni nastanem, pa samo eden spol, ker moških in žensk ni mogoče dati v tisto hišo. Hiša ima 8 prostorov, 2 večji sobi in 6 manjših. V teh 6 sobah se ne more nastaniti več kakor po dva bolnika, ker so jako tesne, v večjih sobah pa se jih more nastaniti samo po štiri. Potemtakem bi se moglo dati v to hišo vsega skupaj 20 bolnikov, pa teh 20 bolnikov bi ne moglo okoli hoditi, temveč morali bi vedno v posteljih ležati, ker ni nobenega prostora, da bi se mogli gibati. Nastaniti bi se mogle ali samo ženske ali samo moški, ker razdelitev na spole ni mogoča. Na drugi strani je vrt jako majhen in najbližji sosed je Marijanišče, kar je glede na fante, ki so tam, tudi jako neprilično. Vprašam Vas sedaj, ali je kaj pomagano s to hišo, če moremo tja dati samo en spol, samo moške ali samo ženske in sicer k večjemu samo 20, ki bi bili pa jako tesno spravljeni, tako da bi morali vedno ležati v postelji. Če smo torej že v taki stiski, kam spraviti tistih 44 bolnikov, ki jih imamo sedaj v blaznici v Ljubljani, zakaj ni finančni odsek mislil, kako tudi odpomoči pomanjkanju prostorov na Studenci. Deželni odbor je sam prepričan, ali bi se bil vsaj lahko prepričal — in če se ni, mora verjeti dotičnemu primariju — da leže v blaznici na Studenci bolniki po hodnikih in da so po 2—3 besni spravljeni v jedni celici. Kam hočemo s tistimi, ker se hiralnica tik bolnice per-horescira. Mi stojimo pred neko uganjko, katere nam finančni odsek rešil ni, ampak on je rekel — le nekoliko si pomagajmo in da si odpočijemo za eno leto, stavimo nasvet, da damo nekoliko hirajočih umobolnih v nekdanjo infekcijsko bolnico. Ali mislite, da vlada ne bo ugovarjala ? V to hišo so se dolgo časa oddajali kozavi in drugi infekcijozni bolniki. Če sedaj hočete tja dati hirajoče umobolne, morali bodete poslopje jako korenito desinficirati, XI. Sitzung atu 8. Februar 1895. zidanje opraskati in hišo renovirati in vse to samo, da se za eno leto nekoliko ljudi v tisto hišo potisne, kjer bodo slabše spravljeni, kakor ne vem kje. To je tak predlog, katerega po mojih mislih noben poslanec ne more sprejeti. Na drugi strani mi bodete tudi pritrdili, da je v tisti hiši od nekdaj bila režija jako draga, in jaz redu ne zamerim, da zahteva visoko oskrbovalnino, kajti hrana se podraži, če se mora pripravljati za malo oseb, strežniško osobje pa vender veliko stane. Vsled tega je prišlo tako daleč, da je stala režija za enega bolnika že do dveh goldinarjev na dan. Ravno tako bo sedaj režija jako draga, ako deželni zbor sklene, da se imajo hirajoči umobolni oddati v tisto hišo. Na drugi strani ne razumem, kje bodo spali strežaji in sestre, ako se misli nastaniti v tej hiši 20 bolnikov. Končno se mora tudi pomisliti, da so prostori jako vlažni. Predlogov finančnega odseka torej jaz nikakor ne morem priporočati in bi moral res obžalovati, ako bi se visoka zbornica letos oddaljila od cilja, katerega je hotela doseči z lanskim sklepom. Mi moramo priti do tega, da nastavimo voditelja, ki bo imel v rokah vse blaznične zadeve, kar bo na korist ne samo zavodu, ampak tudi deželi, in to se bo zgodilo najbolje takrat, ko bo enkrat zgrajena nova blaznica hiralnica na Studencu. Sklep finančnega odseka, da naj se zgradi nadstropje na oddelku za besne, moram odobravati, ker sem jaz sam stavil dotični predlog. Z ozirom na prenapolnjenost prostorov za sedaj na drug način skorej ni mogoče odpomoči nedostatkom, akoravno bi morebiti bolj kazalo, vse naenkrat zidati, ne pa dozidavah od leta do leta. — Z ozirom na vse to bi stavil druge predloge in sicer take, ki bi bili po mojih mislih veliko bolj praktični in kateri nas bodo vender enkrat dovedli do tega, kar hočemo, namreč da bomo imeli blaznico, v kateri bojo imeli prostor vsi umobolni. Gotovo so vsi bolniki usmiljenja vredni, še večega pomilovanja vredni so pa umobolni, in torej smo dolžni, skrbeti za to vrsto bolnikov tako, kakor za druge bolnike. Od leta do leta samo predloge staviti, ki zmiraj manj ustrezajo temu cilju, se ne strinja s častjo deželnega zbora. Ako sem rekel, da ni mogoče dobiti zdravnika psihijatra, ki bi bil zmožen slovenskega jezika, povprašuje naj deželni odbor po sosednih deželah, ako je kje kak tak zdravnik, ali preverjen sem, da tacega ne bo našel. Stvar deželnega odbora bi pa morala biti, da skrbi za naraščaj, in v tem smislu bi bilo najbolje ako se, kakor nekdaj glede operaterja, ki je sedaj okrožni zdravnik, razpiše štipendij in podeli zdravniku, ki bi hotel iti na kako psihiatrično kliniko, da bi si tam pridobil potrebne vednosti. Ta zdravnik naj bi se potem v blaznici nastavil za voditelja ali hišnega zdravnika, ker moramo biti na stališči, da naj bo vodstvo v eni roki glede vseh blazničnih zadev. Sedaj tacega voditelja še ni treba. Kdo bo oskrboval hirajoče umobolne v Ljubljani ? Ali bo primarij iz Studenca hodil v Ljubljano in ali bo on reševal vsa poročila, ki vsaki dan leže na mizi dotičnega primarija ? Po 274 XL seja dne 8. fehruvavija 1895. - mojih mislih naj se počaka toliko časa, dokler ne bo deželna blaznica popolnoma dozidana, potem pa naj se nastavi direktor, ki naj bi imel, kakor sem rekel v svojem poročilu, posel, da v prvi vrsti skrbi za ozdravljive umobolne, da ima v blaznici-hiralnici samo nekako nadzorstvo, dalje da vodi lastno režijo, š čem si bo dežela veliko veliko denarja prihranila. Sestre pa naj še naprej delujejo, kakor je to tudi v Gradci. Z ozirom na vse to stav-ljam sledeče predloge: Slavni deželni zbor naj sklene: „1.) Deželnemu odboru se naroča, da dopolni tekom leta 1895. strokovnaška mnenja glede na-daljne uredbe deželne blaznice na Studencu in sicer v tem obziru, da poizve mnenje slovečega avstrijskega psihiatra, ali bi kazalo zvršiti zgradbe tik že sedaj obstoječih oddelkov, ali pa zgraditi na ozemlji v Studenci blaznico-hiralnico ? Ko bo to dognano, naj predloži deželni odbor v prihod-nem zasedanji ne samo načrte in proračune za končno dogradenje deželne blaznice, ampak tudi svoje predloge gledč organizacije zdravniških služeb, vpeljavanja lastne režije in splošne uredbe tega zavoda in sicer strogo po istih načelih, kakor so izražena v sklepu deželnega zbora VII. seje, 26. januvarija 1894. 2. ) Deželni odbor se pooblašča, da razpiše in odda zgradbo prvega nadstropja nad oddelkih za besne v deželni blaznici na Studencu a le s pogojem, da troski za to stavbo ne presegajo svote 13.000 gld. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, da skuša nastaniti toliko hirajočih umobolnih v blaznici-hiralnici pri sv. Jožefu, kakor tudi v novi hiralnici tik bolnišnice, da se izpraznejo kolikor le mogoče o enačili umobolnih zavzeti prostori v deželni laznici na Studenci. 4. ) Deželni odbor se pooblašča, da razpiše ustanovo za eno leto z letno podporo 600 gld. za med. doktorja, ki bi se hotel posvetiti psihiatriji ter izvežbati v tej stroki na Dunajski psihiatrični kliniki.“ Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predloge gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa, izvolijo ustati. (Podpre se. — Wird unterstützt.) Predlogi so dovolj podprti in torej pridejo v razpravo. Gospod poslanec dr. Vošnjak se je oglasil k besedi. Poslanec tir. Vošnjak: Ker se je o stvari, ki je v obravnavi, že dosti govorilo od strani gospoda predgovornika, dovoljenih mi bodi le par kratkih opazk. Kar je trdil gospod poslanec dr. vitez Bleiweis, je vse resnično, in mi v deželnem odboru bi bili prišli gotovo do drugih sklepov, ako bi nas ne bili vodili finančni oziri. Za sedaj, ko mora dežela izdati 400.000 gld. za novo bolnico, ni nam bilo mogoče XI. Sitzung am 8. Februar 1895. staviti drugih nasvetov, akoravno moram kot zdravnik priznavati potrebo, da se na Studenci sezida blaznica-hiralnica. Kar se tiče opazke gospoda predgovornika glede Waidmannovih načrtov, moram pa vender Waidmanna braniti, kajti pri bolnici se je pokazalo, da njegov proračun ni bil prenizek, ker so posamezni podjetniki dotična dela prevzeli za tiste ali deloma še nižje cene, kakor so bile v proračunu. Resnično je, da mora zdravnik na Studenci, kakor sploh vsak zdravnik na Kranjskem, slovenščine biti popolnoma zmožen. Strinjam se tudi v tem oziru z gospodom predgovornikom, da ne gre prezirati hišnega zdravnika tako, da bi se katerikoli mlad doktor postavil za primarija. Sicer se pa pridružujem nazoru gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa, da bo najbolj kazalo, namestiti popolnoma veščega psihijatra. Ta namen se bo morda dosegel, ako se razpiše štipendij 600 gld. za zdravnika, ki bi hotel iti na kako psihijatrično kliniko, da si tam pridobi potrebne prakse. Mogoče je, da na ta način pridobimo veščega moža. Drugega nimam omeniti. Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo. Berichterstatter Krcekkerrz Freiherr v. Schweges: Der Herr Abgeordnete Dr. Ritter von Bleiweis hat sich gegen die Anträge des Finanzausschusses gewendet und es gereicht mir zum Vergnügen den Beweis anzutreten, dass das, was er beantragt, principiell auch der Finanzausschuss beantragt hat und dass nur wegen der praktischen Durchführung Differenzen bestehen. Ich sagte, dass ich bereit bin, den Beweis dafür anzutreten und so bitte ich denn mir zu gestatten, dass ich zuerst darthue, dass seine Anträge unausführbar und unpraktisch sind, gerade deshalb, weil ich auf dem gleichen Standpunkte mich befinde, wie der Herr Abgeordnete Ritter v. Bleiweis. Er sprach von dem Gutachten, auf welcher Basis der Landesausschuss beauftragt war, uns Vorschlüge zu erstatten, dass der Landesaussck)uss den ihm ertheilten Auftrag nicht ausgeführt hat. Aber ist es denn nothwendig, gewisse Dinge ausdrücklich zu sagen, wenn sie selbstverständlich sind? Wenn ich einen Antrag stelle, welcher dem entgegengesetzt ist, was ein anderer beantragt, und wenn ich zugleich entschieden betone, wie sehr ich wünsche, dass das geschehe, so ist damit genau soviel gesagt, als wenn ich mit den schärfsten Worten des Tadels gegen den Landesausschuss auftreten wollte, der den erhaltenen Auftrag nicht beachtet hat. Ich stehe, wie der Finanzausschuss, auf dem Standpunkte, den auch der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis einnimmt, nämlich, dass eine einheitliche Leitung das erste Bedürfnis sei. Auch er hat wiederholt betont, dass die Beschlüsse, die hierüber in vorigen Jahren gefasst wurden, diejenigen sind, welche seinen Anträgen entsprechen. Wenn er meinen Auseinandersetzungen gefolgt ist, so wird er wissen, dass ich diese XI. seja dne 8. febmvarija 1895. — XI. Kttzmtg nut 8. Februar 1895. 275 Beschlüsse in erster Reihe wörtlich citirt und den ersten Theil unserer Anträge im Gegensatze zu jenen des Lan-desansschusses dahin gestellt habe, dass entschieden an den Beschlüssen des vorigen Jahres festgehalten werden müsse. Das ist nicht ein Hinausschieben, sondern nur eine traurige Nothwendigkeit, denn wir können heute nichts anderes thun, als dem Landesausschusse den Auftrag geben, wenigstens in der nächsten Session diesem Aufträge nachzukommen, und er muss unser Bedauern verstehen, dass er die ihm gewordenen Aufträge nicht ausgeführt hat. Der Finanzausschuss — und das ist keine Verzettelung der Angelegenheit — steht also genau auf demjenigen Standpunkte, den er ihm vorigen Jahre eingenommen hat und der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis als den einzig richtigen bezeichnet. Darin liegt also keine Differenz, und wenn ich seinen Antrag lese, wie er in seinem ersten Punkte lautet und der eine Paraphrase des vorjährigen Beschlusses ist, so wird er zugeben müssen, dass ich genau dasselbe wiederholt auf das entschiedenste verlangt habe und dass ich von diesem Gesichtspunkte ausgehend die Anträge, die vom Landesausschusse gestellt worden sind, nicht empfehlen kann. Er hat gesagt: „Die Leitung soll einheitlich sein und dem entsprechend auch die Anlagen gemacht werden. Das ist ja der Kernpunkt der ganzen Frage und meiner Argumentation; auch ich glaube, dass das Siechenhaus in Studenz gebaut werden soll und dass eine einheitliche Leitung und Behandlung nicht möglich ist, wenn das Ganze auf vier verschiedene Anlagen vertheilt ist. (Poslanec dr. vitez Bleiweis: — Abgeordneter Dr. Ritter v. Bleiweis: „Zakaj pa ne nastavite primarija?“) Jetzt spreche ich von den Anlagen, bezüglich welcher gesagt wurde, dass das, was der Finanzausschuss beantragt, unausführbar sei. Er will dasselbe wie mir, auch wir wünschen eine einheitliche Zusammenfassung aller dieser Anstalten, auch mir scheuen vor großen Opfern nicht zurück, in diesem Punkte unterscheidet sich absolut nicht sein Antrag von dem meinigen, nur hat er sehr klar etwas ausgesprochen, was meiner Ansicht nach allerdings auch in dem Beschlusse des hohen Landtages vom vorigen Jahre enthalten ist, aber hier nur bestimmter ausgedrückt wird. Im vorigen Jahre wurde gesagt, dass „detaillirte und motivirte, durch maßgebende fachmännische Gutachten begründete und den angedeuteten Grundsätzen entsprechende Anträge" gestellt werden sollen. Auf diese maßgebenden fachiuünnischen Gutachten ist im vorigen Jahre das größte Gewicht gelegt worden und wird auch jetzt noch das größte Gewicht gelegt. Wenn des Sängers Höflichkeit es verbietet zu sagen, dass die vorgelegten Gutachten nicht diese maßgebende Bedeutung haben, so wird der erste Herr Redner in der Debatte mir vielleicht dankbar sein, wenn ich sage, dass die directen von ihm als maßgebend bezeichneten Persönlichkeiten dieselben sind, welche ich im verflossenen Jahre im Finanzausschüsse ebenso zu bezeichnen den Anlass genommen habe und welche zu meinem Bedauern der Landesausschuss zu vernehmen sich nicht bewogen gefühlt hat, die er aber hätte vernehmen sollen. In diesem Punkte besteht, was den ersten Theil betrifft, nicht die allergeringste Differenz zwischen dem Antrage des Finanzausschusses und jenem des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter v. Bleiweis; sein zweiter Punkt, den Ausbau des ersten Stockwerkes betreffend, steht ohnehin mit dem Antrage des Finanzausschusses in vollständigster Uebereinstimmung. Der dritte Punkt behandelt die Unterbringung der siechen Irren, die sich in der hiesigen Siechenanstalt befinden. In dieser Beziehung muss ich auf den vorliegenden Bericht des Landesausschusses hinweisen. Um was handelt es sich denn bei der uns aufgedrungenen provisorischen Verfügung, bezüglich welcher wir froh wären, wenn eine andere Einrichtung möglich wäre, die wir aber angesichts des Umstandes, dass im nächsten Jahre das Krankenhaus evacuirt werden wird, zutreffen gezwungen sind? In dem Berichte heißt es: „Im alten Irrenhause in Laibach befinden sich 50 zum Theile heilbare, zum Theile unheilbare Geisteskranke", es handelt sich also um die Unterbringung dieser 50 Geisteskranken, und zwei Zeilen weiter: „Die Congregation wäre nun in der Lage, noch etwa 50 Geistessieche in die Siechenanstalt zum hl. Josef, wo schon 102 Geistessieche auf Kosten des Landes verpflegt werden, auf die Dauer von zwei Jahren aufzunehmen." Das stand dem Finanzausschüsse und steht dem hohen Landtage auch heute vor Augen. In dem vorliegenden Berichte steht es klar und deutlich, dass es sich darum handelt, 50 Sieche zu übernehmen und dass die Anstalt zu St. Josef in der Lage ist, etwa 50 Geistessieche zu übernehmen. Wenn wir trotzdem geglaubt haben, dass noch weitere Vorkehrungen wünschenswert erscheinen, weil die Anzahl der Kranken sich erhöhen könnte, wobei es sich aber immer nur um ein Provisorium handelt, so waren wir der Meinung, dass das Jnfectionsspital hiezu verwendet werden könnte. Wir haben aber nicht geglaubt, dass das Jnfectionsspital bleibend diesem Zwecke dienen solle, und auch nicht gesagt, dass es nothwendig hiezu verwendet werden muss. Andere als diese Daten haben wir nicht gehabt, wir mussten uns also darauf stützen, was niemand uns verübeln wird, umsoweniger als diese Daten durch mündliche Aufklärungen des Herrn Referenten des Landesansschrffses bestätigt wurden, und von competenter Seite weiters erklärt wurde, dass im Jnfectiousspitale bis 30 Sieche untergebracht werden könnten. Das waren die Gründe, warum der Finanzausschuss, gestützt auf die Berichte, die ihm vorlagen, und die Auskünfte, die ihm ertheilt worden sind, eine derartige Verfügung lediglich nur als eine provisorische Maßregel empfehlen zu sollen glaubt, immer festhaltend an dem Grundsätze, dass ein eigenes Siechenhaus in Studenz gebaut werden soll. Dieser dritte Punkt steht im Widersprüche mit dem uns vorliegenden thatsächlichen Berichte des Landesausschusses und den weiter gegebenen Aufklärungen und es kann daher gegen die Ausführungen des Finanzausschusses eine begründete Einwendung auf dieser Grundlage füglich nicht erhoben werden. Es bleibt übrig noch der letzte Punkt, nämlich die Bestellung eines provisorischen Leiters. Diese Sache ist vielleicht aus Missverständnis von dem Herrn Vorredner in einer Weise dargestellt worden, als ob es sich hiebei um eine bestimmte Persönlichkeit handeln würde. Das ist mir wenigstens nicht bekannt, sondern es ist einfach das gesagt worden, was auch der Herr Vorredner gesagt hat, dass es außerordentlich schwierig sein werde, eine geeignete Persönlichkeit zu finden, und dass dann, wann immer und wo immer eine solche Persönlichkeit uns zur Verfügung stehen sollte, unter allen Umständen nach derselben gegriffen werden soll. Ich bitte nicht zu übersehen, dass ich selbst die Nothwendigkeit der Sprachenkenntnisse ausdrücklich betont und als eine wichtige Qualification 276 XI. seja due 8. februvarija 1895. - bezeichnet habe und dass deshalb durchaus jede Möglichkeit einer falschen Interpretation ausgeschlossen erscheint. Sollte sich keine solche Persönlichkeit finden, was ja nicht ausgeschlossen ist, denn auch ich glaube, dass der Landesausschuss einen solchen Erfolg kaum erzielen dürfte, dann wird man vielleicht andere Maßregeln und vielleicht auch jene ins Auge fassen, die der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis beantragt. Aber das wird er selbst zugeben, dass heute einen Secundarius mit diesem Betrage anzustellen nicht das Mittel wäre, um die Reorganisation des ärztlichen Dienstes richtig vorzubereiten; der Finanzausschuss aber hat gar nichts anderes im Auge gehabt, als die ihm dargelegte Nothwendigkeit den ärztlichen Dienst in Studenz entsprechend zu organisiren. Sollte sich im Laufe des nächsten Jahres, sagen wir zufällig, die Möglichkeit bieten, einen geeigneten Leiter zu engagiren, so ist der Landesausschuss ermächtiget, provisorisch und nicht definitiv mit demselben ein Abkommen zu treffen, damit eine solche Persönlichkeit uns nicht entgehe und die Anstellung dann auf Grundlage einer in Zukunft durchzuführenden Systemisirung erfolge. Es ist somit in dieser Richtung auch für die Zukunft nichts präjudicirt, und wenn ich mich somit frage, welche von den Anträgen des Finanzausschusses unausführbar sind, nachdem sie einmal von dem Herrn Vorredner als unausführbar bezeichnet worden sind, so sehe ich, dass nur jene Anträge in seinen Augen unausführbar sind, die er doch selbst gestellt hat. Besonders den Punkt 3, betreffend die Unterbringung von 50 Siechen, hält der Finanzausschuss für vollkommen durchführbar, wenn anders die Daten, die ihm vorlagen, und andere sind ihm nicht gegeben worden und ist ihnen auch in keiner Weise widersprochen worden, richtig sind. Wir müssen uns also daraus verlassen, dass die Daten des Landesausschusses maßgebend und richtig sind, weil es sich ja um Verhandlungen handelt, die der Landesausschuss mit dem Orden gepflogen hat. Das ist auch eine ausführbare Maßregel, ein Schaden kann dem Lande daraus nicht erwachsen, der Ausbau der Irrenanstalt mit einem Aufwande von 13.000 fl., den der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis auch beantragt, präjudicirt in keiner Richtung der zukünftigen Ausgestaltung der Irrenanstalt, und es ist also nach meiner bescheidenen Meinung unmöglich zu behaupten, dass die Anträge des Finanzausschusses nach irgend einer Richtung unausführbar, unpraktisch oder schädlich sind, umsoweniger, als sie ganz mit den Anträgen des Herrn Vorredners übereinstimmen. Eine einzige Ausnahme ist der letzte Punkt bezüglich der Bewilligung eines Stipendiums für die Ausbildung eines Psyhiaters. Diese Maßregel kann unter Umständen als zweckmäßig sich Herausstellen, ich glaube aber, dass eine solche Verfügung ohne ernstliche Berathung hier im hohen Hause doch nicht beschlossen werden soll. Wird der hohe Landtag glauben, dass es wünschenswert sei, diese Verfügung zu treffen, so wird über diesen Punkt eine eingehende Berathung mit der wünschenswerten Unterstützung des Herrn Antragstellers selbst einzutreten haben, ich könnte aber dem hohen Hause nicht empfehlen, so ohne weiters über die Bewilligung eines Stipendiums von 600 fl. abzustimmen. Ich kann also auf Grundlage dieser Ausführungen mit Beruhigung dem hohen Hause die Anträge des Finanzausschusses zur Annahme empfehlen mit Berücksichtigung speciell im Hinblicke auf die An- - XL KrtzillUl mu 8. stimmt 1895. träge des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter v. Bleiweis, I der gewiss in dieser Angelegenheit ein competenter Fachmann ist und dessen Anträge sich in allen wesentlichen und entscheidenden Punkten mit den Anträgen des Finanzausschusses decken. Poslanec dr. vitez Bleiweis-Trsteniski: Prosim besede za stvarni popravek! Častiti gospod poročevalec trdi, da je 50 hirajočih umobol-nih, ki se zamorejo oddati v blaznico hiralnico. To so številke, katere sem jaz takrat navedel, ker je rednica rekla, da je mogoče oddati v blaznico-hiral-nico 50 bolnikov. Nekoliko stavkov višje pa berem uradno izvestje, da je vodstvo vprašalo rednico in da se je ona izrekla, da je pripravljena sprejeti do 125 bolnikov. Za več morda tudi sedaj ni prostora in torej je ta številka prava in ne ona, katero je navedel častiti gospod poročevalec. Zaradi tega sem jaz rekel, da ni mogoče vseh blaznih hirajočih oddati v hiralnico pri sv. Jožefu. Berichterstatter Krcelkenz Ireiherr v. Schwegel: Ich muss, was diese Berichtigung betrifft, darauf hinzuweisen mir erlauben, dass da ein Missverständnis obwaltet. Es ist ebenso richtig, was der Herr Vorredner citirt, wie dasjenige, was ich citirt habe. Die beiden Citationen aber stehen in keinem Widerspruch mit einander, denn die erste sagt, wie viele Sieche man überhaupt, die zweite aber, wie viele man vertragsmäßig um diesen Preis aufzunehmen in der Lage wäre; durch die zweite wird die erste Behauptung in keiner Weise inva-lidirt, und die zweite ist einfach deshalb so genommen worden, weil man nicht mehr beansprucht, indem man das neue Siechenhaus zu dem Zwecke hat verwenden wollen. Woher die Ziffer von 25 entstanden ist? Weil man berechnet hat; wenn aus Studenz soviel, aus dem alten Krankenhause soviel genommen werden und wenn man dann den Belegraum des Siechenhauses berücksichtigt, so bleiben 25 übrig und für diese hat man Vorkehrungen zu treffen; in dem Vordersatze aber steht nur die Aufnahmsfähigkeit des Spitals und diese wird in keiner Weise bestritten. Deželni glavar: Menim, da glasujemo najprej o predlogu gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa, ki se v nekaterih točkah strinja s predlogom finančnega odseka. Ako se ta predlog sprejme, sprejete so tudi točke predloga finančnega odseka, ki se enako glase. Ako visoka zbornica temu pritrdi (pritrjuje se — Zustimmung), bomo torej najprej glasovali o 1. predlogu gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa. Gospodje poslanci, ki so za ta predlog, izvolijo ustati. (Zgodi se. — Geschieht.) Za predlog gospoda poslanca dr. vitez Bleiweisa glasuje 17 gospodov poslancev. Prosim za nasprotno glasovanje. Gospodje, ki odklanjajo ta predlog, izvolijo ustati. (Zgodi se. — Geschieht.) Nasprotno glasuje 15 gospodov poslancev, torej je predlog gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa sprejet. Gospod poslanec Povše se je oglasil k besedi. XI. seja dne 8. februvarija 1895. — XI. Sitzung tint 8. Fetzt nur 1895. 277 Poslanec Povše: Ker se je sprejel 1. predlog gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa in je pričakovati, da se bo sprejel tudi njegov 3. predlog, ki meri na to, da se kolikor mogoče hirajočih umobolnih, ki so sedaj v blaznici na Studenci, nastani v blaznici hiralnici pri sv. Jožefu in v novi hiralnici tik nove bolnice, predlagam, da odpade glasovanje o 2. predlogu, ki meri na to, da se letos zida prvo nadstropje na oddelkih za besne v blaznici na Studenci. Poslanec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski: Glasovanje o drugem predlogu lahko odpade, pa samo v tem slučaji, da se sprejme 3. predlog. Ge se pa tretji predlog ne sprejme, potem tudi ni mogoče opustiti glasovanja o drugem predlogu. Deželni glavar: Glasovalo se bo torej najprej o 3. predlogu gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Gospod poslanec Povše je predlagal, da naj odpade, ako se tretji predlog sprejme, glasovanje o 2. predlogu. Ako nihče ne ugovarja (ni ugovora — es erfolgt kein Widerspruch), zmatram, da je visoka zbornica s tem zadovoljna, da odpade glasovanje o 2. predlogu. Prosim sedaj še glasovati o 4. predlogu gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Vsled tega odpade glasovanje o odsekovih predlogih in torej je rešena ta točka dnevnega reda. Naslednja točka b. b) O prošnji žebljarske obrtne zadruge v Kropi za podporo. b) Über die Petition der Genossenschaft der Nagelschnnede in Kropp um Subvention; odpade po naznanilu gospoda načelnika finančnega odseka. Preidemo torej na točko: c) O samostalnem predlogu gospoda poslanca Hribarja glede vojaške bolnice (k prilogi 29.). c) Über den selbständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Hribar, betreffend das Militärspital (zur Beilage 29). Berichterstatter I>r- Schaffer: Die Angelegenheit, über welche ich im Namen des Finanzausschusses zu berichten die Ehre habe, ist meines Erinnerns im hohen Landtage noch nie in Discussion gestanden, ist aber doch eine solche, welche anderwärts seit vielen Jahren, leider ohne bisher ein erfolgreiches Ende erreicht zu haben, in Verhandlung steht. Ich habe es wohl nicht nöthig, nachdem der betreffende Antrag von den Abgeordneten aller Parteien dieses hohen Hauses unterstützt worden ist, und auch der Antragsteller, der Herr Abgeordnete der Stadt Laibach, in ausführlicher Rede die Motive dieses Antrages auseinandergesetzt hat, mich noch allzuweit in eine neuerliche Begründung einzulassen. Ich habe schon früher angedeutet, dass seit vielen Jahren, insbesondere aber seit dem Jahre 1872, also seit 23 Jahren bereits im Gegenstände dieses Antrages die mannigfachsten Schritte meistens von Seite der Gemeindevertretung von Laibach gemacht worden sind, aber auch Maßenpetitionen aus den Kreisen der Bevölkerung ausgegangen sind, dass die verschiedensten Commissionen stattgefunden haben, dass schon im Jahre 1874 eine eingehende commissionelle Besichtigung zum Zwecke der bezüglichen Projectsverfasiung und der Aufstellung eines Bauprogrammes abgehalten wurde und dass erst im März 1894 eine ähnliche Action eingeleitet wurde. Der Hauptgrund, warum es bisher nicht möglich war, die Frage einer gedeihlichen Lösung zuzuführen, liegt, — man muss es ganz klar aussprechen, — darin, dass die Anforderungen, welche seitens des Militärärars diesbezüglich gestellt werden, geradezu überspannt sind. Das Militärärar verlangt einerseits einen außerordentlich hohen Preis für die betreffenden Gründe und Gebäude, nämlich für das Verpflegsmagazin und das Militärspital, und stellt andererseits noch die Bedingung, dass von Seite des Militärärars nach Erhalt des Kaufpreises jedenfalls keine Opfer gebracht werden sollen. Der Kaufpreis, der von der Stadtgemeinde Laibach verlangt wird, soll demnach so groß sein, dass das Militärärar im Stande wäre, ein neues Verpflegsmagazin und ein neues Spital dafür zu bekommen, während doch bedacht werden muss, dass das jetzige Verpflegsmagazin nur unvollkommen, das Spital aber sogar sehr mangelhaft ist, und trotzdem will, wie gesagt, das Militärärar, ohne selbst ein Opfer zu bringen, dafür zwei neue Anstalten haben. Dieser Standpunkt ist, wie ich aus dem Ttudium der mir in freundlichster Weise zur Verfügung gestellten Acten entnommen habe, auch noch im Jahre 1894 seitens der kompetenten Vertreter des Arars eingehalten worden, indem da neuerlich erklärt wurde, dass das Ärar in eine Transaction mit diesen Objecten nur dann eingehen könnte — (bere: —- liest:) — „wenn die Stadtgemeinde den Grundcomplex und die darauf stehenden Gebäude dem Militärärar nach den thatsächlichen gegenwärtigen Grundpreisen für Baugründe an dieser Stelle der Stadt vergütet und hiebei durch deu Verkauf oder die Überlassung derselben zum miudesten die Möglichkeit geboten wird, ohne Inanspruchnahme gemeinsamer Mittel aus dem Erlöse an geeigneter Stelle den Anforderungen der Jetztzeit entsprechende Ersatzobjecte zu beschaffen". Was aber das für horrende Anforderungen sind, kann man daraus ersehen, dass der Wert der alten Objecte sammt dem Baugrunde nach den zu verschiedenen Zeiten stattgefundenen Schätzungen zwischen 150.000 fl. bis 180.000 fl. variirt, während die Summe für den Neubau 680.000 fl. ausmacht! Wir haben also da noch 278 XI. seja dne 8. februvarija 1895. — XI SjtzMlff mit 8. jftilVUttL' 1895. die kleine Differenz von 500.000 fl., die irgendwie gedeckt werden müsste! Deshalb hat der Herr Antragsteller selbst mit Recht Gewicht darauf gelegt, dass durch den Landesansschuss bei der hohen Regierung Schritte namentlich in der Richtung unternommen werden sollen, ob sie nicht geneigt wäre gegenüber der gemeinsamen Kriegsverwaltung vermittelnd dahin zn wirken, dass jene ungeheuere Überspannung des Kaufpreises herabgesetzt werde; das Ärar ist doch auch verpflichtet, ein gewisses Opfer zu bringen, wenn es für die alten Objecte neue bekommt. Nach dieser kurzen Begründung, welche mir mit Rücksicht auf das in der Einleitung Gesagte hinreichend erscheint, habe ich nur noch beizufügen, dass der Finanzausschuss im großen und ganzen den Antrag des Herrn Antragstellers acceptirt hat mit der einzigen Abänderung, dass er im ersten Theile nebstdem betont, dass die Verlegung des Militärspitals außer aus sanitären Rücksichten auch aus Rücksichten der Stadterweiterung, der Stadtverschönerung und des Verkehres sehr erwünscht ist. Der Antrag des Finanzausschusses lautet demnach: Der hohe Landtag wolle beschließen: „1.) Die Verlegung des in der Wienerstraße und Franz Josefs-Straße in Laibach gelegenen Militärspitals und Militärverpflegsmagazins erscheint aus sanitären! Rücksichten, sowie aus Rücksichten der Stadterweiterung > und des öffentlichen Verkehres nothwendig und dringend. 2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, sich ohne Verzug an die kaiserliche Regierung mit der dringenden Bitte zu wenden, dass diese mit dem Gemeinderathe von Laibach wegen der oberwähnten Verlegung mit jener wohlwollenden Gesinnung in Verhandlung trete, die in einer so wichtigen Angelegenheit am Platze ist und insbesondere beim k. u. k. Militärärar in der Richtung vermittelnd eingreifen, dass für die bestehenden, den Anforderungen der heutigen Zeit nicht mehr entsprechenden Gebäude, sowie für den unverbauten Grund nicht Preise verlangt werden, die mit den thatsächlichen Umständen in gar keinem Verhältnisse stehen. Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Dovolil si bom svojemu prejšnemu utemeljevanju dodati samo še par kratkih besed. Iz poročila častitega gospoda poročevalca je razvidno, da je erar vedno na stališči, da se moreta nova dva zavoda zgraditi le „ohne Inanspruchnahme gemeinsamer Mittel". Da bodete izpre-vidili, kako se pri nas v Avstriji meri z dvojno mero, hočem navesti samo dva slučaja. V Košicah se je, kakor se vsakdo lahko prepriča iz obravnav v delegacijah, šele pred dvema letoma dovolilo 800.000 gld. „aus gemeinsamen Mitteln", da se je preložilo vojaško oskrbovališče, in istotako se je dovolilo „aus gemeinsamen Mitteln" 800.000 gld., da se vojaška bolnica iz Pešte prestavi v Budim. Glede one državne polovice torej državna uprava ni tako skrupulozna in ne pazi tako strogo, da ne bi se za take namene uporabljala skupna sredstva. Ker pa ona državna polovica prinaša k skupnim troskom samo 30°/o, mislim, da imamo v tej držav-nej polovici tembolje pravico reklamovati skupna sredstva za take namene. Jaz mislim, da bo vlada, če ima le količkaj dobre volje, stopila pred delegacijo, da se tudi za zgradbo nove vojaške bolnice in vojaškega preskrbovališča v Ljubljani dovoli primerno svoto iz skupnih sredstev. V Ljubljani imamo nekatere stavbe, katere bi morala zvršiti vlada sama. To so poslopja za deželno vlado in za politične urade, posebno pa za deželno in mestno delegovano sodišče. Kdor ve, v kakošnih prostorih je nastanjeno deželno sodišče in mestno delegovano sodišče, pritrdil bo, da je skrajna in nujna potreba, da se v tem oziru stori kak popravek. Istotako bo po mojem prepričanji jedenkrat treba zidati še poslopje za drugi gimnazij. Vsa ta poslopja bi se mogla postaviti na prostoru, kjer stoji sedaj vojaška bolnica in vojaško preskrbovališče. Imeli smo pa danes v razpravi tudi nek drug silno važen predmet, namreč samostalni^predlog gospoda poslanca barona Ap-f(fitrerna. Ce se posreči deželnemu odboru pridobiti naklonjenost vlade, da privoli, da se premesti del obratnega ravnateljstva c. kr. državnih železnic iz Beljaka v Ljubljano, potem bo treba preskrbeti I večjih stavb za pisarne in stanovanja uradnikov, in za vse to bi bil najugodnejši prostor tisti, na katerem sedaj stojita vojaška bolnica in vojaško preskrbovališče. Ko je v Pešti šlo za odkup neke kasarne, trajala so pogajanja medvojnim erarjem in zastopom Peštanskega mesta silno dolgo, in misliti je že bilo, da ne bo imela pravega uspeha. Končno je korno poveljništvo vender stopilo v zvezo z vladp in ministerstvo je ob državnih troških dotični kompleks kupilo za 9^/s milijonov za zgradbo uradnih poslopij. Nekaj jednakega vidite na Dunaj i. Tpdi tam se pogaja skupno finančno ministerstvo z vojnim erarjem glede nakupa neke vojašnice sredi mesta. Kar je v Pešti in na Dunaji mogoče, mogoče je tudi v Ljubljani. Ako potrebuj^ vlchda prostora za svoje stavbe in ako del stavbišča lahko ugodno proda, potem mislim, da finančno ministerstvo lahko stopi v dogovor z vojnim ministerstvom in nakupi dotični prostor. Želim, da bi častiti gospod deželni predsednik dobrohotno uvaževal te opazke, ker vem in sem prepričati, da se stvar lahko ugodno reši, ako ima visoka vlada le, količkaj dobre volje. \ \ i Deželni glavar: Želi 'še kdo besede? (Nihče se ne ograsii — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo. . Berichterstatter Dr. Schaffer: Die Bemerkungen des unmittelbaren Herrn Vorredners geben mir selbstverständlich keinen Anlass zu irgendeiner Einwendung, sie werden aber dem Landesausschusse als Anregung dienen für die Eingabe, welche diesbezüglich an die hohe Regierung zu richten sein wird. 279 XI. seja dne 8. februvarija 1895. - Deželni glavar: Preidemo na glasovanje. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Daljna točka je: d) O napravi relifne karte za Kranjsko (k prilogi 61.). d) Jnbetreff der Anfertigung einer Reliefkarte von Krain (zur Beilage 61). Poročevalec Tisnikar: Fotograf in geoplast B. Lergetporer se je bil že v zadnjem zasedanji ponudil, napraviti relifno karto vojvodine Kranjske, ter je bil proračunil do-tične troske na 2304 gld. Visoki deželni zbor se je že v seji dne 24. aprila 1894 izrekel, da smatra tak zemljevid za deželo koristno in podpore vredno podjetje. Kakor je razvideti iz priloge 61., se je Lergetporer izjavil, da bi izdelal ta zemljevid po meri' 1:25.000 t. j. v onem merilu, kakor je imajo karte izdane po vojaškem geografičnem inštitutu, obsegal pa bi zemljevid 33 celih in 14 pol-oddelkov. Deželni odbor se je dogovoril z navedenim fotografom in geoplastom ter se je določilo, da bodo troski zemljevida za Kranjsko znašali 1884 gld., dočim se je prej mislilo na 2304 gld., torej bodo troski za 420 gld. manjši. Že lani je visoki deželni zbor pri-poznal, da bi bil tak zemljevid primeren učni pripomoček za domovinoslovje. Ker bo zemljevid manj stal, nego se je prvotno mislilo, in ker je visoki deželni zbor sklenil naročiti tak zemljevid, mi predloga ni treba dalje utemeljevati, ampak nasvetujem v imenu finančnega odseka: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: „1.) Deželnemu odboru se naroča, da z geoplastom B. Lergetporerjem na Bledu v svrho naprave relifnega zemljevida vojvodine Kranjske sklene pogodbo pod v prilogi 61. navedenimi pogoji. 2.) Za 1895. leto se za to postavlja delni znesek 240 gld. v proračun deželnega zaklada.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid). Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prestopimo k daljni točki: e) Grledč dovolitve 5 °/o naklade na najemnino v Ribniškem trgu (k prilogi 63.). e) Betreffend die Bewilligung einer 5 °/o Auflage von den Miethzinserträgnisfen im Markte Reifniz (zur Beilage 63). XI. Sitzung tun 8. Februar 1895. Poročevalec Tisnikar: Trg Ribnica je imel v poslednjih 2 letih izredno visoko potrebščino in sicer za vodovod okoli 24.000 gld. in za železniško dovozno cesto okroglo 1900 gld., torej za oboje skupaj okroglo 26.000 gld. Za vodovod se je nabralo od države, dežele in „Posojilnice“ okolu 8000 gld. podpor, tako da ima trg še pokriti potrebščino 18.000 gld. Potrebščina za 1. 1895. znaša okroglo 1926 gld., od katere je še nepokrit okrogli znesek 1606 gld. V to svrho se je sklenilo pobirati za trg Ribnico 20°/o naklado na vse neposredne davke, potem 16 °/o naklado na užitnino od vina in mesa, vinskega in sadnega mošta in naklado po 50 kr. od vsakega v trgu po-užitega hektolitra piva. Razun teh naklad mora trg Ribnica še plačevati 14 °/o občinsko naklado, torej vsega skupaj 34°/o naklado k direktnim davkom in 30 "/o na užitnino. Ker potrebščina ni pokrita, tudi z naklado na pivo ne, se je sklenilo pobirati tudi še 5 "/o naklado na dohodek od najemnine. Višja potrebščina izvira v prvi vrsti od tega, da so napravili vodovod in železniško dovozno cesto, razun tega pa je nujna potreba, da se uredi tudi kanalizacija v trgu. Glede najemnine mi je še omeniti, da v trgu ni nobenega vojaškega ali sploh uradnega poslopja, ter nasvetujem v imenu finančnega odseka iz razlogov navedenih v prilogi 63., naslednje: Visoki deželni zbor naj sklene: „1.) V trgu Ribnici se za 1895. leto dovoljuje pobiranje 5 °/o naklade na najemnino. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje. Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. ) Im Markte Reifniz wird für das Jahr 1895 die Einhebunz einer 5°/o Auflage von den Miethzinserträgnisfen bewilliget. 2. ) Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Beschlusse die Allerhöchste Sanction zu erwirken." Deželni glavar: Ako nihče ne želi besede Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) preidemo na glasovanje. Prosim gospode, ki sprejmejo ta predlog, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen. Sprejeto. Daljna točka je: s) Podružnice c. kr. kmetijske dražbe v Logatcu za podporo m. raastavo. f) Ueber die Petition der ÄmdwiMchaMfiliale in Witsch um Subvention für die Ausstellung. Poročevalec dr. Tošnjak: Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Logatcu prosi v svojem in drugih podružnic na Notranjskem imenu ter v imenu učiteljskih društev Logaškega in Postojinskega okraja za prireditev kmetijske in šolske razstave Notranjske t. j. političnega okraja 280 XI. seja due 8. sehr u varij a 1895. — XL Sitzung mit 8. Februar 1895. Logaškega in Postojnskega ter sodnijskega okraja Vrhniškega — za denarno podporo 500 gld. Ideja je prav dobra, da se začenjajo kakor drugod tudi na Kranjskem napravljati take razstave po okrajih, kjer se ljudstvo na ta način vzbuja k napredku in zato je kmetijska podružnica v Logatcu nastopila pravo pot, da je sklenila napraviti v Dolenjem Logatcu razstavo od 22. do 29. septembra tekočega leta. Povabila je k sodelovanju vse podružnice c. kr. kmetijske družbe na Notranjskem, ki so se tudi izrekle, da se bodo udeležile te razstave. Razstava bo obsegala 1.) Razstavo svežega sadja, 2.) poljskih pridelkov, 3.) domačih izdelkov, sadnih in drugih, (žganje, mošt, vkuhano sadje, sir, moka, posode lesene itd.), 4.) kmetijskega orodja in strojev, 5.) šolskih vrtov, šolskih delam, učil itd., 6.) čebel, 7.) gozdno razstavo in 8.) razstavo živine. Za tako razstavo bo treba precej sredstev in zato se je le čuditi, da imenovana podružnica ne zahteva več kot 500 gld. podpore, ker se s to podporo ne bo dalo mnogo storiti. Vender pa upa podružnica, da bo mala loterija nesla nekaj dobička, in da bodo tudi razstavljale! sami nekoliko pomagali. Razstava bo v šolskem poslopji v Dolenjem Logatci in na šolskem vrtu; to bo sicer najbrže premalo prostora, a imajo tudi še druge prostore v Logatci na razpolago. Finančni odsek je uvaževal razloge in korist takih razstav in torej nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: „Deželni odbor se pooblašča, da dovoljuje za kmetijsko razstavo v Dolenjem Logatci podporo do 500 gld., ko bo dokazano, da se razstava res zvrši.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Z ozirom na to, da imata ob 4. uri dva odseka sejo in je sedaj že skoraj 3. ura, predlagam, da se seja konča. Poslanec Klun: Prosim besede. Deželni glavar: Gospod poslanec Klun ima besedo. Poslanec Klun: Videl sem, da se je gospod poslanec dr. Tavčar žaljenega čutil po mojih besedah „to je preneumno“, ki sem jih izgovoril med njegovim govorom. Jaz nikakor nisem mislil gospoda poslanca dr. Tavčarja žaliti, ampak sem le z ozirom na slučaj, katerega je pripovedoval, rekel, da je to preneumno. Ako se gospod poslanec dr. Tavčar čuti žaljenega, rad prekličem dotične besede in ga prosim, naj to izjavo smatra kot preklic. Deželni glavar: Smatram, da je gospod poslanec dr. Tavčar zadovoljen s to izjavo, ker bi bil sicer primoran, gospoda poslanca Kluna poklicati k redu zaradi omenjenih razžaljivih besed. Došel mi je samostalni predlog gospoda poslanca Šukljeta in tovarišev. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga prečita. Tajnik Pfeifer: (bere: —- liegt:) Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, v katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbene glavnice belokranjskih železnic; dalje se mu naroča, naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči zgradba belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica; končno naroča se deželnemu odboru, naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge. V Ljubljani, dne 8. februvarija 1895. Čuklje, L. Svetec, dr. Vošnjak, Pfeifer, Iv. Hribar, dr. Schaffer, Detela, V. Ogorelc, Lenarčič, F. Arko, Povše, Dragoš, Klein, Rechbach, Leo grof Auersperg, F. Stegnar, Višnikar, Braune, Grasselli, Pakiž, Apfal-trern, dr. Papež, dr. vitez Bleiweis, Langer, Lavrenčič, Klun, dr. Ivan Tavčar, Janko Kersnik, Murnik, Schwegel, Luckmann, Leop. baron Liechtenberg, Auersperg. Deželni glavar: Utemeljevanje tega predloga postavil bom na dnevni red ene prihodnjih sej. Prihodnja seja bo v ponedeljek 11. t. m. ob 10. uri dopoludne in sicer s sledečim dnevnim redom: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe die Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Upravni odsek zboruje danes popoludne ob 4. uri, železniški odsek tudi danes popoludne ob 4. uri. Volilni odsek ima sejo jutri v soboto ob 5. uri popoludne; odsek za letno poročilo bo zboroval jutri popoludne ob 3. uri in finančni odsek jutri dopoludne ob 10. uri. Sklepam sejo. Konec seje ob 3. uri popoludne. — Schluss der Sitzung um Z Uhr Nachmittag. —-—o^^§=ei=€^=o—— Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal R. Milic.